Št. 360-88/2022/7 Ob-3807/22, Stran 2656
Na podlagi 5. člena Uredbe o izvajanju Uredbe EU o mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21), Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost in 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22) objavljamo
za sofinanciranje energetske prenove večstanovanjskih stavb v javni lasti (oznaka NOO_VSSVJL_2022)
v okviru Načrta za okrevanje in odpornost znotraj razvojnega področja Zeleni prehod, komponenta Trajnostna prenova stavb (C1 K2), naložba v energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v javni lasti.
1. Uvod
Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO) in na kateremu se zbirajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na seji dne 28. 4. 2021 sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj države po zastoju, ki ga je povzročila pandemija covid-19, in je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz EU Sklada za okrevanje in odpornost (SOO). Evropska komisija je 1. 7. 2021 sprejela pozitivno oceno NOO. Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«.
Slovenija je v Načrtu za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: NOO) opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.
NOO vključuje štiri razvojna področja s pripadajočimi komponentami, znotraj katerih so opredeljeni reformni in naložbeni ukrepi:
– zeleni prehod,
– digitalna preobrazba,
– pametna, trajnostna in vključujoča rast, ter
– zdravstvo in socialna varnost.
Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključuje vsebinsko povezane reforme in naložbe. Pri vsakem ukrepu so opredeljeni tudi relevantni mejniki in cilji. Na ta način bo mogoče spremljati njihovo izvajanje. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno oziroma pomembno škodovati okolju.
Načrt za okrevanje in odpornost za razvojno področje »Zelenega prehoda« v okviru komponente »Trajnostna prenova stavb (C1 K2)« opredeljuje naložbe v »energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v javni lasti«.
2. Splošni podatki o javnem razpisu
2.1. Naziv in sedež nosilnega organa
Neposredni proračunski uporabnik je Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Ministrstvo nastopa pri izvedbi tega javnega razpisa v vlogi nosilnega organa in izvajalca javnega razpisa.
2.2. Dostopnost in vsebina razpisne dokumentacije
Dokumentacija javnega razpisa je na voljo na spletnem naslovu: https://www.energetika-portal.si/javne-objave/arhiv-energetika/javni-razpisi/
Dokumentacija javnega razpisa je sestavljena iz sledečih dokumentov:
– Javni razpis – besedilo.
– Obrazci za sestavo vloge:
1. Obrazec 1: Prijavni obrazec.
2. Obrazec 2: Izjava vlagatelja o pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov.
3. Obrazec 3: Samoocena vlagatelja, da se bo investicija izvajala v skladu z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH).
4. Obrazec 4: Izjava vlagatelja – integriteta.
5. Obrazec 5: Vzorec pogodbe.
6. Obrazec 6: Kontrolnik za popolnost vloge.
7. Obrazec 7: Oprema ovojnice.
– Priročnik upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
2.3. Vprašanja, dodatne informacije in obveščanje
Potencialni vlagatelji lahko zastavijo vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo in ostalimi elementi javnega razpisa na spletno pošto mzi.pp-eps@gov.si. Skrajni rok za postavitev vprašanj v zvezi z javnim razpisom je najkasneje 10 dni pred posameznim rokom za oddajo vlog. Ministrstvo bo odgovore na zastavljena vprašanja, ki se neposredno nanašajo na predmetni javni razpis, podalo najkasneje 5 dni pred posameznim rokom za oddajo vlog. Odgovori bodo objavljeni na spletni strani: https://www.energetika-portal.si/. Ministrstvo na vprašanja, ki se ne nanašajo na predmetni javni razpis, ne bo odgovarjalo in jih bo zavrglo.
Odgovori na zastavljena vprašanja in dodatne informacije predstavljajo sestavni del predmetne razpisne dokumentacije. Odgovori bodo objavljeni na spletni strani: https://www.energetika-portal.si/
Ministrstvo lahko objavi spremembo javnega razpisa. Objava spremembe javnega razpisa bo izvedena na enak način kot objava predmetnega javnega razpisa.
2.4. Obdelava osebnih podatkov
Na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, popravka Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21) ter na tej osnovi sprejetih aktov za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost koordinacijskega organa, nosilni organ Ministrstvo za infrastrukturo pridobiva, evidentira, obdeluje in hrani osebne podatke. Zbiranje in obdelava osebnih podatkov se izvaja izključno za namen revizije, nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO).
V okviru postopkov dodeljevanja in porabe sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se bodo zbirali in obdelovali naslednji osebni podatki: ime, priimek in rojstni datum dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca. V primeru, da je upravičen/sofinanciran strošek dela, se kot osebni podatki zbirajo tudi ime in priimek zaposlenega, davčna, EMŠO, dokumentacijo za izplačilo stroškov dela – plačilne liste, obračunski listi, rek obrazci, delovna doba, delovno mesto, izobrazba, sklep o odobrenem dopustu, pogodbe/aneksi o zaposlitvi, drugi sklepi v zvezi z zaposlitvijo oziroma izplačilu plače oziroma drugimi stroški iz delovnega razmerja.
Kategorija posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki pri izvajanju NOO, so končni prejemniki oziroma lastniki1 končnih prejemnikov/izvajalcev (podatke skladno z 22. členom Uredbe EU 2021/241 ime, priimek in rojstne podatke), ki so pravne osebe javnega ali zasebnega prava, in z vlagatelji/končnimi prejemniki povezane fizične osebe, kadar te sodelujejo pri nalogah vlagatelja/končnega prejemnika.
1 Opredeljeno v 6 točki 3 člena Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015.
Vlagatelj/končni prejemnik mora pred prijavo na javni razpis z njim povezane fizične osebe, ki bodo sodelovale pri prijavi in izvajanju projekta NOO, obvestiti, da bo obdeloval njihove osebne podatke. Poleg tega mora v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) zagotoviti ustrezno pravno podlago za obdelavo.
Obvestilna dolžnost vlagatelj/končnega prejemnika in zagotovitev ustrezne pravne podlage od z njim povezanih fizičnih oseb velja za vlagatelja/končnega prejemnika celotno obdobje izvajanja projekta NOO in tudi za obdobje hranjena dokumentacije navedenem v 28. členu Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost2. Ob upoštevanju rokov za hranjenje dokumentacije, določenih s strani Evropske komisije, je treba upoštevati tudi veljavne nacionalne predpise. Podatki o obračunih mesečne plače in izplačilih ter drugih stroškov dela za javne uslužbence se hranijo trajno.
2 Dokumentacija o izvajanju mehanizma se hrani v skladu s pravili hrambe dokumentarnega gradiva, vendar najmanj pet let po zadnjem plačilu, prejetem od Evropske komisije v zvezi z izvajanem načrta.
Vlagatelj/končni prejemnik mora o obdelavi osebnih podatkov obvestiti vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo k izvajanju projekta NOO pristopile po začetku izvajanju projekta NOO ter od teh oseb zagotoviti ustrezne pravne podlage za obdelavo.
Vlagatelj mora k vlogi priložiti podpisano izjavo (Obrazec 2), s katero potrjuje, da je z obdelavo seznanil vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo sodelovale pri prijavi in izvajanju projekta, in da je od njih pridobi privolitve za obdelavo osebnih podatkov. Izjava vsebuje tudi zavezo vlagatelja/končnega prejemnika, da bo z obdelavo osebnih podatkov seznanil tudi fizične osebe, ki bodo naknadno pristopile k izvajanju projekta in od njih pridobil privolitve za obdelavo osebnih podatkov.
Ministrstvo za infrastrukturo bo osebne podatke hranilo in obdelovalo izključno za namen pridobitve in koriščenje sredstev za izvajanje NOO, dodelitve sredstev NOO, izvedbe administrativnega preverjanja in drugih kontrol pri izvajanju NOO.
3. Pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa
Pravno podlago za izvedbo javnega razpisa predstavljajo sledeči dokumenti:
– Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (2020/2094);
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (v nadaljevanju: Uredba 2020/852/EU);
– Uredba (EU) 2021/337 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 glede prospekta EU za okrevanje in ciljno usmerjenih prilagoditev za finančne posrednike in Direktive 2004/109/ES glede uporabe enotne elektronske oblike poročanja pri pripravi letnih računovodskih poročil, da bi se podprlo okrevanje po krizi zaradi COVID-19 (Besedilo velja za EGP) (2021/337);
– Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (2021/241);
– Popravek Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (Uradni list Evropske unije L 57 z dne 18. februarja 2021) (2021/241);
– Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;
– Obvestilo Komisije – Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (2021/C 121/01);
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov);
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev;
– Izvedbeni sklep Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (2021/10612);
– Priloga k predlogu izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (10612/21, ADD 1);
– Uredba (EU) 2020/852 evropskega parlamenta in sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088;
– Operativne ureditve za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost med Evropsko komisijo in Slovenijo;
– Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost, (Uradni list RS, št. 167/21);
– Smernice za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost;
– Smernice za določitev načina izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost;
– Priročnik o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost;
– Priročnik o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost;
– Uporabniški priročnik za spremljanje Načrta za okrevanje in odpornost v MFERAC;
– Načrt za okrevanje in odpornost, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo;
– Direktiva o energetski učinkovitosti (Direktiva (EU) 2018/2002);
– Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2018/814);
– Nacionalni stanovanjski program (NPSta) (Uradni list RS, št. 43/00)
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21, 206/21 – ZDUPŠOP, 129/22, 140/22 – ZSDH-1A in 150/22 – ZIPRS2324);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22 (ZIPRS2324)
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US);
– Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18);
– Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11, 158/20 in 3/22 – Zdeb);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20);
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22 in 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS);
– Gradbeni zakon (GZ-1) (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP);
– Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE);
– Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2);
– Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2);
– Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) (Uradni list RS, št. 44/22);
– Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21);
– Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) (Uradni list RS, št. 54/21);
– Zakon o javnih skladih (ZJS-1) (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUP–OP);
– Energetski zakon (EZ–1) (Uradni list RS, št. 60/19, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS);
– Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE) (Uradni list RS, št: 158/20);
– Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) (Uradni list RS, št: 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE);
– Kazenski zakonik (KZ-1) (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB1, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP);
– Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22);
– Uredba o zagotavljanju prihrankov energije (Uradni list RS, št. 96/14, 158/20 – ZURE, 84/22, 86/22 in 107/22);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);
– Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 52/16, 116/20 in 158/20 – ZURE);
– Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št. 41/16 in 158/20 – ZURE);
– Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr., 197/20 in 199/21 – GZ-1);
– Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1);
– Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14, 47/19 in 158/20 – ZURE;
– Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22);
– Tehnična smernica TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah, Ministrstvo za okolje in prostor;
– Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21);
– Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22);
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22);
– Strategija koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam
in ostali veljavni predpisi v Republiki Sloveniji ter navodila koordinacijskega organa URSOO, objavljena na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/zakonodaja/, in v obsegu kot je določeno s tem javnim razpisom tudi navodila ministrstva, objavljena na spletnem naslovu http://www.energetika-portal.si/ ter vsa druga veljavna zakonodaja na področju predmeta javnega razpisa. Navedene pravne podlage morajo vlagatelji upoštevati tako pri oddaji vloge, kot pri morebitnem kasnejšem izvajanju projekta.
4. Predmet javnega razpisa
Predmet sofinanciranja so projekti celovite energetske prenove večstanovanjskih stavb3 v (so)lasti javnih stanovanjskih skladov, katerih ustanovitelj je/so občina/občine ali Republika Slovenija in ki so pravne osebe javnega prava.
3 Posamezna stavba, ki je predmet projekta, mora biti enolično določena z »ID stavbe«, tj. s »šifro katastrske občine« in »številko stavbe znotraj katastrske občine«. Podatki so dosegljivi na spletni strani: https://ipi.eprostor.gov.si/jv/.
Stavba je zgradba, v katero lahko človek vstopi in je namenjena prebivanju, opravljanju poslovne in druge dejavnosti ali zaščiti in je ni mogoče prestaviti.
Kot eno oziroma posamezno stavbo, ki je predmet projekta, se šteje tudi stavbo z več »ID stavb«, vendar to velja zgolj v primeru, ko gre v fizičnem smislu za enotno stavbo, ki ima v celoti sklenjen toplotni ovoj.
Večstanovanjska stavba po tem javnem razpisu je stavba,kivključuje vsaj štiri ali več posameznih stanovanjskih enot, namenjenih za trajno bivanje, pri čemer so lahko v stavbi tudi drugi posamezni deli stavbe, kot npr. poslovni prostori in/ali drugi samostojni prostori.
Projekt lahko obsega tudi druga dela v sklopu stavbe/stavb, ki je/so predmet projekta, če energetska prenova te/teh stavbe/stavb zahteva tudi izvedbo drugih del (npr. relevantni posegi v konstrukcijo ipd.).
»Celovita energetska prenova stavbe« pomeni usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na toplotnem ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in/ ali tehničnih stavbnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) tako, da so dosežene zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičeni potencial za energetsko prenovo.
Investicije bodo vključevale toplotno izolacijo stavb, energetsko učinkovito opremo (okna, zasteklitev, vrata), sisteme ogrevanja in prezračevanja, energetsko učinkovito razsvetljavo in nadzorne sisteme. Pri delih se bodo zagotovili visoki zdravstveni in okoljski standardi, in sicer z obravnavanjem vidikov, kot so drugim preprečevanje nesreč in zaščita pred nevarnostmi, povezanimi s podnebjem, odstranjevanje škodljivih snovi in zaščita pred njimi ter požarna in potresna varnost. Prenova javnih stavb naj bi vključevala izboljšanje njihove dostopnosti za invalide.
Ker je Slovenija ena od najbolj potresno ogroženih evropskih držav, bo energetska prenova izvedena vzporedno s potresno sanacijo, da se zagotovi stroškovno učinkovit pristop in dolgotrajen učinek investicije. Pri delih se bo spoštovala estetska in arhitekturna kakovost stavb, in sicer z upoštevanjem morebitnih zahtev glede kulturne zaščite pri prenovi stavb, ki so del kulturne dediščine.
Morebitna izvedba del, ki se nanašajo na statično/protipotresno sanacijo, upoštevanje zahtev varstva kulturne dediščine, ki niso eksplicitno predmet ukrepov v okviru celovite energetske prenove stavbe, in funkcionalno nadgradnjo stavbe (prilagoditev dostopa za invalide, vgradnja dvigala ipd.), ni predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu.
5. Podatki o sofinaciranju
Javni razpis za izbor projektov sofinancira Evropska unija na podlagi Instrumenta za okrevanje »Next Generation EU« iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »Zeleni prehod«, komponenta 2: »Trajnostna prenova stavb (C1 K2)«, kot naložbe v »energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v javni lasti«.
Za financiranje NOO je ustanovljen proračunski sklad, katerega skrbnik je Ministrstvo za finance, ki bo odgovorno tudi za pregledno in transparentno poslovanje sklada. Ministrstvo za finance usklajuje, zagotavlja in upravlja finančne tokove med deležniki, vključenimi v izvajanje NOO, ter med Slovenijo in Evropsko komisijo.
Ministrstvo za finance bo skladno z Uredbo Evropski komisiji predvidoma dvakrat letno posredovalo vloge za izplačila iz sklada NOO.
5.1. Razpoložljiva sredstva
Okvirna višina nepovratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je na razpolago za sofinanciranje naložb po tem javnem razpisu v letih 2023, 2024 in 2025, znaša 5.000.000 EUR.
Javni razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana.
Programsko območje izvajanja javnega razpisa je celotna Slovenija.
5.2. Višina sofinanciranja
S sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost bodo upravičeni stroški sofinancirani največ do višine 250,00 EUR na kvadratni meter (m2) neto tlorisne površine stavbe/stavb oziroma delov stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu.
Sredstva lastne udeležbe morebitnih upravičenih stroškov, ki presegajo 250,00 EUR na kvadratni meter (m2) neto tlorisne površine stavbe/stavb oziroma delov stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, neupravičenih stroškov in morebitne stroške primanjkljaja mora zagotavljati končni prejemnik oziroma, v primeru solastništva, končni prejemnik skupaj s solastniki.
5.3. Upravičeni nameni in upravičeni stroški
Upravičeni stroški so:
– Stroški storitev zunanjih izvajalcev (svetovalnega inženiringa) v skupni višini največ 12 % celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV), ki obsegajo:
– stroške investicijske in projektne dokumentacije v skupni višini največ 7 % celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV),
– stroške nadzora v skupni višini največ 3 % celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV),
– stroške ostalih storitev,
kot so opredeljeni v poglavju 4.1 Priročnika upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki je je priloga tega javnega razpisa.
Skupni stroški vseh storitev svetovalnega inženiringa, ki so upravičeni za samo izvedbo GOI del (gradnja, nakup in vgradnja opreme), ne smejo presegati 12 % celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV).
– Stroški GOI del, ki obsegajo stroške gradnje, nakupa in vgradnje opreme, kot so opredeljeni v poglavju 4.2 Priročnika upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki je je priloga tega javnega razpisa.
– Stroški informiranja in komuniciranja, kot so opredeljeni v poglavju 4.3 Priročnika upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki je priloga tega javnega razpisa, v skupni višini največ 1 % celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV).
Upravičeni stroški informiranja in komuniciranja lahko znašajo največ 1 % celotnih upravičenih stroškov projekta (brez DDV).
Neupravičeni stroški so:
– davek na dodano vrednost,
– nepredvidena in dodatna dela,
– davek na promet z nepremičninami,
– nakup rabljene opreme,
– notarski in odvetniški stroški.
Stroški in izdatki so upravičeni, če:
– so s projektom neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji projekta,
– so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; za storitve, ki so bile izvedene,
– so prepoznani s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– so izkazani v skladu z veljavnimi pravili skupnosti in nacionalnimi predpisi.
Nameni, stroški in izdatki, ki niso opredeljeni kot upravičeni, so neupravičeni do sofinanciranja s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.
V primeru, da bo vlagatelj v vlogi kot upravičene navedel tudi neupravičene stroške, bo strokovna komisija ustrezno znižala višino sofinanciranja ter vlagatelju dodelila nižjo višino sofinanciranja od prvotno zaprošene.
S sklepom o izboru se dodeli maksimalna višina nepovratnih sredstev na podlagi dokumentacije, predložene v vlogi in preliminarnega pregleda upravičenosti stroškov. Dokončna višina dodeljenih nepovratnih sredstev se določi v okviru administrativnega preverjanja upravičenosti stroškov glede na izkazane in dokazane upravičene stroške.
5.4. Obdobje upravičenosti
Obdobje upravičenosti stroškov je za vse upravičene stroške projekta za namen GOI del in nadzora v sklopu izvedbe energetske prenove od datuma oddaje vloge na javni razpis do 31. 8. 2025. Za stroške izdelave investicijske in projektne dokumentacije, stroškov ostalih storitev ter stroškov informiranja in komuniciranja je obdobje upravičenosti od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2025.
Obdobje upravičenosti izdatkov je za vse izdatke, vezane na upravičene stroške projekta za namen GOI del in nadzora v sklopu izvedbe energetske prenove od datuma oddaje vloge na javni razpis do 31. 10. 2025. Za izdatke, vezane na stroške izdelave investicijske in projektne dokumentacije ter stroškov ostalih storitev je obdobje upravičenosti od 1. 1. 2021 do 31. 10. 2025.
Projekti, ki so že zaključeni pred izdajo sklepa o sofinanciranju projekta, niso upravičeni do sofinanciranja.
Za stroške, nastale v okviru obdobja upravičenosti stroškov, za katere bodo pravilne vloge za izplačilo iz sklada NOO izstavljene najkasneje do 15. oktobra, bodo sredstva sofinanciranja končnemu prejemniku praviloma izplačana v istem koledarskem letu, skladno s proračunskimi možnostmi.
Zadnja vloga za izplačilo mora biti izstavljena najkasneje do 31. 10. 2025.
6. Vlagatelj in druge osebe
»Vlagatelj« po tem javnem razpisu je lahko javni stanovanjski sklad, katerega ustanovitelj je/so občina/občine ali Republika Slovenija in ki je pravna oseba javnega prava. »Vlagatelj« postane »končni prejemnik« z dnem podpisa pogodbe o sofinanciranju.
V primeru, da je predmet projekta stavba, ki je v (so)lasti javnega stanovanjskega sklada, katerega ustanovitelj je/so občina/občine ali Republika Slovenija in ki je pravna oseba javnega prava, ter občine/občin in/ali Republike Slovenije in/ali osebe/oseb širšega javnega sektorja, katere/katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, predstavljajo upravičene stroške stroški, ki so vezani na celotno stavbo oziroma del stavbe, ki je predmet sofinanciranja.
V primeru, da je predmet projekta stavba, ki je tudi v solasti pravne osebe oziroma pravnih oseb zasebnega prava in/ali fizične osebe oziroma fizičnih oseb, je projekt lahko predmet sofinanciranja zgolj v primeru, da pravna oseba oziroma pravne osebe zasebnega prava in/ali fizična oseba oziroma fizične osebe zagotovi/zagotovijo celoto sredstev za izvedbo dela projekta, ki se nanaša na njen/njihov solastniški delež. Del, ki je v lasti pravne osebe oziroma pravnih oseb zasebnega prava in/ali fizične osebe oziroma fizičnih oseb, ni predmet sofinanciranja.
V primeru solastništva morajo solastniki4 stavbe skleniti sporazum o sofinanciranju in o vodenju projekta, ki opredeljuje ureditev medsebojnih razmerij med solastniki, način sofinanciranja projekta in v okviru katerega je javni stanovanjski sklad, katerega ustanovitelj je/so občina/občine ali Republika Slovenija in ki je pravna oseba javnega prava, s strani preostalih solastnikov imenovan za vlagatelja, končnega prejemnika sredstev in nosilca izvedbe investicije.
4 V primeru da je stavba v solastništvu Republike Slovenije, se sporazum sklene s pristojno osebo ožjega ali širšega javnega sektorja, katere ustanovitelj je Republika Slovenija.
7. Navodila za pripravo dokumentacije
Za postopek izvedbe pristopa in izbire projektov, ki ga izvaja v skladu s tem javnim razpisom ministrstvo, se pripravi dokumentacija energetske prenove večstanovanjskih stavb v javni lasti v skladu z navodili, navedenimi v poglavjih 7.1, 7.2 in 7.3.
Vlagatelj mora v začetni fazi projekta preveriti, ali stavbe ustrezajo zahtevam statične presoje in protipotresne analize, kar se izkazuje s predloženo izjavo vlagatelja, da sta bili izvedeni statična presoja in potresna analiza ter v kateri so povzete bistvene ugotovitve presoje oziroma analize. V primeru da stavba potrebuje tudi statično/protipotresno prenovo, je potrebno predmetne rešitve upoštevati pri pripravi razširjenega energetskega pregleda in druge predpisane dokumentacije.
7.1. Razširjen energetski pregled (REP)
Razširjeni energetski pregled mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št. 41/16 in 158/20 – ZURE) in Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22).
Energetski pregled mora upoštevati zadnje dejansko stanje stavbe.
V okviru razširjenega energetskega pregleda je treba upoštevati vse relevantne pogoje, ki bi lahko vplivali na zasnovo in izvedbo investicijskih ukrepov, predlaganih v energetskem pregledu (npr. lokacijske informacije, zahteve varstva kulturne dediščine idr.) na stavbi. V primeru že narejenih razširjenih energetskih pregledov se dodatni pogoji in zahteve lahko pridobijo kasneje in upoštevajo pri pripravi investicijske dokumentacije.
Skladno z zgoraj omenjeno metodologijo izpostavljamo določene vsebinske elemente, ki jih je treba upoštevati pri naročilu in izvedbi energetskega pregleda:
– Z izvajalcem energetskega pregleda je treba jasno določiti obseg pregleda, ki naj po potrebi obsega tudi določene meritve (npr. analiza električne energije, mikroklime prostorov, termovizija idr.).
– Treba je določiti referenčno obdobje za porabo energije, ki je osnova za določitev vplivov scenarijev na prihranek pri stroških energentov/ energije na osnovi dejanskega stanja stavbe.
Ob tem je zelo pomembno, da se predhodno natančno opredelijo referenčne količine (izhodiščna poraba energentov/energije s pripadajočimi stroški ter stroški vzdrževanja). Pomembno je tudi ugotoviti in popisati obstoječe stanje udobja v prostorih in definirati novo stanje. V primeru, da pride po energetski prenovi tudi do dviga udobja (višje temperature v prostorih, dvig nivoja osvetljenosti, mehansko prezračevanje z večjo izmenjavo zraka …), podaljšanja časa uporabe objektov in podobno ter v primeru, da so trenutne cene energentov, ki jih plačuje javni partner, nižje od tržnih oziroma uradno napovedanih cen na trgu, je te spremembe potrebno upoštevati pri definiranju referenčnih količin in cenovnem ovrednotenju prihrankov. To se izvede računsko s preračunom simuliranih količin energentov obstoječega stanja na nivo, kot če bi se objekt uporabljal na način, kot je predviden po prenovi. Tako se omogoči izračun dejanskih prihrankov. V nasprotnem primeru lahko (v ekstremnih primerih) pride celo do povečanja stroškov energentov/energije po prenovi nad obstoječimi (seveda zaradi dviga udobja in/ali povečanja časa uporabe objekta).
– V okviru najmanj zadnjih treh let (za nove REP) oziroma treh let (za obstoječe REP) obratovanja stavbe je treba določiti relevantne temperaturne primanjkljaje za lokacijo stavbe in za posamezno obravnavano leto določiti/privzeti tudi dejanski letni temperaturni primanjkljaj.
– V okviru energetskega pregleda je treba preučiti enega ali več verjetnih scenarijev z enim ali več ukrepi, med njimi tudi scenarije celovite energetske prenove stavbe, ki zadostijo vsaj zahtevam in pogojem iz Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) za javne stavbe in pripadajoče Tehnične smernice.
– Obseg pregleda mora zajemati tehnične medsebojne vplive sistemov v stavbi in medsebojne vplive sistemov in stavbe. Optimizacija posameznega dela na račun izključitve drugih lahko poda zavajajoče rezultate. Pri prikazu učinkov posameznih scenarijev je obvezno treba upoštevati soodvisnost posameznih ukrepov v okviru posameznega scenarija.
– Scenariji, ki vključujejo enega ali več ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti, morajo biti vsebinsko in oblikovno predstavljeni. V zaključku je treba učinke posameznih ukrepov in scenarijev prikazati ločeno po ukrepih in posebej po scenarijih. Izdelovalec mora pripraviti tudi primerjalno tabelo ukrepov in scenarijev z vidika upravičenosti njihove izvedbe. Posebej mora opredeliti in z vidika učinkov upravičiti tudi izbran optimalni scenarij celovite energetske prenove stavbe.
– V okviru izdelave pregleda je treba za vsako obravnavano stavbo ustrezno analizirati potencial za prihranek energije glede na obseg in cilj z uporabo energetskega modeliranja stavbe in rezultate upoštevati pri predlogu/pripravi scenarijev z ukrepi za posamezno stavbo. Analiza vrednotenja energetske učinkovitosti celotne stavbe mora biti prikazana v pregledu. Zmanjšanje stroškov zaradi prihrankov energentov/energije se tako ovrednoti na podlagi REP-a, pri čemer se upošteva metodologija za izdelavo, minimalne zahteve in obvezna vsebina energetskega pregleda stavb, kot jih določa Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št. 41/16 in 158/20 – ZURE). Analiza rabe energije v stavbi in izračun mora za namen vrednotenja stroškovnih prihrankov pri rabi energentov/energije v idealnem primeru odražati dejanske vrednosti in pogoje (rabo, zasedenost, notranje temperature, podnebje itd.), ne pa standardiziranih (glej standard SIST EN 16247-2). Za namen upoštevanja prihrankov pri stroških energentov/energije se v investicijski dokumentaciji tako uporabijo podatki iz REP-a.
– V energetskem pregledu je treba predstaviti vse podatke, ki so osnova za izračun prihrankov in predlogov scenarijev (investicijske vrednosti, vračilne dobe, prihranke emisij toplogrednih plinov itd.), ki so po analizi prepoznani kot upravičeni z vidika celovite energetske prenove stavbe.
– Poročilo naj vključuje tudi priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja za ukrepe, ki se predlagajo za prihranek energije.
– Pri predstavitvi organizacijskih in investicijskih ukrepov je treba prikazati način izračuna prihrankov energije, in sicer z upoštevanjem dejanskega stanja stavbe in stroškov, ter predstaviti sestavo investicijskega ukrepa z grobim popisom glavnih sklopov opreme in materiala.
– Če za stavbo še ni izdelana in izdana računska energetska izkaznica po računski metodi, ki je določena v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) in pripadajoči tehnični smernici TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah, se ob izdelavi razširjenega energetskega pregleda izdela in izda tudi novo računsko energetsko izkaznico5.
5 Računsko energetsko izkaznico je za obstoječe stanje stavbe treba izdelati in izdati tudi v primeru, če slednja ni zahtevana po Zakonu o učinkoviti rabi energije (ZURE) (Uradni list RS, št. 158/20), pri čemer je treba pri izračunu kazalnikov energijske učinkovitosti uporabiti računsko metodo, ki je določena v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) in pripadajoči tehnični smernici TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah.
Računska energetska izkaznica, izdelana za obstoječe stanje stavbe, bo tako skupaj s pripadajočima elaboratom gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah in izkazom energijskih lastnosti stavbe predstavljala izhodišče in dokazilo, na podlagi katerega se bo izkazovalo izpolnjevanje zahtev in pogojev doseganja 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %.
V okviru energetskega pregleda je treba preučiti scenarij celovite energetske prenove stavbe, ki zadosti zahtevam in pogojem Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) za javne stavbe, ter doseganju 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanje rabe primarne energije praviloma za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %.
Izpolnjevanje zahtev in pogojev iz poglavja 8 tega javnega razpisa, ki se nanašajo na doseganje 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanje rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %, se za izbran/e scenarij/e celovite energetske prenove glede na obstoječe stanje izkazuje na nivoju projekta, pri čemer pa je treba elaborate gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah in izkaze energijskih lastnosti stavbe izdelati za vsako od stavb posebej.
Elaborati gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah in izkazi energijskih lastnosti stavbe, izdelani po računski metodi, ki je določena v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) in pripadajoči tehnični smernici TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah, so sestavni del razširjenega energetskega pregleda, in sicer tako za obstoječa stanja stavb kot za predvidene scenarije celovitih energetskih prenov stavb, ki so predmet energetske presoje.
Za izkazovanje prihrankov primarne energije in neposrednih ter posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami bodo tako upoštevani podatki iz elaboratov gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije in izkazov energijskih lastnosti stavbe, ki so sestavni del razširjenega energetskega pregleda.
V primeru, da določene stavbe, ki so predmet projekta, ne dosegajo pogoja 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %, so tovrstne stavbe lahko predmet projekta zgolj v primeru, da vlagatelj z izjavo in z Obrazcem 1 na nivoju projekta izkaže izpolnjevanje zahtev in pogojev, ki se nanašajo na doseganje 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanje rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %.
Elaboratom in izkazom, ki se izdelajo tako za obstoječa stanja kot tudi za izbrane scenarije celovitih energetskih prenov posameznih stavb, ki so predmet projekta, je tako treba za vsako od stavb predložiti tudi svojo izjavo izdelovalca izkaza energijskih lastnosti stavbe, da bo izbran scenarij celovite energetske prenove po posamezni stavbi dosegal zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) za javne stavbe oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES)6, in iz katere bo razvidno, kolikšen prihranek rabe primarne energije (kWh/leto in %) in kolikšno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami (kg ekvivalenta CO2/leto in %) bo posamezna stavba dosegala po izvedeni prenovi.
6 Odstopanje od doseganja zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES) je dopuščeno le pri stavbah, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, katere običajno ni mogoče celovito energetsko prenoviti na način, ki ne bi negativno vplival na varovane vrednote. V tem primeru je treba izkazati, da bo pri izvajanju projekta upoštevana predpisana raven učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v delu, kot to dopuščajo zahteve varstva kulturne dediščine, kar mora biti utemeljeno glede na pridobljene kulturnovarstvene usmeritve ali pogoje ali soglasje.
7.2. Investicijska dokumentacija
Investicijsko dokumentacijo je treba izdelati skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Pri pripravi investicijske dokumentacije je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– Skladnost investicijske dokumentacije z vlogo se izkazuje na nivoju zadnje izdelane investicijske dokumentacije, torej na nivoju DIIP oziroma novelacije DIIP (to velja za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo do 500.000 EUR po stalnih cenah z vključenim in posebej prikazanim davkom na dodano vrednost) ali na nivoju IP oziroma novelacije IP (to velja za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 EUR po stalnih cenah z vključenim in posebej prikazanim davkom na dodano vrednost), ki povzema vso predhodno izdelano dokumentacijo in obsega argumentacijo izbrane variante ter odločitev o izvedbi.
– Zadnja izdelana investicijska dokumentacija mora temeljiti na ocenjeni vrednosti GOI del v projektantski oceni del projektne dokumentacije PZI.
– Razširjen energetski pregled in investicijska dokumentacija sta dokumenta, ki sta povezana in ju je v smislu ustreznosti treba obravnavati skupaj (analiza ukrepov, analiza stroškov itd.) z namenom izbrati optimalen scenarij glede ekonomske in tehnične uspešnosti. Vsako spremembo scenarija iz investicijske dokumentacije, ki vpliva na prihranke, je potrebno ponovno obravnavati v razširjenem energetskem pregledu.
– Investicijska dokumentacija mora prikazati strukturo in višino upravičenih in neupravičenih stroškov, kot so opredeljeni v tem razpisu. Iz strukture mora biti razvidno, kdo nosi posamezne stroške.
– V okviru finančne konstrukcije za izvajanje projekta mora biti jasno prikazana struktura virov sredstev brez DDV. DDV mora biti prikazan ločeno in ga nosi investitor. Struktura virov sredstev se mora ujemati na dve decimalki natančno.
7.3. Projektna dokumentacija
V primeru da stavbe, ki so predmet projekta, potrebujejo tudi statično/protipotresno prenovo, je potrebno v okviru projekta, torej vzporedno z energetsko prenovo, izvesti tudi statično ter protipotresno prenovo in predmetne rešitve upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije.
Projektna dokumentacija mora biti izdelana skladno z veljavno gradbeno zakonodajo. Vlagatelj mora izkazati, da je za projekt izdelana projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI). Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) in presoja vplivov na okolje se izdelata, če je to zahtevano po trenutno veljavni gradbeni oziroma okoljski zakonodaji.
PZI mora vsebovati tudi projektantski popis del in finančno ovrednoteno projektantsko oceno, v kateri je prikazana delitev GOI del na upravičene in neupravičene stroške, kot je opredeljeno v Priročniku upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
V sklopu PZI mora vloga vsebovati tudi Izjavo vodje projekta, da je v projektantskem popisu del s projektantsko oceno v projektni dokumentaciji PZI izvedena delitev stroškov na upravičene in neupravičene skladno s Priročnikom upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
8. Pogoji in zahteve za priznanje upravičenosti
8.1. Pogoji
Vloge, ki ne bodo izpolnjevale v nadaljevanju navedenih pogojev in zahtev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, zahtev ali navedb v prijavi, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
POGOJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI | VSEBINA POGOJA ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI | ZAHTEVANA DOKAZILA |
Podpora samo za stavbe, ki izkazujejo doseganje predpisane ravni učinkovite rabe in obnovljivih virov energije | Vlagatelj mora izkazati, da stavba/e, ki je/so predmet projekta, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev energetske učinkovitosti (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22)). | Razširjen energetski pregled |
Vlagatelj mora izkazati, da je za stavbo/e, ki je/so predmet projekta, izdelan razširjen energetski pregled (REP) v skladu s poglavjem 7.1 tega javnega razpisa in da predviden scenarij celovite energetske prenove dosega zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES). | Razširjen energetski pregled |
Vlagatelj mora izkazati, da je za stavbo/e, ki je/so predmet projekta, izdelana in izdana računska energetska izkaznica (rEI) po računski metodi, ki je določena v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) in pripadajoči tehnični smernici TSG-1-004:2022 Učinkovita raba energije v stavbah. | Računska energetska izkaznica7 |
Vlagatelj mora izkazati, da bodo izbrani scenariji celovitih energetskih prenov stavb na nivoju projekta dosegali pogoja 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %. Pridobljena/e izjava/e izdelovalca izkaza energijskih lastnosti stavbe, da bo(do) stavba/e po izvedeni energetski prenovi dosegala/e zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) za javne stavbe oziroma zahteve za skoraj nič energijsko stavbo (sNES) in iz katere bo razvidno, kolikšen prihranek rabe primarne energije (kWh/leto in %) in kolikšno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami (kg ekvivalenta CO2/leto in %) bo posamezna stavba dosegala po izvedeni prenovi. V primeru stavb kulturne dediščine, ki ne zadostijo zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) oziroma zahtevam za skoraj nič energijsko stavbo (sNES), mora vlagatelj s pridobljeno izjavo izdelovalca energijskih lastnosti stavbe izkazati, da bo pri izvajanju projekta upoštevana predpisana raven učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v delu, kot to dopuščajo zahteve varstva kulturne dediščine, kar mora biti utemeljeno glede na pridobljene kulturnovarstvene usmeritve ali kulturnovarstvene pogoje ali kulturnovarstveno soglasje k projektni dokumentaciji. V primeru stavb, ki so predmet projekta in ki ne dosegajo pogojev 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %, mora vlagatelj z izjavo in Obrazcem 1 izkazati, da bosta pogoja doseganja 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 % dosežena na nivoju projekta. | Izjava izdelovalca izkaza energijskih lastnosti stavbe, vključno z elaborati gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah ter izkazi energijskih lastnosti stavb za obstoječa stanja stavb kot za predvidene scenarije celovitih energetskih prenov stavb Dodatno za stavbe kulturne dediščine, ki ne zadostijo zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22) za javne stavbe oziroma zahtevam za skoraj nič energijsko stavbo (sNES): priložene kulturnovarstvene usmeritve ali kulturnovarstveni pogoji ali kulturnovarstveno soglasje k projektni dokumentaciji Dodatno za stavbe, ki so predmet projekta in ki ne dosegajo pogojev 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %: priložena izjava vlagatelja, da bosta pogoja doseganja 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 % dosežena na nivoju projekta |
Opredelitev predloga celovite energetske prenove stavbe | Vlagatelj mora izkazati, da se bo v okviru projekta izvajala celovita energetska prenova z ukrepi, kot so predlagani v razširjenem energetskem pregledu in projektni dokumentaciji PZI. | Razširjen energetski pregled Projektna dokumentacija PZI Izjava vlagatelja, da se bo v okviru projekta izvedla celovita energetska prenova |
Podpora le za tisti del projekta, ki prispeva k učinkoviti rabi in/ali uporabi obnovljivih virov energije | Vlagatelj mora izkazati, da je za stavbo/e, ki je/so predmet projekta, izdelana investicijska dokumentacija, pripravljena v skladu s poglavjem 7.2 tega javnega razpisa, in potrjena s strani pristojnega organa. | Investicijska dokumentacija, Sklep o potrditvi investicijske dokumentacije |
Minimalna višina projekta | Vlagatelj mora izkazati, da je vrednost projekta nad 100.000,00 EUR po tekočih cenah brez DDV. | Investicijska dokumentacija |
Izkazovanje lastništva in urejenega razmerja med (so)lastniki | Vlagatelj mora izkazati, da je stavba/e, ki je/so predmet projekta, v (so)lasti javnega stanovanjskega sklada, katerega ustanovitelj je/so občina/občine ali Republika Slovenija in ki je pravna oseba javnega prava, in/ali občine/občin in/ali Republike Slovenije in/ali oseb širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. V primeru solastništva, kot izhaja iz poglavja 6 tega javnega razpisa, mora vlagatelj izkazati, da ima za izvedbo projekta sklenjen sporazum o sofinanciranju in o vodenju projekta z vsemi drugimi solastniki stavb/e. | Izpis iz zemljiške knjige Sporazum o sofinanciranju in o vodenju projekta (v primeru solastništva) |
Sočasno izvajanje drugih ukrepov za izboljšanje stanja stavbe | Vlagatelj mora izkazati, da sta za stavbo/e, ki je/so predmet projekta, izdelani statična presoja ter potresna analiza in da se bodo v okviru projekta ob energetski prenovi v skladu z načeli dobrega gospodarja izvajali tudi drugi smiselni ukrepi za izboljšanje stanja stavbe/stavb. | Statična presoja in potresna analiza stavbe/stavb, ki je/so predmet projekta Izjava vlagatelja o izvedeni statični presoji ter potresni analizi in o sočasni izvedbi drugih smiselnih ukrepov |
Pravnomočno gradbeno dovoljenje | Vlagatelj mora izkazati, da ima za izvajanje projekta pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. V primeru, da gradbeno dovoljenje po trenutno veljavni gradbeni zakonodaji ni potrebno, mora vodja projekta podati izjavo, da glede na zakonodajo gradbeno dovoljenje ni potrebno. | Pravnomočno gradbeno dovoljenje V primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, se predloži izjava vodje projekta o navedenem dejstvu |
Projektna dokumentacija PZI | Projektna dokumentacija PZI mora biti pripravljena skladno s poglavjem 7.3 tega javnega razpisa. | Projektna dokumentacija PZI Izjava vodje projekta, da je v projektantskem popisu del s projektantsko oceno v projektni dokumentaciji PZI izvedena delitev stroškov na upravičene in neupravičene skladno s Priročnikom upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost |
Zaključena finančna konstrukcija | Vlagatelj mora izkazati, da ima projekt zaključeno finančno konstrukcijo oziroma, ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu, zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta (po tekočih cenah). | Dokument o zagotovljenih sredstvih za izvedbo projekta (NRP oziroma finančni načrt, v katerega je uvrščen projekt, ki je predmet vloge za načrtovano obdobje izvajanja projekta)8 |
Vodenje ločene knjigovodske evidence za projekt | Vlagatelj mora izkazati, da se bo projekt vodil po ločeni knjigovodski evidenci. | Izjava vlagatelja, da se bo projekt vodil po ločeni knjigovodski evidenci |
Terminski načrt izvedbe projekta | Vlagatelj mora izkazati, da je časovni načrt izvedbe investicije skladen s predvidenim načrtom izstavljanja vlog za izplačilo in predvideno finančno konstrukcijo projekta. | Terminski načrt |
Izvajanje projekta v skladu z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH) | Vlagatelj mora izkazati, da se bo projekt izvajal v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH), to je v skladu z okoljskim ciljem Evropske unije, kot je opredeljen v 17. členu Uredbe (EU) 2020/852. | Izjava vlagatelja, da se bo projekt izvajal v skladu z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH) |
Izkazovanje upravičenosti stroškov skladno s Priročnikom upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost | Vlagatelj mora izkazati, da ima za projekt pridobljena vsa zahtevana dokazila skladno s Priročnikom upravičenih stroškov energetske prenove javnih stavb iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, v kolikor so potrebna. | Izjave projektanta itn. |
Namembnost stavb, ki so predmet projekta | Vlagatelj mora izkazati, da so predmet projekta večstanovanjske stavbe, ki vključujejo vsaj štiri ali več posameznih stanovanjskih enot, namenjenih za trajno bivanje. | Izjava vlagatelja, da so predmet projekta večstanovanjske stavbe, ki vključujejo vsaj štiri ali več posameznih stanovanjskih enot, namenjenih za trajno bivanje |
7 Stavbe, ki so v lasti ali uporabi oseb javnega sektorja in ki imajo celotno uporabno površino manjšo od 250 m2, in stavbe kulturne dediščine pri tem niso izjema.
8 Ob oddaji vloge je potrebno priložiti veljavni NRP oz. finančni načrt, v katerega je uvrščen projekt. Uskladitev NRP oz. finančnega načrta posameznih projektov z dejanskimi vrednostmi mora biti izvedena najpozneje ob oddaji prve vloge za izplačilo iz sklada NOO (dokazilo: veljavni občinski NRP oz. finančni načrt, v katerega je uvrščen projekt).
8.2. Zahteve
Vlagatelj mora izpolnjevati sledeče zahteve:
ZAHTEVE |
Vlagatelj/končni prejemnik mora izvesti investicijo v skladu s temeljnimi načeli Zakona o javnem naročanju, in sicer (i) načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, (ii) načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, (iii) načelo transparentnosti oddaje naročil, (iv) načelo enakopravne obravnave ponudnikov in (v) načelo sorazmernosti ter skladno z določili pogodbe o sofinanciranju. Upoštevanje naštetih načel se lahko izkazuje le na način, da se celoten postopek ustrezno dokumentira in obrazloži. |
Vlagatelj/končni prejemnik mora ob oddaji vloge priložiti parafirano vzorčno pogodbo. |
Vlagatelj/končni prejemnik bo dolžan zagotavljati 10-letno hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na projekt, ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj. |
Vlagatelj/končni prejemnik bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekt, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi). Vlagatelj/končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane projekt. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter rezultate projekta. Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih. |
Vlagatelj/končni prejemnik soglaša s tem, da bo, v kolikor se ugotovi, da končni prejemnik ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija. |
Vlagatelj/končni prejemnik bo pri izvajanju projekta zagotovil skladnosti z načeli enakosti spolov in enakih možnostih na vseh ravneh v skladu z nacionalno zakonodajo (Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov), pravnim redom EU, zlasti s Pogodbo o delovanju EU, Listino EU o temeljnih pravicah, načeli Evropskega stebra socialnih pravic in relevantnimi mednarodnimi dokumenti za varstvo človekovih pravic, zlasti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov in Konvencijo ZN o otrokovih pravicah. |
Vlagatelj/končni prejemnik bo ob zaključku naložbe za stavbe, ki so predmet projekta, pridobil nove računske energetske izkaznice, s katerimi se bo ugotovilo in potrdilo, ali se na nivoju projekta dosega pogoja 30 % skupnih prihrankov energije, torej zmanjšanja rabe primarne energije za vsaj 30 % po prenovi, in zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami za vsaj 30 %. Za izhodiščne vrednosti se bo upoštevalo podatke, ki izhajajo iz v vlogi predloženih računskih energetskih izkaznic pred obnovo. |
Vlagatelj/končni prejemnik zagotavlja, da pri projektu ne prihaja do dvojnega uveljavljanja stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bili odobreni, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija. V kolikor višina sofinanciranja projekta preseže maksimalno dovoljeno stopnjo, bo potrebno ustrezno znižanje stopnje, ministrstvo pa zahteva od končnega prejemnika vrnitev neupravičeno prejetih sredstev v skladu s pogodbo o sofinanciranju. |
Vlagatelj/končni prejemnik je seznanjen, da projekt ne sme predstavljati državne pomoči. |
Končni prejemnik (izbran vlagatelj) mora upoštevati vse predpise, ki veljajo za črpanje iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ter predpise in navodila ministrstva in URSOO v zvezi z izvajanjem tovrstnih projektov. |
Končni prejemnik (izbran vlagatelj) mora zagotoviti označevanje projekta, informiranje in obveščanje javnosti o projektu skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, da morajo prejemniki sredstev navesti izvor in zagotoviti prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGenerationEU«, zlasti pri promoviranju ukrepov. Pri tem mora končni prejemnik (izbran vlagatelj) izvesti sledeče obvezne komunikacijske aktivnosti v odvisnosti od vrednosti posameznega projekta: spletna stran končnega prejemnika, plakat ali podobne vizualne vsebine, stalna plošča ali pano, priprava sporočila za javnost. Podrobne zahteve glede komunikacijskih aktivnosti bo definiral Priročnik o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost URSOO. |
8.3. Merila
Predlagani projekti, ki bodo izpolnjevali pogoje upravičenosti, se bodo presojali na podlagi meril za ocenjevanje. Merila za ocenjevanje projektov, na podlagi katerih se bo izvedel izbor projektov po tem razpisu v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, so razdeljena na tri sklope:
A. Prispevek k energetski učinkovitosti (50 %),
B. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani končnega prejemnika (35 %).
C. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti (15 %).
Sklopi so definirani z naslednjimi kazalniki:
A. Prispevek k energetski učinkovitosti:
a) Razmerje med letnim prihrankom primarne energije na stavbi/stavbah oziroma delih stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, in neto tlorisno površino stavbe/stavb oziroma delov stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu (kWh/m2/leto).
B. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani končnega prejemnika:
a) Razmerje med zneskom sofinanciranja projekta in vrednostjo upravičenih stroškov ( %).
C. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti:
a) Višina projekta brez DDV (EUR).
b) Izgradnja električne polnilne naprave za avtomobile.
Najvišje možno skupno število točk je 100. Posamezni sklopi so ovrednoteni z utežmi (utež 1), znotraj sklopov pa so z utežmi (utež 2) ovrednoteni posamezni kazalniki. Za vsak kazalnik je mogoče prejeti največ toliko točk, kolikor znaša zmnožek uteži posameznega kazalnika (utež 2) s 100. Za vsak sklop je mogoče prejeti največ toliko točk, kolikor znaša zmnožek uteži posameznega sklopa (utež 1) s 100.
Pri vnosu podatkov in izračunu točk se vrednosti zaokrožujejo na dve decimalki, pri čemer se vrednosti od 0 do 4 zaokrožijo navzdol, vrednosti od 5 do 9 pa navzgor.
Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na seznamu projektov, ki bodo v okviru tega javnega razpisa sofinancirani iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Posamezni kazalniki se točkujejo po formuli:
kazalnikn = utež 1 × utež 2 × tn
pri čemer sta n zaporedna številka kazalnika in tn število izračunanih točk za ta kazalnik
Za izračun skupnega števila točk (SŠT) celotnega projekta je treba točke, pridobljene za posamezne kazalnike, sešteti:
SŠT = kazalnikAa + kazalnikBa + kazalnikCa + kazalnikCb
pri čemer so SŠT skupno število točk in Aa, Ba, Ca in Cb oznake kazalnikov
A. Prispevek k energetski učinkovitosti, z utežjo 50 %:
a. Razmerje med letnim prihrankom primarne energije na stavbi/stavbah oziroma delih stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, in neto tlorisno površino stavbe/stavb oziroma delov stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu (kWh/m2/leto), s podrejeno utežjo 100 %:
med 0,00–29,99 | 0 točk |
med 30,00–155,00 | od 0,01 do 99,99 točk |
po enačbi: |
tAa = 0,7999 x | letni prihranek primarne energije | – 23,9901 |
neto tlorisna površina stavbe |
B. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov s strani končnega prejemnika, z utežjo 35 %:
a. Razmerje med zneskom sofinanciranja projekta in vrednostjo upravičenih stroškov v tekočih cenah ( %), s podrejeno utežjo 100 %:
med 90,01–100,00 % sofinanciranja upravičenih stroškov | 20 točk |
med 60,01–90,00 % sofinanciranja upravičenih stroškov | 60 točk |
manj kot 60,00 % sofinanciranja upravičenih stroškov | 100 točk |
C. Prispevek k družbeni spremembi in dvigu družbene ozaveščenosti, z utežjo 15 %:
a. Višina projekta brez DDV (EUR), s podrejeno utežjo 65 %:
med 100.000,00-500.000,00 | od 0,00 do 99,99 točk |
po enačbi: |
tCai = 0,000249975 × višina operacije – 24,9975
več kot 500.000,01 | 100 točk |
b. Vzporedno z energetsko prenovo stavbe/stavb se bo izvedla izgradnja električne polnilne naprave za avtomobile, s podrejeno utežjo 35 %:
9. Način predložitve vlog
9.1. Splošno
Vlagatelj vlogo pripravi tako, da izpolni, datira, žigosa in podpiše vse obrazce iz dokumentacije javnega razpisa ter jim priloži vse zahtevane dokumente.
Zaželeno je, da so zahtevani obrazci zloženi v vrstnem redu, kot izhaja iz poglavja 9.2.
Celotna vloga mora biti predložena (1) v fizični obliki in (1) v elektronski obliki (CD/DVD/USB medij).Vloga je sestavljena iz izpolnjenih obrazcev ter ostalih zahtevanih dokumentov.
Vsi obrazci in ostali dokumenti, ki jih izpolni vlagatelj, morajo biti opremljeni z žigom in podpisom zakonitega zastopnika vlagatelja ali osebe, ki ima pisno pooblastilo s strani zakonitega zastopnika za podpis vloge.
Dokumenti, ki se predložijo kot sestavni del vloge in ki niso pripravljeni s strani vlagatelja (npr. dokumenti zunanjih izvajalcev), so lahko predloženi v originalih ali v kopijah s štampiljko »kopija enaka originalu«. Vloga mora biti predložena v zaprti, zapečateni ovojnici, na kateri je nalepljen pravilno izpolnjen Obrazec 9: Oprema ovojnice.
Zaželeno je, da so vsi listi dokumentacije vloge prešiti z jamstvenikom ali vrvico, oba konca le-tega pa na zadnji (hrbtni) strani ponudbe pritrjena s pečatom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z žigom in podpisom osebe, ki sicer podpisuje vlogo. Način vezave je smiselno povzet po 35. členu Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 – ZFRO). Pregled vloge mora biti mogoč, ne da bi se pri tem pečat ali vrvica poškodovala.
V primeru obsežnejše dokumentacije je potrebno mape oziroma registratorje z vlogo oddati v isti ovojnici, lahko pa tudi v več ovojnicah, pri čemer je potrebno vsako enako opremljeno ovojnico dodatno označiti s številko ovojnice in skupnim številom ovojnic.
Vloga in ostali dokumenti, vezani na predmetni javni razpis, morajo biti v slovenskem jeziku.
Posamezna vloga lahko obravnava največ en projekt. Kadar vlagatelj na javni razpis prijavlja več projektov, pripravi vlogo za vsak projekt posebej.
9.2. Vsebina vloge
Dokumentacijo vloge sestavljajo spodaj našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije.
1. Prijavni obrazec (Obrazec 1):
– V obrazec se vpišejo zahtevani podatki.
– V primeru solastništva se relevantne vsebine obrazca datira in žigosa z žigom posameznih solastnikov (slednje velja, če solastniki poslujejo z žigom).
– V primeru solastništva relevantne vsebine obrazca podpišejo posamezni solastniki.
– V primeru, da je solastnikov več, se podatki vseh ostalih solastnikov v obrazcu vnesejo v relevantne rubrike; pri tem se rubrike dodajo glede na skupno število solastnikov.
– V primeru, da projekt zajema več stavb in/ali solastnikov, se manjkajoče vrstice in/ ali stolpci dodajo.
– Z X se označi strinjanje z navedbami v izjavi.
– Obrazec podpiše odgovorna oseba vlagatelja.
– Obrazec se datira in žigosa z žigom vlagatelja.
2. Izjava vlagatelja o pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov (Obrazec 2):
– V obrazec se vpišejo zahtevani podatki.
– Obrazec se datira in žigosa z žigom vlagatelja.
– Obrazec podpiše odgovorna oseba vlagatelja.
3. Samoocena vlagatelja, da se bo investicija izvajala v skladu z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm – DNSH) (Obrazec 3):
– V obrazec se vpišejo zahtevani podatki.
– Obrazec se datira in žigosa z žigom vlagatelja.
– Obrazec podpiše odgovorna oseba vlagatelja.
Projekt mora biti izveden v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske unije (načelo DNSH), določenim v 17. členu Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. junija 2020, str. 13) in Tehničnih smernic za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so bile objavljene dne 18. 2. 2021 v UL EU št. C58/01, še posebno v zvezi z zaščito biotske raznovrstnosti, kar pomeni da:
– projekt ne bo povzročil znatnih emisij toplogrednih plinov,
– projekt ne bo povzročil povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva9,
9 To pomeni, da se lahko znatno škoduje cilju prilagajanja podnebnim spremembam bodisi (i) če se dejavnost ne prilagodi škodljivim vplivom podnebnih sprememb, ko je ta dejavnost v nevarnosti takšnih vplivov (kot je stavba v poplavnem okolju) ali (ii) zaradi neprilagojenosti, ko uvajajo prilagoditveno rešitev, ki ščiti eno območje (»ljudi, naravo ali sredstva«), hkrati pa povečuje tveganja na drugem območju (kot je gradnja nasipa okoli parcele v poplavni ravnici, kar ima za posledico prenos škode na sosednjo parcelo, ki ni varovana).
– projekt ne bo imel negativnih vplivov na trajnostno rabo in varstvo vodnih in morskih virov, kar pomeni da ne bo škodoval dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda,
– projekt ne bo bistveno škodoval krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem, kar pomeni, da ne bo:
– privedel do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
– privedel do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati,
– dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škodovalo okolju,
– projekt ne bo povzročil znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti,
– projekt ne bo znatno škodoval varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov kar pomeni, da ne bo znatno škodoval dobremu stanju in odpornosti ekosistemov ali škodil stanju ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
4. Izjava vlagatelja – integriteta (Obrazec 4):
– V obrazec se vpišejo zahtevani podatki.
– Obrazec se datira in žigosa z žigom vlagatelja.
– Obrazec podpiše odgovorna oseba vlagatelja.
5. Vzorec pogodbe o sofinanciranju (Obrazec 5):
– Obrazec na vsaki strani parafira odgovorna oseba vlagatelja.
6. Kontrolnik za popolnost vloge (Obrazec 6):
– V obrazec se vpišejo zahtevani podatki.
– Z X se označi, katera dokazila (ni)so vlogi priložena.
– Obrazec se datira in žigosa z žigom vlagatelja.
– Obrazec podpiše odgovorna oseba vlagatelja.
Vlagatelji morajo vlogi priložiti tudi vse dokumente oziroma dokazila, ki so zahtevana v poglavju 8.1.
9.3. Oddaja vloge
Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Morebitni dodatni roki za oddajo vlog bodo glede na razpoložljiva sredstva objavljeni s spremembo javnega razpisa v Uradnem listu RS in na spletni strani ministrstva: https://www.energetika-portal.si/.
Če bodo sredstva porabljena pred iztekom zadnjega roka, bo na spletni strani ministrstva: https://www.energetika-portal.si/ in v Uradnem listu RS objavljeno posebno obvestilo o porabi sredstev.
Vloge, ki bodo prispele za posamezno odpiranje, bodo obravnavane le v primeru, če razpisana sredstva ne bodo porabljena na predhodnih odpiranjih, o čemer bo ministrstvo na spletni strani objavilo posebno obvestilo o porabi sredstev.
Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je 13. 3. 2023, drugi rok je 22. 5. 2023, tretji rok je 18. 9. 2023, četrti rok je 11. 3. 2024, peti rok je 20. 5. 2024 in skrajni rok je 18. 11. 2024. Če bodo sredstva porabljena pred potekom posameznih rokov, bo na spletni strani ministrstva: http://www.energetika-portal.si/ in v Uradnem listu RS objavljeno posebno obvestilo o porabi sredstev.
Vloga z zahtevano vsebino mora biti oddana na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, oziroma osebno v glavno pisarno na naslovu ministrstva vsak delovni dan med 9. in 15.30 (v petek do 14.30) do dneva, določenega kot skrajni rok za oddajo vlog v zaprti ovojnici, ovitek pa mora biti označen z vidno navedbo javnega razpisa, na katerega se vloga nanaša, kot to določa Obrazec 7 – oprema ovojnice, (naziv in naslov vlagatelja, naziv razpisa s pripisom »Ne odpiraj – vloga«). Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24. ure.
Vloga se šteje za pravočasno, če bo osebno dostavljena v vložišče ministrstva ali poslana priporočeno po pošti na dan posameznega roka. Vloga, ki bo oddana po poteku posameznega roka, bo odprta na naslednjem odpiranju vlog. V kolikor naslednji rok za oddajo vlog ni predviden ali v primeru porabe sredstev, se vloga s sklepom zavrže kot prepozna ter vrne vlagatelju.
Neustrezno označene vloge bodo s sklepom zavržene. Nepravilno označene ovojnice, ki ne bodo označene z »Ne odpiraj – vloga«, kot to določa Obrazec 7 in ki ne bodo vsebovale datuma oddaje vloge na pošto – original poštna nalepka oziroma datuma oddaje vloge pri drugem izvajalcu poštnih storitev, bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. V primeru, da iz nepravilno označene ovojnice ne bo mogoče ugotoviti pošiljatelja, bo ovojnica komisijsko odprta zaradi ugotovitve naziva in naslova vlagatelja ter nato vrnjena pošiljatelju.
Po oddaji vloge in pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge lahko vlagatelj vlogo dopolni, spremeni ali umakne, kar mora na ovojnici označiti z oznako »Dopolnitev«, »Sprememba« ali »Umik«, kot to določa Obrazec 7. V primeru umika vloge pred iztekom roka za oddajo vloge, se vloga vrne vlagatelju.
10. Postopek in način izbora
Postopek javnega razpisa za izbor projektov bo vodila strokovna komisija, ki jo je s sklepom imenoval predstojnik ministrstva.
10.1. Odpiranje vlog
Zaporedno odpiranje vlog, ki ne bo javno (zaradi pričakovanega večjega števila vlog), bo izvedla komisija ministrstva, najkasneje v roku 8 dni od poteka posameznega roka za oddajo vlog.
Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene ovojnice, ki vsebujejo vloge, in sicer po vrstnem redu prejema. Nepravilno izpolnjene in označene ovojnice se vrnejo pošiljatelju.
O odpiranju vlog bo komisija sproti vodila zapisnik, ki vsebuje:
– naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
– predmet javnega razpisa;
– imena navzočih predstavnikov komisije;
– imena oziroma naziv vlagateljev (potencialnih prejemnikov sredstev) po vrstnem redu prejema vlog;
– ugotovitve o popolnosti vlog;
– imena tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
Pri odpiranju vlog bo komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost).
10.2. Dopolnjevanje vlog
Če komisija, v roku 8 dni od odpiranja vlog, ugotovi, da je vloga formalno nepopolna, bo pozvala tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile formalno popolne, da jih dopolnijo. Komisija bo od vlagatelja zahtevala dopolnitev njegove vloge le v primeru, če določenega dejstva ne more sama preveriti. Če vlagatelj v roku, ki ga določi komisija, oziroma najkasneje v 15 dneh, vloge ustrezno ne bo dopolnil, oziroma če je vloga tudi po prejeti dopolnitvi formalno nepopolna, bo komisija tako vlogo zavrgla.
Na glede na prejšnji odstavek sme izključno vlagatelj ob pisnem soglasju neposrednega uporabnika državnega proračuna popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se višina zaprošenih sredstev ne sme spreminjati. V primeru, da vloga v predpisanem roku ni dopolnjena, se vloga s sklepom zavrže.
10.3. Ocenjevanje vlog
Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog ter jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v tem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija bo o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju vodila zapisnik.
Na podlagi ocene vlog bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev za vsak rok posebej, ki bo predložen ministru za infrastrukturo.
10.4. Odločanje in obveščanje o izboru
O izboru in dodelitvi sredstev odloči s sklepom minister za infrastrukturo. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom predvidoma v roku 60 dni od datuma posameznega odpiranja vlog. Zoper odločitev ministrstva o vlogi za dodelitev sofinanciranja pritožba ni dovoljena. Zoper sklep je dopusten upravni spor. Po prejemu sklepa o izboru bodo izbrani vlagatelji v podpis prejeli pogodbo o sofinanciranju. V kolikor se izbrani vlagatelj na poziv k podpisu pogodbe ne odzove v osmih dneh od prejema poziva, se šteje, da je odstopil od vloge. Rezultati razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnem naslovu ministrstva: http://www.energetika-portal.si/.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu RS.
Ministrstvo za infrastrukturo
