Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US, 90/12 in 111/13) in 15. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 79/16) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana je Občinski svet Občine Brezovica na 2. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel
o razglasitvi Podpeč – Cerkev sv. Ane za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Podpeč – Cerkev sv. Ane, EŠD 2182(v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– Cerkev stoji na izjemni lokaciji na vedutno izpostavljenem istoimenskem hribu imenovanem tudi Šentan, na južnem delu Ljubljanskega barja. Gradnja cerkve nadaljuje kontinuiteto rabe prostora od prazgodovine do danes. Skupaj s podružničnim cerkvami sv. Lovrencem na Jezeru, sv. Jožefom nad Preserjem in cerkvijo Žalostne Matere božje nad Prevaljem oblikuje prepoznavno veduto južno barjanskih hribov. Ob cerkvi sta lipa in vodnjak.
– Enoladijska cerkev s triosminskim prezbiterijem, zvonikom na zahodni strani in zakristijo na južni strani s pokrito vhodno lopo, je v jedru starejša. Sedanjo podobo je cerkev dobila konec 16. st. in zač. 17. st. in barokizacijo v sredini 17. st.
– Arhitekturno se odlikuje po baročnem kamnitem portalu na južni strani cerkve, kamniten portalu na prehodu iz prezbiterija v zakristijo, kvalitetno izdelanem kamnitem lavaboju v zakristiji in kamnitimi bifornimi okni v zvoniku. Vsi ti elementi so sorodni kamnitim detajlom cerkve sv. Jožefa nad Preserjem, povezuje jih isti naročnik, ki je bil v obeh primerih prior samostana Bistra.
– Zaradi naštetih lastnosti je cerkev pomemben vir podatkov z znanstvenim potencialom.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
Cerkev se varuje v celoti z vsemi ohranjenimi arhitekturnimi in likovnimi prvinami, z vso notranjo premično in nepremično opremo ter zemeljskimi plastmi z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Med varovane sestavine sodijo na zunanjščini vsi originalni stavbni členi: portal, okna, zvonik, kamnoseški detajli, razmerja med posameznimi stavbnimi enotami.
Med varovane sestavine v notranjščini sodijo: tlaki, členitev sten, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, morebitna starejša poslikava.
Varovana sestavina so tudi vse neokrnjene vedute na cerkev.
(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *56/1, k. o. Jezero
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. *57/1, 505, 506, 507/1, k. o. Jezero.
(3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Brezovica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje imenovanih varovanih vrednot spomenika,
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi,
– podreditev vseh posegov v spomenik in njegove dele, ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,
– prepoved spreminjanja spomenika; če je spomenik ali njegov del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika,
– strokovno redno vzdrževanje spomenika,
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik in njegovo kamnoseško opremo ali v njegovo celoviti prenovo,
– za vsak poseg v spomenik in njegovo vplivno območje je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– V vplivnem območju spomenika se ohranja tradicionalna kmetijska raba, ki ne goji visokoraslih rastlin.
– Širjenje gozda in zaraščanje je potrebno preprečevati z rednim vzdrževanjem njivsko travniškega sveta.
– Znotraj vplivnega območja morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju.
– Prepovedano je postavljanje ali gradnja objektov trajnega ali začasnega značaja z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, ki bi motili poglede na spomenik.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 7/23
Brezovica, dne 26. januarja 2023
