Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 88/15 in 68/19) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Železniki na 2. redni seji dne 19. 1. 2023 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Selca-Pokopališka kapela sv. Križa, EŠD 17963.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:

Pokopališka kapela sv. Križa stoji sredi pokopališča Selca v osrednji osi poti od glavnega vhoda skozi vhodno lopo na severni strani pokopališča. Zgrajena je bila leta 1905 v obliki pomanjšane cerkvene stavbe s pravokotno zasnovano cerkveno ladjo, na katero se navezuje ožji prezbiterij. Stavba je zasnovana v poznobaročnem duhu z elementi neoklasicizma (vhodni portal). Z arhitekturno zasnovo in zaznavno lego v značilni krajinski podobi Selške doline pomeni pomemben zgodovinski in umetnostni del identitete kraja. Podlaga za razglasitev je utemeljena tudi z avtorstvom mojstrov in umetnikov, ki so zgradili in opremili kapelo: gradbenika Janeza Kreka iz Selc, avtorja vhodnega portala z reliefom Kristusa nad vrati – Janeza Vurnika mlajšega iz Radovljice (očeta bolj znanega Ivana Vurnika); podobarja, kiparja, rezbarja in restavratorja Josipa Grošlja (»Grobljovega Jože« iz Selc) in njegovega posinovljenega pomočnika Josipa Urbanije, ki sta leta 1907 izdelala vso notranjo opremo kapele: oltar s Križanim, skulpturami Device Marije, Marije Magdalene in Janeza Evangelista na bogato rezljanem in pozlačenem oltarnem podstavku in menzi; lesene klopi okrašene z lesorezi. Pokopališka kapela z arhitekturno zasnovo zunanjosti in notranjosti, likovnimi elementi notranjosti kot so dekorativne poslikave sten in obokov, simbolika poslikav in kvalitetna notranja oprema (oltar, klopi), predstavlja spomeniško zaključeno celoto, kar zaradi umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot utemeljuje razglasitev kapele za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Spomenik stoji sredi parcele št. 979, k. o. 2064 Selca tako, da obsega del navedene parcele. Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:

Ministrstvo za kulturo;

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;

– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;

– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;

– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;

– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;

– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;

– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;

– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;

– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.