Na podlagi 145. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja
o registru kmetijskih gospodarstev
Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke RKG in podrobnejše podatke v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča, vrste dejavnosti, način sporočanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov za izvajanje:
– Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
– Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 199 z dne 19. 8. 2022, str. 1);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23).
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki leži na pobočjih, urejenih v terasah, zaradi zmanjšanja nagiba in erozije kmetijskih zemljišč;
2. obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče, namenjeno manevriranju s kmetijsko mehanizacijo in ne vključuje ceste v javni uporabi;
3. sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik znotraj trajnega nasada;
4. sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadikami v vrsti;
5. zatravljenost trajnega nasada pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v medvrstnih prostorih;
6. G-MID je edinstvena registracijska številka obrata, kjer se gojijo kopenske živali, živali iz akvakulture ali druge živali, ki ga mora izvajalec dejavnosti registrirati v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“), (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/139 z dne 16. novembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravljanja, shranjevanja in menjave zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter glede zahtev v zvezi z biološko zaščito, biološko varnostjo in biološkim zadrževanjem pri delovanju takih bank (UL L št. 23 z dne 2. 2. 2022, str. 1);
7. kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah:
a) orno zemljišče pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU in standardom DKOP 8 iz Priloge III Uredbe 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi,
b) trajno travinje pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih gozdnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoje iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
– so trave ali druge zelene krmne rastline trave, razen če so namenjene pridelavi semen, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
– se za namen kolobarja iz te točke in pod c) upošteva glavni posevek ter posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu,
c) trajni nasad pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogojev iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
– drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
– hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč,
č) kmetijsko gozdarski sistem pomeni kmetijsko površino na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
II. VPIS IN UKINITEV KMG V RKG
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) se vpiše v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo vloži na upravni enoti na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Če je naslov ali sedež KMG na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navedejo podatki o občini, naselju in geografskih koordinatah lokacije.
(2) Člani kmetije se vpišejo v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika.
(3) Nosilec ali član kmetije sta lahko pripisana na več KMG le, če:
– je oseba hkrati tudi nosilec KMG v postopku ukinitve v skladu s 6. členom tega pravilnika ali
– je oseba s sklepom sodišča do dokončanja zapuščinskega postopka določena kot začasni skrbnik ene ali več kmetij.
(4) Vlogo za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG vloži nosilec kmetije na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika. Pogoj za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG je prijava v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(5) Nosilec mora v RKG vpisati vsa kmetijska zemljišča in grafične enote krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ), za katera ima pravico do uporabe. Za vpis trajnih nasadov je treba sporočiti tudi podatke o trajnih nasadih iz 18. do 24. člena tega pravilnika na obrazcih iz Prilog 3, 4, 5, 6 in 7, ki so sestavni del tega pravilnika. Za planino oziroma skupni pašnik je treba sporočiti tudi podatke o planini oziroma skupnem pašniku iz 27. člena tega pravilnika na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6) Pri nosilcu se lahko vpiše tudi podatek o izobrazbi v skladu z določbami zakona, ki ureja kmetijstvo.
(7) Nosilcu se pripišejo tudi kontaktni podatki (telefonska številka, elektronski naslov).
(8) Obrazce iz prilog tega pravilnika lahko nosilec posreduje na elektronski način z elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu ali preko državnega portala eUprava.
(prenos KMG, sprememba članov kmetije in zaposlenih na kmetiji v RKG)
(1) Vlogo za prenos KMG vloži novi nosilec KMG na obrazcu iz Priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) V primeru smrti nosilca upravna enota pozove družinske člane ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe zemljišč oziroma osebe navedene na smrtovnici, da javijo podatke morebitnega novega nosilca.
(3) Vlogo za vpis, spremembo oziroma izbris članov kmetije oziroma zaposlenih na kmetiji vloži nosilec, za izbris člana kmetije lahko tudi član kmetije zase na obrazcu iz Priloge 9 tega pravilnika.
(4) Zaposlenega na kmetiji upravna enota izbriše s kmetije kot zaposlenega na kmetiji po uradni dolžnosti, če nosilec ali član kmetije, s katerim je zaposleni na kmetiji sklenil delovno razmerje, ni več nosilec ali član kmetije oziroma je iz uradnih evidenc razvidno, da je zaposlitev na kmetiji prenehala.
(5) V roku za oddajo zbirne vloge je prenos KMG, za katerega je že bila oddana zbirna vloga, možno izvesti samo, če nosilec, ki je zbirno vlogo oddal, to vlogo umakne, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike.
(vsebina izpisa iz RKG in pregled vpisanih podatkov ter napak v RKG)
(1) Izpis iz RKG vsebuje:
a) KMG-MID;
b) pri neusklajenosti podatkov v RKG: opozorilo o neusklajenosti;
c) naslov ali sedež in domače ime KMG, če ga ima;
č) podatke o nosilcu: za fizične osebe ime in priimek, datum rojstva in naslov s hišno številko, za poslovne subjekte pa firmo, matično in davčno številko ter sedež;
d) članstvo nosilca v organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev za skupno trženje in skupinah proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti;
e) pri kmetiji: podatke o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji, in sicer ime in priimek, datum rojstva;
f) podatke o blokih, in sicer: identifikacijsko oznako blok ID, grafično površino, največjo upravičeno površino (v nadaljnjem besedilu: NUP), datum zadnje spremembe bloka;
g) podatke o grafičnih enotah rabe KMG (v nadaljnjem besedilu: GERK), in sicer: identifikacijsko oznako GERK-PID, domače ime, vrsto rabe, grafično površino, največjo upravičeno površino (v nadaljnjem besedilu NUP), zadnjo opombo na GERK, podatke o GERK iz 18. do 23. člena tega pravilnika in datum zadnje spremembe GERK, vključenost v ekološko ali integrirano pridelavo;
h) podatke o KRZ, in sicer: identifikacijsko oznako KRZ-ID, GERK-PID ki mu KRZ pripada, blok ID, vrsto KRZ, grafično površino, NUP, informacijo o obvezni ohranitvi KRZ in datum zadnje spremembe KRZ;
i) za planino oziroma skupni pašnik: podatke o planini oziroma skupnem pašniku in G-MID;
j) razvrstitev KMG v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
k) podatek o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
l) podatek o standardnem prihodku in tipu kmetovanja KMG.
(2) Izpis iz prejšnjega odstavka se v elektronski obliki hrani v RKG.
(3) Upravna enota izpisa iz RKG ne izda po uradni dolžnosti, če je:
a) sprememba v RKG nastala zaradi uskladitve podatkov z evidenco subjektov oziroma drugimi zbirkami podatkov po uradni dolžnosti;
b) sprememba GERK in blokov po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 37. člena tega pravilnika taka, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov;
c) ob spremembah, ugotovljenih s sistemom za spremljanje površin, za katere je nosilec obveščen preko informacijskega orodja za komunikacijo s strankami Sopotnik.
(4) Nosilci z vnosom KMG-MID številke v Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP lahko dostopajo do vpisanih podatkov o zemljiščih KMG in opozoril o napakah vpisanih podatkov v RKG na KMG.
(5) Nosilci s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, v skladu s predpisi na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja, v aplikaciji e-Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: e-RKG) dostopajo do vseh podatkov, ki se vodijo ali prevzemajo v RKG in opozoril o napakah na KMG ter lahko sporočajo podatke iz 41. člena tega pravilnika.
(1) KMG se v RKG označi kot ukinjen na podlagi vloge za ukinitev KMG, ki jo nosilec oziroma njegov pravni naslednik vloži pri upravni enoti na obrazcu iz Priloge 12, ki je sestavni del tega pravilnika. Upravna enota o ukinitvi KMG obvesti nosilca oziroma njegovega pravnega naslednika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG kot ukinjeno, če so izpolnjeni pogoji za ukinitev KMG-MID v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
III. IDENTIFIKACIJSKI SISTEM ZA ZEMLJIŠČA
(1) Zemljišča se v RKG vpišejo tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vriše GERK in KRZ.
(2) Soležni GERK posameznega KMG se ob koncu vrisa aplikativno poveže v blok.
(3) Za vpis GERK oziroma KRZ mora imeti nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(meja in površina bloka, GERK in KRZ)
(1) Meja bloka, GERK in KRZ je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(2) Razdalje in površine se merijo na podlagi pravokotne ravninske projekcije.
(3) Za površino bloka, GERK in KRZ se šteje grafična površina, ki je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK in KRZ. Površina bloka, GERK in KRZ je izražena v m2.
(4) Najmanjša površina bloka oziroma GERK je 25 m2. Najmanjša površina KRZ, ki je lahko pripisana h GERK, je 25 m2.
(5) Soležni GERK istega KMG, ki imajo iste vrste rabe iz 15. člena tega pravilnika, se združijo v en GERK.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se ne združijo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1170 – jagode na njivi,
b) 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
c) 1211 – vinograd,
č) 1221 – intenzivni sadovnjak,
d) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
e) 1230 – oljčnik,
f) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja.
(podatki, ki se vodijo v RKG za GERK in KRZ)
(1) GERK in KRZ se pripiše oznaka države, v kateri leži vsaj 80 % njune površine. Če površina GERK v nobeni od držav ne dosega 80 % od celotne površine GERK, se GERK razdeli na dva GERK tako, da se obema lahko pripiše podatek o državi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK, ki je manjši od 1 ha, pripiše državi, v kateri je večji del GERK.
(3) Nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina GERK in KRZ se izračunajo na podlagi digitalnega modela reliefa 5 x 5 m, pridobljenega iz aerolaserskega skeniranja (LIDAR) v velikosti celice 1 x 1 m. Podatek o nagibu, usmerjenosti in nadmorski višini GERK in KRZ je povprečje vrednosti nagiba, usmerjenosti in nadmorske višine na celotni površini GERK oziroma KRZ.
(4) KRZ se vpišejo kot samostojni poligon in pripišejo GERK, če pripadajo h KMG in ustrezajo določbam 10. člena tega pravilnika.
(5) GERK in KRZ se pripišejo podatki o občini in upravni enoti, v kateri leži večji del GERK oziroma KRZ.
(6) GERK-om se prikaže podatek o vključenosti v ekološko pridelavo in status vključitve.
(1) KRZ se vpiše v RKG tako, da se pripiše GERK po naslednjem prednostnem vrstnem redu: največja soležna orna površina, največji soležni GERK. V ostalih primerih se podatek o GERK ne pripiše.
(2) KRZ se ne pripisuje h GERK z vrstami rabe 1181, 1191, 1320, 1411 in 1420. KRZ se pripiše samo GERK, ki ima kot državo pripisano Republiko Slovenijo.
(3) Na KMG, ki nima vpisanih kmetijskih površin iz 7. točke 2. člena tega pravilnika, se KRZ ne vpisujejo.
(4) V RKG se lahko vpišejo samo KRZ, ki so vpisana v evidenco krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike.
(določitev NUP in tvorba bloka)
(1) NUP GERK je celotna površina GERK, razen pri GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh: NUP je enaka nič;
b) 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh: NUP je enaka nič;
c) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi: NUP se določi v skladu s 26. členom tega pravilnika;
č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja: NUP je enaka nič;
d) 1420 – plantaža gozdnega drevja: NUP je enaka nič.
(2) NUP KRZ, ki se mora ohranjati skladno s standardom DKOP 8 iz Priloge III Uredbe 2021/2115/EU, je celotna površina KRZ, pri ostalih KRZ je NUP enak 0.
(3) Za druge ukrepe se uporabi grafična površina KRZ.
(4) Blok se tvori tako, da se po zaključenem vrisu GERK oziroma KRZ vsi soležni GERK oziroma KRZ istega KMG samodejno aplikativno povežejo v en blok. Soležni so tisti GERK oziroma KRZ, ki imajo skupno vsaj eno daljico. Če soležni GERK ležijo čez državno mejo, ti tvorijo svoj blok.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, KRZ brez soležnega GERK ali če je soležni GERK z v tem odstavku našteto vrsto rabe in GERK z naslednjimi vrstami rabe, predstavljajo samostojen blok:
a) 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh,
b) 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,
c) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,
d) 1420 – plantaža gozdnega drevja.
(6) NUP bloka je vsota vseh NUP GERK oziroma NUP KRZ, ki tvorijo blok.
(letna uskladitev podatkov v RKG)
(1) Enkrat letno v mesecu januarju oziroma februarju se preverijo in uskladijo podatki vpisani v RKG:
– GERK in KRZ se uskladijo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 31. člena tega pravilnika, ponovno se določi NUP in OMD;
– GERK-om, ki imajo zadnjih pet let vrsto rabe 1131 – začasno travinje in za KMG, h kateremu so pripisani, zadnjih pet let ni bila oddana zbirna vloga, se vrsta rabe spremeni v 1300 – trajni travnik;
– ostali podatki se enkrat letno posodobijo s podatki iz ostalih evidenc v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Na KMG se pripiše morebitna informacija o neusklajenosti podatkov v RKG. Spremenjeni podatki o GERK, blok, KRZ in podatki o neusklajenosti so vidni na javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP in v e-RKG.
(določitev kmetijskih zemljišč in površin, na katere se lahko vriše GERK)
(1) GERK se lahko vriše na kmetijska zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe) opredeljena kot njive in vrtovi, trajni nasadi in travniške površine, če ni v tem pravilniku določeno drugače.
(2) V upravičeno površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, drevesa v vrsti, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse ter če njihova širina ne presega 2 m. Ne glede na to, da so nekateri od naštetih elementov zajeti v evidenci krajinskih značilnosti, le-teh ni potrebno izločati iz GERK kot KRZ.
(3) Če pridelava lahko poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino GERK všteje do vključno 50 posamičnih (gozdnih) dreves ali grmov na hektar. Za sadna drevesa in grme omejitev 50 dreves ali grmov na hektar ne velja. Za kmetijsko gozdarsko rabo, ki je v evidenci dejanske rabe opredeljena kot 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, ni omejitve števila dreves oziroma grmov, če ustreza pravilom za zajem.
(4) Pri GERK z naslednjimi vrstami rabe se v GERK lahko vključijo tudi obračališča brez vključitve poti, širših od 2 m, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:
a) 1100 – njiva, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
b) 1160 – hmeljišče (v obdelavi): 8 m,
c) 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak in 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik: 6 m oziroma 10 m, če so zasajeni v terasah.
(5) Površine do 2 m širine med rastlinjaki in površine do 2 m širine med posameznimi njivami, namenjenimi reji polžev v GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev, se lahko vključijo v GERK.
(6) Pri GERK iz točk b) in c) četrtega odstavka tega člena se v GERK lahko vključi tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni razdalji med vrstami znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi ter ne presega meje ograjenega nasada.
(7) Pri kmetijskih zemljiščih, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vključijo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne razdalje med vrstami od zadnje vrste nasada.
(površine, ki morajo biti vpisane ločeno ali so izključene iz GERK)
(1) Strnjene površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in druga nekmetijska zemljišča, se izločijo iz GERK, če so večje ali enake 100 m2.
(2) Iz GERK ni treba izločiti površin, manjših od 100 m2, tudi če ustrezajo drugim vrstam rabe GERK. Površine, večje ali enake 100 m2, se vrišejo kot samostojni GERK. Njive ni treba vpisati kot ločen GERK, če je manjša od 1000 m2 in leži znotraj trajnega nasada, razen hmeljišča.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pri vrisu vrste rabe GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi upoštevajo določbe 26. člena tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se iz GERK izločijo vode in vsa pozidana zemljišča, ki presegajo toleranco iz petega odstavka 31. člena tega pravilnika.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena ni treba izločiti v samostojen GERK sadnih rastlin in trt, ki so posajene v eni vrsti, znotraj druge vrste rabe GERK.
(6) V GERK se ne uvrščajo naslednje površine:
a) zelenice okoli stavb,
b) nezatravljene ograde, v katerih so živali,
c) izpusti za živali,
č) rekreacijske površine (golfišča, parki, zelenice, travnata igrišča ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost,
d) površine letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez letališč in vzletišč, čeprav so zatravljene,
e) površine, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.),
f) površine, na katerih so postavljene konstrukcije, ki onemogočajo obdelavo zemljišča.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK na letališčih lahko vpiše, če se na teh površinah izvaja kmetijska dejavnost in imajo uporabniki zemljišč za vris GERK dovoljenje lastnikov zemljišč in upravljavca letališča, obvezno pa se tudi v tem primeru izloči vsa letališka infrastruktura in označene vzletne oziroma pristajalne steze.
IV. DOLOČITEV POSAMEZNIH VRST RABE GERK IN KRZ TER PODATKI, KI SE VODIJO ZA POSAMEZNE VRSTE RABE GERK
(1) Vrste in šifre rabe GERK so enake vrstam in šifram dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč iz predpisa, ki ureja evidenco dejanske rabe, če ta pravilnik ne določa drugače, in sicer:
a) 1100 – njiva,
b) 1131 – začasno travinje,
c) 1150 – njiva za rejo polžev,
č) 1160 – hmeljišče,
d) 1161 – hmeljišče v premeni,
e) 1170 – jagode na njivi,
f) 1180 – trajne rastline na njivskih površinah,
g) 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh,
h) 1190 – rastlinjak,
i) 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,
j) 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
k) 1211 – vinograd,
l) 1212 – matičnjak,
m) 1221 – intenzivni sadovnjak,
n) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
o) 1230 – oljčnik,
p) 1240 – ostali trajni nasadi,
r) 1300 – trajni travnik,
s) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
š) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,
t) 1420 – plantaža gozdnega drevja,
u) 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.
(2) Vrste in šifre rabe KRZ so:
a) 1510 – skupina dreves oziroma grmičevja,
b) 1520 – mejica,
c) 1530 – obvodna vegetacija,
č) 1540 – posamezno drevo,
d) 1550 – drevesa v vrsti,
e) 7010 – vodna prvina.
(določitev GERK z vrsto rabe 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni in 1170 – jagode na njivi)
(1) GERK z vrsto rabe 1100 – njiva se določi na zemljišču, ki se orje ali drugače obdeluje in je namenjeno pridelavi netrajnih rastlin. Sem spada tudi zemljišče v prahi in ukorenišče hmeljnih sadik. V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno, za največ pet zaporednih let, zasejano s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami.
(2) Če je zemljišče zasejano s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami, se v RKG vodi kot GERK z vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje ali 1161 – hmeljišče v premeni od prvega do vključno petega zaporednega leta.
(3) Površinam, ki so pet zaporednih let zasejane s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami, se na podlagi upravnega pregleda Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) ob zaključku petega zaporednega leta, v skladu s 7. točko pod b) 2. člena tega pravilnika, vrsta rabe GERK spremeni v 1300 – trajni travnik po uradni dolžnosti.
(4) GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev se določi na njivi, ki je namenjena reji polžev.
(5) GERK z vrsto rabe 1161 – hmeljišče v premeni se določi na zemljišču pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem.
(6) GERK z vrsto rabe 1170 – jagode na njivi se določi na njivi, zasajeni z jagodami. Za nasad jagod se vodijo podatki iz tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(določitev GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje)
GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje se določi na zemljišču, ki se z namenom trajne zatravitve zaseje s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami in posevek ni namenjen pridelavi semen. Ob zaključku petega zaporednega leta se po uradni dolžnosti vrsta rabe GERK spremeni v trajni travnik. Sprememba se lahko izvede že pred zaključkom petega zaporednega leta na podlagi ugotovitev agencije pri upravnih pregledih ali pregledih na kraju samem oziroma ogledov Inšpekcije za kmetijstvo.
(določitev GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče)
(1) Pri hmeljišču se določi ločen GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče, za hmeljišče v obdelavi in GERK z vrsto rabe 1161 – hmeljišče v premeni, za hmeljišče v premeni iz petega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(2) Hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte in kategorije sadik hmelja v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče, so:
1. površina namakanja in način namakanja ter
2. za vsako enoto hmeljišča v obdelavi:
a) oznaka enote hmeljišča v obdelavi (H1, H2 …),
b) leto zasaditve,
c) sorta,
č) število sadik,
d) število vrst,
e) sistem napeljave vodil,
f) sadilna razdalja v vrsti in med vrstami,
g) kategorija sadik hmelja in izvor sadik (domače ali uvožene).
(4) Pri vsaki novi prijavi oziroma spremembi podatkov o hmeljišču je na upravni enoti treba obvezno priložiti eno od naslednjih potrdil:
a) o uradni potrditvi certificiranih sadik A,
b) za sadike pri premeščanju iz držav EU – ustrezen rastlinski potni list,
c) za sadike iz uvoza iz tretjih držav – fitosanitarno spričevalo,
č) izjavo nosilca, da je sadike pridelal v svojem proizvodnem hmeljišču.
(5) Pri priložitvi potrdil iz prejšnjega odstavka je treba v RKG shraniti kopijo potrdil.
(določitev GERK z vrsto rabe 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami)
(1) Trajnim rastlinam na njivskih površinah se, če rastline ne rastejo v tleh, določi GERK z vrsto rabe- 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh.
(2) K vrsti rabe 1181 se štejejo tudi ne trajne rastline, kjer pridelava ni v tleh in visoke grede.
(3) Rastlinjakom se, če rastline ne rastejo v tleh, določi GERK z vrsto rabe 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh.
(4) Rastlinjaku, v katerem rastejo sadne rastline v tleh, se določi vrsta rabe GERK 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami. Za vpis sadilnega materiala se vodijo podatki iz tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(določitev GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd)
(1) Pri GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne obsega več kot treh vrst trsov. Povprečna razdalja med vrstami v vinogradu, zasajenem v vertikali, ne sme presegati 4 m, pri vinogradu, zasajenem v terasah, pa 7 m.
(2) Če prek strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK.
(3) Če je KMG zavezan za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: RPGV) v skladu s predpisom, ki ureja vino, se za GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd v RKG vodijo naslednji podatki:
a) zatravljenost;
b) terasiranost;
c) če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se vpiše tudi njivska raba zemljišča; pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del vinograda;
č) število trt po sortah, podlagah, gojitveni obliki, letu sajenja in sadilnih razdaljah med vrstami in med trsi;
d) površina zaščitne mreže proti toči.
(določitev GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak)
(1) GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak se določi na površini strnjenega nasada sadnih rastlin, posajenega v vrstah, kjer je gostota dreves oziroma grmov enaka ali večja kot 200 rastlin na hektar, razen za nasade v terasah, pri GERK z nagibom večjim ali enakim 25 % in za lupinarje, kjer je gostota lahko enaka ali večja kot 100 rastlin na hektar. Sadilna razdalja v intenzivnem sadovnjaku mora omogočati izvajanje vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov, značilnih za intenzivno pridelavo in ti se morajo tudi izvajati. Povprečna razdalja med vrstami v intenzivnem sadovnjaku za sadne vrste, razen pri lupinarjih, ne sme presegati 10 m.
(2) Za dele sadovnjaka, ki so terasirani, in za dele sadovnjaka, ki so zasajeni v vertikali, se določi ločen GERK, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne obsega več kot treh vrst.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1170 – jagode na njivi, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1221 – intenzivni sadovnjak, so:
a) terasiranost;
b) zatravljenost;
c) površina namakanja in način namakanja;
č) površina zaščitne mreže proti toči;
d) če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna njiva manjša od 1000 m2, se na GERK vpiše tudi njivska raba zemljišča; pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del intenzivnega sadovnjaka;
e) število sadik po sadnih vrstah (pri čemer se breskev in nektarina štejeta kot ena sadna vrsta), sortah, podlagah, gojitveni obliki in letu sajenja. Za sadovnjake, zasajene z eno samo sadno vrsto, se vodijo tudi podatki o sadilni razdalji med vrstami ter v vrsti.
(določitev GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak)
(1) GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak se določi na strnjeni površini, zasajeni s sadnimi rastlinami, katerih gostota je 50 do 200 sadnih dreves oziroma grmov na hektar in niso izpolnjeni pogoji za GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak iz prejšnjega člena.
(2) Če je znotraj ekstenzivnega sadovnjaka strnjena površina, ki ni večja od 0,3 ha in ustreza vrsti dejanske rabe 1300 – trajni travnik, se ta površina lahko vriše kot del GERK-a z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak, so:
a) podatek, ali je ekstenzivni sadovnjak visokodebelni, pri čemer se za visokodebelni sadovnjak šteje, kadar je 25 ali več sadnih dreves na hektar posajenih na srednjih in bujnih podlagah;
b) trajna zatravljenost na celotni površini nasada;
c) podatek, ali je raba dvonamenska (pridelava sadja in košnja oziroma paša);
č) če je v GERK ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se na GERK vpiše tudi njivska raba zemljišča. Pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del ekstenzivnega sadovnjaka.
(4) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se za GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak vodijo najmanj podatki o številu sadnih rastlin po sadnih vrstah, ter sortah, podlagah in letu sajenja, če nosilec za ekstenzivni sadovnjak uveljavlja posamezne ukrepe kmetijske politike, ki te podatke zahtevajo.
(določitev GERK z vrsto rabe 1230 – oljčnik)
Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1230 – oljčnik, so:
a) zatravljenost;
b) terasiranost;
c) površina namakanja in način namakanja;
č) če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se vpiše tudi njivska raba zemljišča; pri ozelenitvi medvrstnega prostora se površina šteje kot del oljčnika;
d) število sadik po sortah, podlagah, letu sajenja, sadilnih razdaljah med vrstami in v vrsti, če se podatek da določiti ter gojitvena oblika.
(določitev GERK z vrsto rabe 1240 – ostali trajni nasadi)
V GERK z vrsto rabe 1240 – ostali trajni nasadi se vključijo trte sort, ki niso dovoljene za pridelavo vina, nasadi hitro rastočega panjevca in druge lesne vrste, ki jih ni mogoče uvrstiti v drugo vrsto rabe GERK.
(GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik)
(1) GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se določi na zemljišču, ki:
– je že več kot pet zaporednih let poraslo s travami in drugimi zelenimi krmnimi rastlinami, ki so naravno samozasejane ali sejane,
– se redno kosi oziroma pase in
– ni v kolobarju.
(2) GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se lahko vriše tudi na zemljišča, ki so v evidenci dejanske rabe opredeljena kot:
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, vendar površina te dejanske rabe ne sme presegati polovice GERK in ne sme biti večja od 0,3 ha,
– 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, vendar strnjena površina te dejanske rabe ne sme biti večja od 0,3 ha.
(3) Pri KMG, za katerega v preteklih petih letih ni bila oddana zbirna vloga, se GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik vpiše, če nosilec izjavi, da je površina zatravljena že pet zaporednih let, sicer se določi GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje.
(4) Pri KMG, za katerega je bila vsaj v enem izmed preteklih pet let oddana zbirna vloga, se GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik vpiše, če je iz razpoložljivih virov (arhivski ortofoto posnetki, podatki zbirnih vlog in kontrol) razvidno, da je na zemljišču travinje že pet zaporednih let, sicer se določi GERK z vrsto rabe 1131 – začasno travinje.
(5) GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se določi, če:
– se pri upravnih pregledih ali pregledih na kraju samem določi vrsta rabe GERK 1300 – trajni travnik,
– nosilec s prijavo odpravi kršitev, ugotovljeno z upravnim pregledom agencije,
– gre za izkrčitev zatravljenega visokodebelnega ekstenzivnega sadovnjaka, ali
– se vrsta rabe spremeni iz GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
(GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi)
(1) GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se vriše na zemljiščih, kjer je določitev upravičene površine lahko otežena predvsem zaradi prepleta neugodnih naravnih danosti (npr. grmovje, drevje, kamenje, razgibanost površja), pri čemer se na pretežnem delu zemljišča neupravičene značilnosti iz 1. točke četrtega odstavka tega člena prepletajo s trajnim travinjem.
(2) Meje GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi prijavi nosilec na celotnem območju uporabe zemljišča z upoštevanjem naravnih meja (ograje, gozd, prepadna območja, grape ipd.). Ne glede na prvi odstavek 14. člena tega pravilnika se GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi lahko vriše na zemljišča, ki po evidenci dejanske rabe spadajo v naslednje vrste dejanske rabe:
a) 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak,
b) 1300 – trajni travnik,
c) 1321 – barjanski travnik,
č) 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
d) 1420 – plantaža gozdnega drevja,
e) 1500 – drevesa in grmičevje,
f) 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče,
g) 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem,
h) 4100 – barje,
i) 4210 – trstičje,
j) 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče,
k) 5000 – suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
l) 6000 – odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom,
m) vse druge vrste kmetijske rabe iz evidence dejanske rabe, če njihova strnjena površina ne presega 100 m2.
(3) Za določitev NUP za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se uporabi sorazmerni sistem z uporabo koeficientov znižanja upravičene površine v skladu s tretjim pododstavkom točke (b) pod iii četrtega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU. Po vrisu GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se ob upoštevanju sorazmernega sistema upravičenosti za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe administrativno izračunata površina upravičenih vrst dejanske rabe in površina neupravičenih vrst dejanske rabe. Površina neupravičenih značilnosti znotraj GERK ne sme presegati 50 % grafične površine GERK.
(4) Uporaba sorazmernega sistema iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se določi na naslednji način:
1. v celoti neupravičene površine so zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe:
a) 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
b) 1420 – plantaža gozdnega drevja,
c) 1500 – drevesa in grmičevje,
č) 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče,
d) 4100 – barje,
e) 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče,
f) 4210 – trstičje,
g) 5000 – suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
h) 6000 – odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom;
2. v celoti upravičene površine so:
a) 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak,
b) 1300 – trajni travnik,
c) 1321 – barjanski travnik,
č) 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem,
d) vse druge kmetijske rabe iz evidence dejanske rabe, če njihova strnjena površina ne presega 100 m2.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je NUP GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi enaka nič, če ta ni vrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena se površine, naštete v 1. točki četrtega odstavka tega člena, na kraju samem določijo le, če površina neupravičene površine presega strnjenih 500 m2.
(posebna pravila vrisa GERK za planino oziroma skupni pašnik)
(1) Za planino oziroma skupni pašnik se v RKG za vsako posamezno geografsko ločeno enoto planine oziroma skupnega pašnika vodijo naslednji podatki:
a) identifikacijska oznaka skupnega pašnika ali planine,
b) za planino vrsta planine (predplanina, planina ali visokogorska planina),
c) tradicionalno ime,
č) bloki in GERK,
d) število osebja na skupnem pašniku oziroma planini,
e) podatki o objektih, povezanih z rejo živali na skupnem pašniku oziroma planini,
f) podatki o obstoju in načinu oskrbe z elektriko in vodo,
g) podatki o dostopu do skupnega pašnika oziroma planine,
h) podatki o obstoju električnega pastirja in
i) podatek o G-MID.
(2) Podatek o G-MID se v RKG prevzame po uradni dolžnosti iz evidenc, ki se vodijo v skladu s predpisi s področja identifikacije in registracije živali. Več planin ali več skupnih pašnikov ima lahko pripisano isto G-MID. KMG s planino ali skupnim pašnikom brez pripisanega podatka o G-MID se šteje kot neusklajeno z določbami tega pravilnika.
(3) Za planino se GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi lahko vriše tudi na zemljišču, ki po evidenci dejanske rabe spada v vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, vendar samo ruševje, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, določeno kot druga gozdna zemljišča. Vrsta dejanske rabe 2000 – gozd (ruševje) je v celoti neupravičena površina.
(4) NUP za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se za planino izračuna v skladu s prejšnjim členom.
(5) Na planini se lahko vrišejo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1100 – njiva,
b) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
c) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
č) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,
d) 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.
(6) Na skupnem pašniku se lahko vrišejo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
a) 1131 – začasno travinje,
b) 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
c) 1300 – trajni travnik,
č) 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
d) 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja,
e) 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.
(7) Če je nosilec KMG pašna skupnost, morajo biti vsi GERK tega KMG pripisani k planini ali skupnemu pašniku.
(določitev GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja)
(1) GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja se lahko vriše na površine, ki so ob vpisu tega GERK v evidenci dejanske rabe opredeljene kot 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd in ne predstavljajo:
– mejic (za namene tega pravilnika je mejica vsaj deset metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka strnjena in samostojna ter neprekinjena linija, pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene. Mejica je lahko v sestavi grmičevja, z ali brez dreves, s suhim zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi);
– dreves in grmičevja na priobalnih zemljiščih v skladu s 65. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20);
– skupin dreves in grmičevja, ki so manjše od 0,25 ha in predstavljajo otoke, obdane s kmetijskimi zemljišči, ki spadajo v orna zemljišča, trajni nasadi in vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travniki in 1321 – barjanskih travnikov;
– naravnih vrednot, določenih v Prilogi 1 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot če naravno vrednoto opredeljuje vegetacija ali podobno (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19);
– krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike.
(2) Najmanjša strnjena površina vpisa v RKG za tovrstni GERK je 0,1 ha.
(3) Po izvedbi ukrepa odprave zaraščanja je nosilec KMG dolžan predlagati vpis GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja v ustrezno vrsto rabe GERK v skladu s tem pravilnikom.
(4) Če ostane GERK z vrsto rabe 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja vpisan v RKG več kot pet let po vrisu, se iz RKG ukine po uradni dolžnosti.
(določitev GERK z vrsto rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja)
GERK z vrsto rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja se določi le na površinah, ki v evidenci dejanske rabe spadajo v vrsto dejanske rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja.
(določitev GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi)
GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi se določi, kadar kmetijsko zemljišče začasno ni zasajeno (največ dve koledarski leti), je pa pripravljeno za kmetijsko dejavnost. V to vrsto rabe uvrščamo rigolana zemljišča pred zasaditvijo trajnega nasada ali druga zemljišča, kadar so bili izvedeni agrotehnični ukrepi za izboljšavo zemljišča, vendar samo, če je zemljišče že pripravljeno za setev (tudi travinja) ali saditev.
V. NAČIN VODENJA PODATKOV O ZEMLJIŠČIH V RKG
(1) Upravna enota vpiše v RKG podatke o GERK in KRZ tako, da na predlog nosilca glede na dejansko stanje v naravi, kot je razvidno iz ortofoto posnetka ali drugih razpoložljivih podatkov, vriše meje GERK, vpiše domače ime in vrsto rabe GERK oziroma KRZ ter druge podatke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Za vpis GERK oziroma KRZ mora imeti nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3) Pri vpisu GERK v RKG se kot kontrolni podatek upošteva podatek iz evidence dejanske rabe v skladu s prvim in tretjim odstavkom 13. člena tega pravilnika.
(4) Pri vpisu KRZ se kot kontrolni podatek upošteva evidenca krajinskih značilnosti v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(5) Pri vpisu GERK in KRZ v RKG se dovoli odstopanje 0,75 m od evidence dejanske rabe.
(6) Če se v postopku vpisa GERK ugotovi, da GERK ali del GERK ne izpolnjuje pogojev iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena, ker se je stanje v naravi od zadnjega razpoložljivega ortofoto posnetka spremenilo in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe oziroma podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve, se GERK lahko vpiše le na podlagi pisne izjave nosilca o dejanskem stanju v naravi. Nosilec mora dati izjavo o dejanskem stanju v naravi za vsak del GERK, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega in petega odstavka tega člena, posebej. Hkrati z izjavo o dejanskem stanju v naravi nosilec potrdi, da je seznanjen s pogoji za vpis GERK in s posledicami v primeru nepravilnosti prijavljenih podatkov o GERK.
(7) Vpis GERK v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoč za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
(8) Izjava o dejanskem stanju v naravi iz šestega odstavka tega člena velja do naslednjega urejanja GERK v RKG, za katerega je bila dana izjava o dejanskem stanju v naravi, ali obnovljenega podatka o dejanski rabi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe.
(9) Če vpis GERK in KRZ ni mogoč, ker je na istem zemljišču že vpisan GERK ali KRZ drugega KMG, upravna enota ravna v skladu s 34. členom tega pravilnika.
(10) Ob vpisu GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd upravna enota vpiše nosilca v RPGV, če je ta zavezan za vpis v RPGV v skladu z zakonom, ki ureja vino, oziroma izvede spremembo podatkov v RPGV.
(11) Ob vpisu se KRZ pripiše GERK, ki mu KRZ pripada.
(spremembe GERK, KRZ in blokov)
(1) Za spremembo GERK oziroma KRZ se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(2) Po opravljeni spremembi GERK oziroma KRZ se ti ponovno povežejo v blok v skladu z 11. členom tega pravilnika.
(3) Vloga za spremembo podatkov o GERK oziroma KRZ mora vsebovati podatke z obrazca iz Priloge 10, ki je sestavni del tega pravilnika, vloga za prenos GERK oziroma KRZ pa podatke z obrazca iz Priloge 11, ki je sestavni del tega pravilnika.
(prenos zemljišč med KMG)
(1) Pri prenosu zemljišča v uporabo drugemu KMG mora spremembe GERK oziroma KRZ v RKG pri upravni enoti najprej priglasiti nosilec, ki je prenehal uporabljati to zemljišče. Pri tem tudi navede, katero KMG bo imelo zemljišče v uporabi, če podatek pozna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oba nosilca skupaj pošljeta vlogo za prenos GERK oziroma KRZ, ki vsebuje podatke z obrazca iz Priloge 11 tega pravilnika.
(3) Pred izbrisom GERK, ki ima status Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) v skladu z uredbo, ki določa pravila o pogojenosti ali KRZ za DKOP 8 (ohranjanje), ki je v lasti nosilca, mora le-ta dokazati, da nima več pravice do uporabe zemljišča, sicer se izbris ne dovoli.
(ugotavljanje pravilnosti prijavljenih podatkov in izbris zemljišč)
(1) Upravna enota ob vpisu zemljišč v RKG preveri pravico do uporabe zemljišč in pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč. Če nosilec ne predloži dokazil s katerimi izkazuje pravico do uporabe, se vpis teh zemljišč v RKG, v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, zavrne.
(2) Upravna enota lahko za vsa že vpisana zemljišča v RKG pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč.
(3) Če nosilec dokazil iz prejšnjega odstavka ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis zemljišč niso izpolnjeni, upravna enota z odločbo odloči o izbrisu zemljišč iz RKG. Upravna enota v RKG za to zemljišče GERK sprosti iz KMG z opombo o izbrisu.
(pošiljanje odločbe o izbrisu zemljišč agenciji)
Po pravnomočnosti odločbe o izbrisu zemljišč upravna enota pošlje agenciji podatke o spremembah zemljišč iz prejšnjega člena, če površina izbrisanih zemljišč presega 1000 m2 in so bili za to površino v obdobju nepravilnega vpisa v RKG vloženi zahtevki za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike.
Po seznanitvi komasacijskih udeležencev z njim dodeljenimi zemljišči v naravi, v skladu s predpisi, ki urejajo komasacije, upravna enota nosilcem po uradni dolžnosti izbriše vpisana zemljišča na območju komasacije iz RKG ter pozove komasacijske udeležence k vpisu novih GERK oziroma KRZ.
(spremembe GERK, KRZ in blokov po uradni dolžnosti)
(1) Če je bila površina v RKG z upravnim pregledom, pregledom na kraju samem ali inšpekcijskim nadzorom spremenjena, se v RKG prenesejo ugotovitve le za grafično površino, enako preseku grafične površine, ki je bila dejansko v pregledu oziroma nadzoru, s trenutnim stanjem v RKG. Vse ugotovitve pregledov oziroma nadzora površin in rabe prijavljenih zemljišč se prenesejo v RKG.
(2) Spremembe podatkov v RKG o GERK, KRZ oziroma blokih po uradni dolžnosti lahko izvede tudi ministrstvo, če je sprememba taka, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov ali gre za spremembo vrste rabe GERK oziroma KRZ. Šteje se, da sprememba podatkov v RKG o GERK oziroma KRZ bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov, če se površina GERK zaradi urejanja napak, nastalih pri vpisu GERK oziroma KRZ, spremeni za manj kot dva odstotka in hkrati do največ 100 m2.
(način sporočanja ugotovitev kontrolnih organov)
(1) Agencija in kmetijski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: kontrolni organi) sporočijo v RKG ugotovitve pregledov oziroma spremljanja površin oziroma nadzora za vsa zemljišča, ki so bila pregledana oziroma pod nadzorom.
(2) Kontrolni organi ugotovitev pregleda oziroma nadzora zemljišč sporočijo v RKG v elektronski obliki. Kadar je ugotovitev pregledov oziroma nadzora prostorsko opredeljena, mora vsebovati topološko in vsebinsko ustrezen grafični podatek, vključno z umestitvijo v prostor v državnem koordinatnem sistemu.
(1) Če sprememba podatkov v evidenci dejanske rabe, evidenci krajinskih značilnosti ali drugih zbirkah podatkov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, povzroči, da zemljišče ne izpolnjuje več pogojev za vpis iz 31. člena tega pravilnika, se tako zemljišče v RKG po uradni dolžnosti označi kot neusklajeno.
(2) Kot neusklajen se označi tudi GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi, ki je v RKG vpisan več kot dve koledarski leti.
VI. DRUGI PODATKI, KI SE VODIJO V RKG
(pridelek oljk in oljčnega olja, dopolnilne dejavnosti in dovoljenja za zasaditev vinske trte)
(1) V RKG se vodijo tudi podatki o pridelku oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk in zaloge oljčnega olja za KMG, ki imajo najmanj 0,1 ha oljčnikov. Vloga za priglasitev pridelka oljk, oljčnega olja, namiznih oljk in zaloge oljčnega olja mora vsebovati podatke z obrazca iz Priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Dopolnilne dejavnosti se v RKG vodijo v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti.
(3) Istovrstne skupine se vpišejo v skladu pravilnikom, ki določa skupine kmetijskih pridelkov.
(4) V RKG se v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, vriše območje, kjer bo zasajena vinska trta, in vpišejo podatki o vlogah za pridobitev dovoljenja in izdanih dovoljenjih za zasaditev vinske trte.
(sporočanje podatkov preko aplikacije eRegister kmetijskih gospodarstev)
Prijavo pridelka oljk in podatek o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti lahko nosilec v RKG sporoči preko aplikacije e-RKG če razpolaga s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, v skladu s predpisi na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
Postopki začeti na podlagi Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16, 23/17, 69/17, 72/18, 35/19 in 16/21) se končajo v skladu s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16, 23/17, 69/17, 72/18, 35/19 in 16/21).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-412/2022
Ljubljana, dne 16. januarja 2023
EVA 2022-2330-0031
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
