Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje in okolje in dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 odobrenega z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2022) 7574 z dne 28. 10. 2022 o odobritvi strateškega načrta SKP za obdobje 2023−2027 za Slovenijo za podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023−2027) za izvajanje:
1. Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L št. 319 z dne 13. 12. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1046/EU);
2. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/648 z dne 15. februarja 2022 o spremembi Priloge XI k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja v proračunskem letu 2023 (UL L št. 119 z dne 21. 4. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
3. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere ukrepe in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216 z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
4. Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2289/EU);
5. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
6. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
7. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
8. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1173/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. za območja:
a) gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
b) območje z omejenimi dejavniki je območje z omejenimi dejavniki, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
2. kmetijska dejavnost je v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU:
a) proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, pašo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali
b) vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer:
– katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov; agrotehnični ukrepi vključujejo najmanj plitko obdelavo tal ali košnjo ornih površin preden rastline semenijo, kadar gre za orno zemljišče,
– košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta in obrezovanje trajnih rastlin na način, da ohranijo proizvodni potencial, kadar gre za trajne nasade,
– košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje, pomembno za ohranjanje kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000 in ohranjanje travnikov, ki so vrstno raznoliki in pestri, za kar se šteje trajno travinje, za katero se v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, v tekočem letu uveljavlja intervencijo »Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila Biotska raznovrstnost in krajina« v okviru operacij »Posebni traviščni habitati«, »Traviščni habitati metuljev«, »Steljniki«, »Mokrotni traviščni habitati«, »Ohranjanje mokrišč in barij«, »Suhi kraški travniki in pašniki«, »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« in »Ohranjanje suhih travišč« ter intervencijo »Plačila Natura 2000« ter intervencija »Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih« in mokrišča in šotišča, določena pri standardu DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost;
3. kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
4. orno zemljišče iz prejšnje točke pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho, v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k Uredbi 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;
5. trajni nasad iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko-gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogoja iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
– drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
– hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč;
6. trajno travinje iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih gozdnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves, ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
– so trave ali druge zelene krmne rastline iz prejšnjega odstavka te točke v skladu z drugim pododstavkom točke c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
– se za namen spremljanja kolobarja iz te točke in 5. točke tega člena upoštevata glavni posevek in posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu;
7. upravičen hektar:
a) upravičen hektar v skladu s 4. točko pod (a) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU je vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti nosilca kmetijskega gospodarstva, v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki v tekočem letu ni daljše od 30 dni, oziroma se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti kljub več kot 30 dnem lahko šteje za upravičeno, če nosilec kmetijskega gospodarstva dokaže, da se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi jih znatno ovirali intenzivnost, narava, trajanje in časovni razpored nekmetijskih dejavnosti. Ta občasna nekmetijska raba mora biti časovno omejena, ne sme povzročiti uničenja vegetacijske odeje, razen v primeru, da je uničenje vegetacijske odeje posledica priprave zemljišča za izboljšanje kmetijske dejavnosti, ali ogrožati skladnosti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji na kmetijski površini. Dopušča se kmetijska raba vsako drugo leto, kot je določeno v tretji alineji 2. točke pod b) tega člena,
b) kot upravičen hektar se štejejo tudi krajinske značilnosti na vseh vrstah kmetijskih površin, razen trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ki obsegajo največ 100 m2 ali so široke največ 2 m. V primeru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete se v skladu s 4. točko pod (b) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU kot upravičen hektar šteje tudi vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost, in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za doseganje minimalnega deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost,
c) površina, na kateri se prideluje konoplja, se v skladu s 4. točko pod (c) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje kot upravičen hektar le v primeru, da vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah konoplje ne presega 0,3 %. Nadalje se površina, na kateri se predeluje konoplja oziroma vrtni mak, šteje kot upravičen hektar, če je nosilec kmetijskega gospodarstva pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu z uredbo, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka,
č) površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin,
d) upravičen hektar je na razpolago nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki se vpiše v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zanj pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
8. sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) so sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali iz 31. člena Uredbe 2021/2115/EU.
(letna nacionalna zgornja meja za neposredna plačila in okvirna dodeljena finančna sredstva za posamezne intervencije neposrednih plačil)
(1) Letna nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU, se v skladu s 101. členom Uredbe 2021/2115/EU in strateškim načrtom SKP 2023–2027 razdeli na naslednja okvirno dodeljena letna finančna sredstva:
– za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost pred uporabo petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 82.890.238,77 eura;
– v skladu s prvim in drugim odstavkom 98. člena in z drugim pododstavkom prvega odstavka 29. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost do 6.576.502,60 eura oziroma po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 7.774.811,11 eura;
– v skladu s prvim odstavkom 95. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete do 1.972.950,43 eura;
– v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena Uredbe 2021/2115/EU za podporo za SOPO do 20.360.852,05 eura;
– v skladu s prvim in tretjim odstavkom 96. člena Uredbe 2021/2115/EU za vezano dohodkovno podporo do 19.729.507,80 eura.
(2) Za posamezne intervencije neposrednih plačil iz prvega odstavka tega člena se sredstva, razen v primeru uporabe predplačil iz točke (a) drugega odstavka 44. člena Uredbe 2021/2116/EU, izplačajo v času od 1. januarja tekočega leta do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Sredstva se izplačujejo v dveh obrokih.
(3) Razen za vezano dohodkovno podporo se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezno intervencijo neposrednih plačil razlikuje od zneskov v prvem odstavku tega člena, ko se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU.
(4) Če se skupni znesek za SOPO in vezano dohodkovno podporo iz prvega odstavka tega člena ne preseže, se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe ali vezane dohodkovne podpore iz 37. člena te uredbe lahko razlikuje od skupnih zneskov, določenih za posamezno shemo oziroma vezano dohodkovno podporo, če se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU in če učinek v obliki ugotovljenih enot za posamezno intervencijo vezane dohodkovne podpore presega ali ne dosega načrtovanega učinka iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
(načrtovani zneski na enoto za intervencije neposrednih plačil)
(1) V skladu z drugim odstavkom 102. člena Uredbe 2021/2115/EU se za vse vrste intervencij v obliki neposrednih plačil določi načrtovani znesek na enoto ter najvišji in najnižji načrtovani zneske na enoto.
(2) Realiziran znesek na enoto je lahko nižji od načrtovanega zneska na enoto ali najnižjega načrtovanega zneska na enoto, kadar je tak znesek določen, da se zagotovi upoštevanje letnih finančnih sredstev za neposredna plačila za Slovenijo iz Priloge IX Uredbe 2021/2115/EU. Realiziran znesek na enoto je enak najvišjemu načrtovanemu znesku na enoto, kadar realizirani učinki v obliki ugotovljenih enot ne dosegajo načrtovanih učinkov.
(3) Pri intervenciji SOPO je najvišji načrtovani znesek na enoto izračunan v skladu s točko (b) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU in je enak najvišjemu znesku, izračunanem v skladu z modelnim izračunom, ki temelji na dodatnih stroških in izpadu dohodka zaradi prevzetih obveznosti, razen v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe, kjer je najvišji načrtovani znesek izračunan v skladu s točko (a) sedmega odstavka 31. člena Uredbe 2021/2115/EU.
(vlagatelj za neposredna plačila)
(1) Vlagatelj zahtevkov za neposredna plačila je nosilec kmetijskega gospodarstva.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, vloži zbirno vlogo z zahtevki za:
1. osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost – ODPT iz 9. člena te uredbe;
2. dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost – DPDPT iz 11. člena te uredbe;
3. dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete – MK iz 13. člena te uredbe;
4. podporo za shemo ekstenzivno travinje – EKST iz 24. člena te uredbe;
5. podporo za shemo tradicionalna raba travinja – TRT iz 25. člena te uredbe;
6. podporo za shemo gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI iz 26. člena te uredbe;
7. podporo za shemo dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD iz 27. člena te uredbe;
8. podporo za shemo naknadni posevki in podsevki – NPP iz 28. člena te uredbe;
9. podporo za shemo ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL iz 29. člena te uredbe;
10. podporo za shemo konzervirajoča obdelava tal – KONZ iz 30. člena te uredbe;
11. podporo za shemo zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK iz 31. člena te uredbe;
12. podporo za shemo varstvo gnezd pribe – VGP iz 32. člena te uredbe;
13. podporo za shemo uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN iz 33. člena te uredbe;
14. podporo za shemo ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN iz 34. člena te uredbe.
15. vezano dohodkovno podporo za rejo drobnice 38. člena te uredbe;
16. vezano dohodkovno podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe;
17. vezano dohodkovno podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe;
18. vezano dohodkovno podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe;
19. vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline iz 42. člena te uredbe.
(splošni pogoji za upravičenost do neposrednih plačil)
(1) Neposredna plačila prejme vlagatelj, ki:
– izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 2. točko 2. člena te uredbe;
– prijavi na zbirni vlogi najmanj 1 ha upravičenih hektarjev površin kmetijskega gospodarstva v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha in
– izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta in pogoje iz posameznih intervencij neposrednih plačil, ki jih uveljavlja na zbirni vlogi.
(2) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki vlaga zahtevke za podporo za rejo drobnice iz 38. člena te uredbe, podporo za rejo govedi iz 39. člena te uredbe, podporo za krave dojilje iz 40. člena te uredbe ali podporo za mleko v gorskih območjih iz 41. člena te uredbe in ne izpolnjuje pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka, v skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/2115/EU upravičen do skupnega zneska neposrednih plačil, ki naj bi mu bil izplačan v danem koledarskem letu pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in sicer najmanj 100 eurov.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva se šteje za aktivnega kmeta, če je za preteklo leto njegov odobreni znesek neposrednih plačil, po upoštevanju sankcij, znašal manj kot 5.000 eurov.
(4) Za aktivnega kmeta se lahko šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva, čigar odobreni znesek neposrednih plačil za preteklo leto je znašal več kot 5.000 eurov neposrednih plačil, če opravlja vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti, ki jo dokaže z enim od naslednjih meril:
– obvezna vključenost v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet,
– obtežba živali na njegovem kmetijskem gospodarstvu je najmanj 0,2 glave velikih živali (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na ha kmetijskih zemljišč v uporabi,
– orna zemljišča oziroma trajni nasadi predstavljajo več kot polovico kmetijskih površin na kmetijskem gospodarstvu,
– prihodki nosilca kmetijskega gospodarstva iz kmetijske dejavnosti predstavljajo vsaj eno tretjino prihodkov nosilca kmetijskega gospodarstva iz nekmetijskih dejavnosti,
– ima v lasti kmetijsko mehanizacijo ali pa je izvedel plačilo storitve za kmetijska opravila,
– izkazuje pomemben prispevek k varovanju okolja v obliki vključitve večine površin kmetijskega gospodarstva v intervencije kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina in ekološko kmetovanje, biotično varstvo rastlin, operacije lokalne sorte znotraj intervencije lokalne pasme in sorte, ter intervenciji biotično varstvo rastlin ali plačila Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(5) Za izpolnjevanje merila iz prve alineje prejšnjega odstavka se upošteva obvezna vključenost nosilca kmetijskega gospodarstva v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet od 1. januarja do 30. novembra tekočega leta.
(6) Za izpolnjevanja merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se pri izračunu obtežbe upošteva podatke o številu goveda, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Pri tem se za drobnico dodatno upoštevajo še podatki o številu drobnice, ki jih agencija prevzema iz Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se za planino oziroma skupni pašnik za izpolnjevanje merila iz druge alineje četrtega odstavka tega člena upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij, ko so živali na paši, iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik« iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto oddaje zbirne vloge, na dan 1. julij in glede na podatke iz CRG in CRD. V obdobju, ko so živali na paši na planini ali skupnem pašniku na drugem kmetijskem gospodarstvu, se za izračun obtežbe pri merilu iz druge alineje četrtega odstavka tega člena za te živali upošteva, da zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena. Za izračun obtežbe pri ostalih intervencijah neposrednih plačil pa se za te živali upošteva, da ne zmanjšujejo število živali na osnovnem kmetijskem gospodarstvu iz šestega odstavka tega člena.
(8) Obtežba iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se izračuna na način, kot je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Pri tem se upošteva celotna kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz druge alineje prvega odstavka tega člena.
(9) Za izpolnjevanje merila iz tretje alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva glavni posevek, ki ga je prijavil nosilec kmetijskega gospodarstva na geoprostorskem obrazcu v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(10) Za izpolnjevanje merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu. Nosilec kmetijskega gospodarstva poleg dokazil iz prejšnjega stavka tega odstavka izpolni tudi obrazec Skupna vrednost prihodkov iz kmetijske dejavnosti in nekmetijske dejavnosti, ki je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe.
(11) Za namene merila iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena so prihodki iz kmetijskih dejavnosti tisti, ki jih je nosilec na svojem kmetijskem gospodarstvu prejel iz kmetijske dejavnosti v smislu 2. točke drugega člena te uredbe, vključno s podporo Unije v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter vsako nacionalno pomočjo, dodeljeno za kmetijske dejavnosti. Prihodki kmetijskega gospodarstva iz predelave kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47) se štejejo kot prihodki iz kmetijskih dejavnosti pod pogojem, da predelani proizvodi ostanejo v lasti nosilca kmetijskega gospodarstva in da je rezultat predelave drug kmetijski proizvod iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47). Vsi drugi prihodki se obravnavajo kot prihodki iz nekmetijskih dejavnosti.
(12) Za izpolnjevanje merila o lastništvu kmetijske mehanizacije iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva, če je nosilec kmetijskega gospodarstva lastnik kolesnega traktorja vsaj 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija tekočega leta in je hkrati vpisan v evidenco registriranih vozil, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila.
(13) Agencija po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje merila iz prejšnjega odstavka na naslednji način:
a) do 15. julija tekočega leta pošlje seznam nosilcev kmetijskih gospodarstev s povezovalnim znakom EMŠO oziroma v primeru nosilcev kmetijskih gospodarstev pravnih oseb in samostojnih podjetnikov s povezovalnim znakom matična številka na Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: MZI);
b) MZI agenciji do 1. septembra tekočega leta posreduje podatke iz evidence registriranih vozil o lastništvu vozil kolesnega traktorja ter obdobju registracije teh vozil.
(14) Za izpolnjevanje merila o plačilu storitve za kmetijska opravila iz pete alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva račun izvajalca za opravljeno kmetijsko storitev. Prav tako je storitev za kmetijska opravila morala biti opravljena na vsaj 50 % kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva in za ta namen mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi podatke o plačilu storitve za kmetijska opravila na obrazcu Evidenca o opravljeni kmetijski storitvi, ki je kot Priloga 4 sestavni del te uredbe.
(15) Kot račun izvajalca za opravljeno storitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo računi, ki so izdani v obdobju od 1. januarja do vključno 15. oktobra tekočega leta v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost.
(16) Za izpolnjevanje merila iz šeste alineje četrtega odstavka tega člena se upošteva vključitev vsaj 50 % površin kmetijskega gospodarstva v naštete intervencije. Pri tem se upošteva stanje zahtevkov na geoprostorskem obrazcu na dan, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki določa izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(17) Odstotek iz prejšnjega odstavka je lahko dosežen s seštevkom več naštetih intervencij v šesti alineji četrtega odstavka tega člena, vendar ne na isti površini.
(18) Agencija preveri izpolnjevanje merila iz prve, druge, tretje in šeste alineje četrtega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.
(19) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki dokazuje minimalno raven kmetijske dejavnosti iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena ali z izvedeno kmetijsko storitvijo iz pete alineje četrtega odstavka tega člena pošlje dokazila za izpolnjevanje teh meril agenciji do 31. decembra tekočega leta.
(znesek neposrednih plačil za preteklo leto za aktivnega kmeta)
(1) Znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena je odobreni znesek neposrednih plačil do katerega je bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v skladu s to uredbo in Uredbo 2021/2115/EU oziroma, če je preteklo leto iz tretjega in četrtega odstavka tega člena leto 2022, do katerih je bil upravičen v skladu z uredbo, ki ureja sheme neposrednih plačil za obdobje 2014–2020 in Uredbo 1307/2013/EU, po upoštevanju upravnih sankcij.
(2) V primeru, da je bil med preteklim letom iz prejšnjega odstavka in tekočim letom izveden prenos celotnega kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se kot odobreni znesek neposrednih plačil za trenutnega nosilca kmetijskega gospodarstva upošteva podatek o odobrenem znesku neposrednih plačil po upoštevanju upravnih sankcij prejšnjega nosilca kmetijskega gospodarstva v preteklem letu.
(3) Če nosilec kmetijskega gospodarstva ni predložil zahtevka za neposredna plačila v preteklem letu, se njegov skupni znesek neposrednih plačil iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena določi tako, da se pomnoži število upravno preverjenih površin, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha, na geoprostorskem obrazcu na dan, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencije kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge z nacionalnim povprečjem plačila neposredne podpore na hektar za preteklo leto.
(4) Nacionalno povprečno plačilo neposredne podpore na hektar iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tako, da se nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU za preteklo leto oziroma v Prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, če je preteklo leto, leto 2022, deli s skupnim številom vseh upravičenih hektarjev za preteklo leto, ki so v skladu z drugo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena velikosti površine vsaj 0,1 ha.
(1) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu agencija) v skladu s 60. členom Uredbe 2021/2116/EU in 36. členom Uredbe 2018/1046/EU vzpostavi kontrolni sistem, katerega namen je, da se podpora dodeli upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za podpore iz naslova neposrednih plačil iz te uredbe, da so kršitelji pravil sankcionirani in da se neupravičeno dodeljeni zneski izterjajo.
(2) Kontrolni sistem iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz postopkov upravnih pregledov, postopkov pregledov na kraju samem in drugih preverjanj, s katerimi je mogoče ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev v zadevah neposrednih plačil pomembna. Za preverjanje izpolnjevanja splošnih in specifičnih pogojev za odobritev podpore iz naslova neposrednih plačil ter dejstev in okoliščin, ki so pomembna za uvedbo upravnih sankcij, agencija uporablja integrirani sistem iz 65. in 66. člena Uredbe 2021/2116/EU. Agencija ugotovi dejansko stanje tudi z drugimi dokazi, v skladu z določbami te uredbe.
II. OSNOVNA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST
(osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost)
(1) Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost se kot enotno plačilo odobri vsako leto za vsak upravičeni hektar iz 7. točke 2. člena te uredbe, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in je vpisan v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2) Ugotovljena površina upravičenih hektarjev kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, kot je opredeljena v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, znaša vsaj 0,1 ha.
(3) Načrtovani znesek na enoto znaša 184,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 168,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.
(4) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno podporo za trajnostnost pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz prve alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(postopno zniževanje plačil)
V skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mu je za leto vložitve zbirne vloge odobreno za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge več kot 60.000 eurov, ta znesek po tranšah zniža na naslednji način:
– v tranši več kot 60.000 do vključno 160.000 eurov za 35 %.
– v tranši več kot 160.000 do vključno 260.000 eurov za 45 %.
– v tranši več kot 260.000 do vključno 360.000 eurov za 55 %.
– v tranši več kot 360.000 eurov za 65 %.
III. DOPOLNILNA PRERAZPOREDITVENA DOHODKOVNA PODPORA ZA TRAJNOSTNOST
(1) Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost se dodeli na upravičeni hektar za prvih 8,2 ha površin nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz 9. člena te uredbe.
(2) Pri tem se za doseganje 8,2 ha površin iz prejšnjega odstavka upoštevajo ugotovljeni upravičeni hektarji nosilca kmetijskega gospodarstva pri dohodkovni podpori za trajnostnost, ki niso podvrženi upravnim sankcijam iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Upravičene hektarje, ki so podvrženi upravnim sankcijam, se upošteva le v primeru, če meja 8,2 ha ni izpolnjena s hektarji brez upravnih sankcij.
(3) Načrtovani znesek na enoto znaša 27,38 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 21,90 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 35,59 eura na ha.
(4) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto tako, da se skupno število upravičenih hektarjev za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, upoštevaje mejo iz prvega odstavka tega člena in prerazporeditev sredstev po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz druge alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
IV. DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORA ZA MLADE KMETE
(definicija mladega kmeta)
(1) Za mladega kmeta v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU se šteje fizična ali pravna oseba, ki je vodja kmetijskega gospodarstva, ni starejši od 40 let ter ima potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti, za kar se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
(2) Za vodjo kmetijskega gospodarstva iz prejšnje točke tega člena se šteje:
a) v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je pravna oseba, družbenik enoosebne družbe, ki je tudi poslovodja te enoosebne gospodarske družbe;
b) v primeru nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba, je samostojni podjetnik (s.p.), ki je registriran skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21), (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ali fizična oseba, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3) Kot delovne izkušnje na kmetijskem gospodarstvu iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
1. vsaj tri leta vključenost v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot kmet v skladu s 17. členom ali petim odstavkom 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ter 7. točko prvega odstavka v povezavi s prvo alinejo četrtega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS in 141/22 – ZNUNBZ; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). To opredeljujejo šifre zavarovalnih podlag 051, 052 ali 007, vendar v primeru 007, skupaj z 064 ali 065, in tudi naštete šifre, 051, 052 in 007, v kombinaciji s šifro 072, ali
2. članstvo na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali
3. izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar mladi kmet dokazuje z:
– izjavo fizične osebe, ki je bila v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je mladi kmet te izkušnje pridobil. To izjavo lahko poda le oseba, ki je bila najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Obrazec »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu« je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe;
– ne glede na prejšnjo alinejo v primeru smrti fizične osebe, ki je bila nosilec na kmetijskem gospodarstvu v času pridobivanja izkušenj mladega kmeta, lahko izjavo poda novi nosilec, ki to postane v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če novi nosilec ni mladi kmet, ali oseba, ki je bila v času pridobivanja izkušenj solastnik zadevnega kmetijskega gospodarstva, če solastnik ni mladi kmet.
13. člen
(1) Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je letno enotno plačilo na upravičen hektar, ki se odobri mladim kmetom, ki so upravičeni do dohodkovnega plačila za trajnostnost iz 9. člena te uredbe, v enakem številu upravičenih hektarjev kot za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, in ki v letu prve oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete niso starejši od 40 let ter v skladu s 30. členom Uredbe 2021/2115/EU prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot njegovi nosilci v letu prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete ali so ga vzpostavili v petih letih pred prvo predložitvijo zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz tega člena.
(2) Kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, ki je v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena te uredbe vodja kmetijskega gospodarstva, ali, v primeru pravne osebe, prvi vpis kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe v obliki pravne osebe z enim družbenikom v sodnem registru.
(3) Kot ustrezno dokazilo za pravne osebe iz prejšnjega odstavka se upošteva akt o ustanovitvi kot ga zahteva zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(4) Če je kmetijsko gospodarstvo organizirano v obliki samostojnega podjetnika posameznika ali v obliki fizične osebe, se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva iz drugega odstavka 30. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje prvi vpis fizične osebe, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.
(5) Agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena na dan oddaje zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.
(6) Če nosilec kmetijskega gospodarstva po preveritvi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev iz 1. ali 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora agenciji poslati izjavo iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena. V primeru uporabe druge alineje 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena mora biti poleg izjave poslano tudi dokazilo o solastništvu.
(7) Plačilo za mlade kmete se odobri mlademu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med letom prve vzpostavitve iz prvega odstavka tega člena in prve predložitve zahtevka za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete.
(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do plačila za mlade kmete, če je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva ali sam nosilec, kadar gre za pravne osebe, že prejel plačilo za mlade kmete v skladu z uredbo o shemah neposrednih plačil ali dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s to uredbo.
(9) Prejšnji odstavek se ne upošteva v primeru, da je eden od prejšnjih nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je prejel podporo, umrl.
(10) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba ni upravičena do plačila za mlade kmete, če je predhodno že vpisana v sodni register kot večinski družbenik v kateri drugi gospodarski družbi, ki se ukvarja s kmetijstvom.
(11) Upravičencem, ki do leta 2027 ne bodo zaključili največ petletnega obdobja upravičenosti do plačila za mlade kmete, se v skladu s tretjim odstavkom 30. člena Uredbe 2021/2115/EU s 1. januarjem 2028 zaključi upravičenost do dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete.
(12) Največje število hektarjev na nosilca kmetijskega gospodarstva, za katero se izplača dohodkovna podpora za mlade kmete, znaša 90 ha.
(13) Načrtovani znesek na enoto znaša 78,91 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 59,33 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 98,64 eura na ha.
(14) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za dohodkovno plačilo za mlade kmete, upoštevaje mejo iz enajstega odstavka tega člena, pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so okvirna dodeljena finančna sredstva iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
V. INTERVENCIJA SHEME ZA PODNEBJE IN OKOLJE (SOPO)
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE
Namen intervencije SOPO je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane ter varovanjem podnebja in okolja ter spodbuditi nosilce kmetijskih gospodarstev, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarili na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje ter prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.
(1) Upravičenci do plačil za intervencijo SOPO so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se v skladu z 31. členom Uredbe 2021/2115/EU prostovoljno vključijo v izvajanje posamezne ali več shem intervencije SOPO ter izpolnjujejo obveznosti v času trajanja zahtev na upravičenem hektarju ali GVŽ na letni ravni in hkrati izpolnjujejo splošne pogoje do neposrednih plačil iz 6. člena te uredbe ter so v primeru shem iz 8. in 9. točke 23. člena te uredbe upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičen hektar za intervencijo SOPO ne šteje površina, ki je pripisana planini ali skupnemu pašniku.
(prijava upravičenih hektarjev in velikost površine)
(1) Za sheme iz 23. člena te uredbe se upoštevajo upravičeni hektarji, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto vložitve zbirne vloge in so vpisani v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2) Najmanjša površina kmetijske parcele, ki je določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge za izvajanje posamezne sheme v okviru intervencije SOPO, je 0,1 ha, na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v posamezno shemo v okviru intervencije SOPO vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen za shemo iz 8. točke 23. člena te uredbe, kjer je lahko na kmetijsko gospodarstvo v shemo vključenih najmanj 0,1 ha kmetijskih površin.
(1) Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijski parceli s površino najmanj 0,1 ha, vloži zahtevek za manjšo kmetijsko parcelo, ki je določena z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, se zahtevek za to kmetijsko parcelo zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva pri shemah intervencije SOPO iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na kmetijskem gospodarstvu s površino najmanj 0,3 ha, vloži zahtevek za manj površin, razen za shemo iz 8. točke 23. člena te uredbe v skladu z drugim odstavkom 16. člena te uredbe, se zahtevek za to površino zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora pri izvajanju intervencije SOPO voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri shemah iz 23. člena te uredbe na obrazcih evidenc o delovnih opravilih, dostopnih na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Evidence o delovnih opravilih iz prejšnjega odstavka tega člena vključujejo evidence o delovnih opravilih za:
– njivske površine za sheme iz 5., 6. in 7. točke 23. člena te uredbe;
– intenzivne sadovnjake, oljčnike in vinograde za shemi iz 11. točke 23. člena te uredbe;
– trajno travinje za shemi iz 1. in 2. točke 23. člena te uredbe;
– za živali za shemo iz 4. točke 23. člena te uredbe.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva vodi evidence iz drugega odstavka tega člena za tiste površine, na katerih mora izvajati zahteve posamezne sheme SOPO, za katero odda zahtevek.
(4) Evidence iz prvega odstavka tega člena in evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se vodijo na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali kot dokument v elektronski obliki excel ali drugem enakovrednem urejevalniku preglednic.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki po vsebini in strukturi bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka, kar pomeni, da je izpis dokumenta ali izvoz teh podatkov iz evidence primerljiv izpisu dokumenta ali izvozu podatkov iz evidenc iz prejšnjega odstavka.
(6) Evidence iz prvega odstavka tega člena te uredbe ter evidence iz tretjega in šestega odstavka 22. člena te uredbe se preverjajo s pregledom na kraju samem in po potrebi tudi z drugimi upravnimi pregledi.
(1) Na isti površini se lahko izvaja več shem intervencije SOPO iz te uredbe.
(2) Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za shemi iz 5. in 6. točke 23. člena pri prekrivanju upošteva tehnična toleranca v velikosti 1 ar.
(4) Kombinacije intervencije SOPO z intervencijami kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil in ekološko kmetovanje v skladu z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, so določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(5) Nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so vključeni v intervencijo SOPO iz te uredbe, lahko pridobijo tudi plačila za OMD, biotično varstvo, lokalne pasme ter tudi, razen v primeru sheme iz 1. točke 23. člena te uredbe, Natura 2000 plačila iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in dobrobit živali iz uredbe, ki ureja intervencijo dobrobit živali.
20. člen
(1) Za namene izvajanja upravnih pregledov intervencije SOPO iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, uporabljajo:
1. grafična evidenca območij za maksimalno trikratno, dvakratno rabo travinja oziroma območja Natura 2000, kjer se sheme ne sme izvajati (v nadaljnjem besedilu: evidenca TRT_2x – evidenca območij za maksimalno dvakratno tradicionalno rabo travinja dvakratna in evidenca TRT_3x – evidenca območij za maksimalno trikratno tradicionalno rabo travinja in TRT_Natura 2000 – evidenca območij Natura 2000, kjer se shema TRT ne izvaja);
2. evidenca območja pojavljanja poljskega škrjanca, ki vključuje območja Goričko, Pomurska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krško-Brežiško polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Neposejana tla za poljskega škrjanca);
3. evidenca območja pojavljanja pribe, ki vključuje območja Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Varstvo gnezd pribe);
4. evidenca gnezd pribe, ki vključuje območja Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje (v nadaljnjem besedilu: evidenca Priba gnezda);
5. evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO_I_DR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I_DR).
6. evidenca šotišč, v okviru DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost od vključno leta 2024 dalje.
(2) Grafično evidenco TRT – maksimalna dvakratna raba travinja, TRT – maksimalna trikratna raba travinja in Natura 2000 iz 1. točke prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki evidenco potrdi.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka je v Prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Evidenci iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec za popis poljskega škrjanca in pribe ter ju potrdi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(5) Evidenci iz prejšnjega odstavka sta v Prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Evidenco iz 4. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec javnega naročila za popis gnezd pribe in bo dostopna julija tekočega leta na spletnih straneh ministrstva. V času nastajanja evidence sporoči ugotovitve o najdenih gnezdih pribe najpozneje v roku dveh delovnih dni agenciji, na način, da sporoči koordinate x,y gnezda.
(7) Agencija v roku dveh delovnih dni po prejemu koordinat gnezda iz prejšnjega odstavka o najdenem gnezdu obvesti Kmetijsko svetovalno službo iz območja, kjer se GERK z gnezdom nahaja. Kmetijska svetovalna služba v roku dveh delovnih dni o gnezdu obvesti nosilca kmetijskega gospodarstva, pri katerem se nahaja GERK z gnezdom, ter skupaj z ornitologom izvajalca javnega naročila iz prejšnjega odstavka opravi svetovanje nosilcu kmetijskega gospodarstva glede izvajanja rezultatske sheme varstvo gnezd pribe.
(8) Evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Direktorat za vode (v nadaljnjem besedilu: VVO_1_DR).
(9) Za vsak GERK se preveri, ali leži na območju iz evidence iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena s površino vsaj 10 ar. V tem primeru se za ves GERK upošteva, da se nahaja znotraj območja evidenc.
(10) Pri navajanju površin sloja iz evidence VVO_I_DR se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj 1 ar.
(11) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletnih straneh ministrstva.
(12) Evidence iz prvega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo.
21. člen
Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na površini, za katero se uveljavlja plačilo za izvajanje posamezne sheme iz 23. člena te uredbe, niso izpolnjene zahteve pogojenosti, ki predstavljajo bistveni element za izvajanje posamezne sheme SOPO, nosilec kmetijskega gospodarstva za celotno površino ni upravičen do plačila za to shemo, razen v primerih, ki so določeni s katalogom upravnih sankcij, ki je v Prilogi 10, ki je sestavni te uredbe.
(minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo podporo za intervencijo SOPO iz te uredbe za sheme, ki se z zahtevami vežejo na uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka se vodijo v evidencah uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi za površine, ki so vključene v posamezno shemo SOPO in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.
(3) V skladu s prvim odstavkom tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva za sheme iz 2., 3., 4, in 10. točke 23. člena te uredbe voditi evidence iz prejšnjega odstavka na obrazcu evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(4) Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev so vključene v sklop pravil o pogojenosti in se nanašajo na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz uredbe, ki ureja pogojenost.
(5) Za sheme SOPO iz 1., 2. in 5. točke 23. člena te uredbe, ki so z zahtevami vezane na prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na površini, ki je vključena v izvajanje zahtev posamezne sheme nosilec kmetijskega gospodarstva poda izjavo, da ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev na taki površini oziroma v primeru sheme iz 6. točke 23. člena te uredbe, poda izjavo, da ne uporablja herbicidov oziroma v primeru iz 7. točke 23. člena poda izjavo, da le enkrat uporablja herbicide na taki površini oziroma da je količino herbicida za enkratno rabo nanesel v deljenih odmerkih s t.i. split aplikacijo. Izjavo za posamezno površino poda na geoprostorskem obrazcu, ki je določen v uredbi, ki ureja izvajanje kmetijskih intervencij za leto oddaje zbirne vloge.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora nosilec kmetijskega gospodarstva za shemo iz 6. in 7. točke 23. člena te uredbe voditi evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na obrazcu evidence uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri intervenciji SOPO, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije za površine, ki so vključene v shemo.
(7) Vodenje obrazcev iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje za vodenje evidence Podatki o uporabi FFS v kmetijski pridelavi ter evidence Podatki o uporabi FFS v objektih za tretiranje semena.
(8) Ne glede na šesti in sedmi odstavek tega člena, je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s pravilnikom, ki ureja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi za vse površine kmetijskega gospodarstva na katerih uporablja fitofarmacevtska sredstva dolžan voditi evidence Podatki o uporabi FFS v kmetijski pridelavi ter evidence Podatki o uporabi FFS v objektih za tretiranje semena in agencija bo v sklopu kontrol na kraju samem za preveritev izjave iz šestega odstavka tega člena in vodenja evidenc iz sedmega odstavka tega člena preverila tudi vodenje evidenc v skladu s pravilnikom, ki ureja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.
2. oddelek SHEME SOPO
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena Uredbe EU 2021/2115 se v okviru intervencije SOPO izvajajo naslednje sheme:
1. INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST;
2. INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT;
3. INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI;
4. INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD;
5. INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP;
6. INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime – ZEL;
7. INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ;
8. INP 8.08 Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca – POŠK;
9. INP 8.09 Varstvo gnezd pribe – VGP;
10. INP 8.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN;
11. INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN.
(shema INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST)
(1) Za shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje – EKST (v nadaljnjem besedilu: shema EKST) okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 3.195.728,25 eura; za leto 2024 3.132.731,25 eura in za leta 2025–2027 3.068.729,95 eura.
(2) Shema EKST se izvaja na GERK z vrstami rabe 1300 – trajni travnik, GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).
(3) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– obvezno je spravilo travinja, če se izvaja košnja;
– mulčenje ni dovoljeno;
– ne glede na prejšnjo alinejo se po končanem obdobju paše po potrebi opravi čistilna košnja, tudi z mulčenjem, vendar se lahko opravi šele po 15. septembru tekočega leta;
– uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;
– ni dovoljen prevzem živinskih organskih gnojil iz drugega kmetijskega gospodarstva in uporaba drugih organskih gnojil, ki nimajo izvora iz zadevnega kmetijskega gospodarstva;
– izvajati se mora na vseh rabah GERK iz drugega odstavka tega člena, ki so na kmetijskem gospodarstvu;
– izvaja se na območju celotne Republike Slovenije;
– povprečna letna obtežba z živino mora biti od 0,2 do 0,9 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na posameznem kmetijskem gospodarstvu v letu izvajanja sheme.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do dne, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(5) Pri izračunu obtežbe iz osme alineje tretjega odstavka tega člena se upošteva šesti, sedmi in osmi odstavek 6. člena te uredbe.
(6) Izračun obtežbe iz prejšnjega odstavka je določen s Prilogo 2 te uredbe.
(7) Ne glede na sedmo alinejo tretjega odstavka tega člena se shema EKST ne sme izvajati na naslednjih območjih iz evidence Natura 2000 plačila, kjer se izvaja intervencija »Plačila Natura 2000«, ki je določena z uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.
(8) Ne glede na šesto alinejo tretjega odstavka tega člena lahko v takem primeru nosilec kmetijskega gospodarstva v shemo EKST vključi le travinje, ki se nahaja izven območja Natura 2000 plačil.
(9) Načrtovani znesek na enoto znaša 45,65 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 36,52 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 45,65 eura na ha.
(10) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo EKST pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT)
(1) Za shemo INP 8.02 Tradicionalna raba travinja – TRT (v nadaljnjem besedilu: shema TRT) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 2.106.723,13 eura.
(2) Shema TRT se izvaja na GERK z vrstami rabe 1300 – trajni travnik, GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).
(3) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– na površini travinja, ki leži na območju evidence TRT – 2x iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja dvakratno ali nižje število rab travinja. Na površini travinja, ki leži na območju TRT – 3x iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja trikratno ali nižje število rab travinja;
– na površini travinja, ki leži na območju TRT – Natura 2000 območje iz 1. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, se shema ne izvaja;
– celoletna paša ni dovoljena; lahko se izvaja le jesenska paša, ki se šteje kot ena raba travinja;
– obvezno je spravilo travinja v primeru košnje;
– uporaba mineralnega dušika in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;
– na travinju, ki je vključeno v shemo, je dovoljena uporaba največ 40 kg dušika na hektar iz organskih gnojil na leto;
– povprečna letna obtežba z živino mora znašati več kot 0,9 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na posameznem kmetijskem gospodarstvu v letu izvajanja sheme;
– mulčenje ni dovoljeno;
– ne glede na prejšnjo alinejo se po končanem obdobju paše po potrebi opravi čistilna košnja, tudi z mulčenjem, ki se lahko opravi šele po 15. septembru tekočega leta;
– izvaja se lahko na delu površin travinja;
– nosilec kmetijskega gospodarstva lahko v shemo vstopi z največ 20 % površine GERK iz drugega odstavka tega člena na kmetijskem gospodarstvu, pri čemer se upoštevajo le kmetijske parcele velikosti vsaj 0,1 ha v skladu z drugim odstavkom 16. člena te uredbe.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do dne, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(5) Za izvajanje druge alineje tretjega odstavka tega člena se šteje, da GERK leži v celoti na območju Natura 2000, če na njem leži vsaj z 10 ar površine GERK.
(6) Za izvajanje prve alineje tretjega odstavka tega člena se šteje, da GERK leži v celoti na območju TRT – maksimalna dvakratna raba travinja ali TRT – maksimalna trikratna raba travinja, če na območju leži z vsaj 10 ar površine GERK. Pri tem se za GERK, ki z vsaj 10 ar leži na obeh območjih šteje da v celoti leži na območju TRT – maksimalna dvakratna raba travinja.
(7) Za GERK, ki z vsaj 10 ar leži na območju iz petega odstavka tega člena in na območjih iz šestega odstavka tega člena, se šteje, da v celoti leži na območju Natura 2000.
(8) Za izvajanje tretje alineje tretjega odstavka tega člena se za jesensko pašo šteje paša opravljena po 15. avgustu tekočega leta.
(9) Pri izračunu obtežbe iz sedme alineje tretjega odstavka tega člena se upošteva šesti, sedmi in osmi odstavek 6. člena te uredbe.
(10) Izračun obtežbe iz prejšnjega odstavka je določen s Prilogo 2 te uredbe.
(11) V primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva v zahtevku prijavi več kot 20 % površine GERK iz drugega odstavka tega člena na kmetijskem gospodarstvu, se mu v plačilo šteje le 20 % površine GERK. Pri tem agencija najprej upošteva površine GERK, ki niso deležne upravnih sankcij, kot so določene v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge in kot so določene v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.
(12) Načrtovani znesek na enoto znaša 129,03 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 103,22 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 161,29 eura na ha.
(13) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo TRT pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak – NIZI)
(1) Za shemo INP 8.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: shema NIZI) okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 5.979.340,00 eura, od leta 2024 dalje pa 4.484.270,00 eura.
(2) Shema NIZI se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive, 1131 – začasni travnik, 1161 – hmeljišče v premeni, 1160 – hmeljišče, 1300 – trajno travinje in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23).
(3) Shema se deli na tri kmetijske prakse glede na izvajanje sheme na rabah GERK iz prejšnjega odstavka:
– NIZI_orna zemljišča: »Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak na ornih zemljiščih«;
– NIZI_trajno travinje: »Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak na trajnem travinju« in
– NIZI_hmeljišče: »Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak na hmeljišču«.
(4) Kmetijski praksi NIZI_orna zemljišča in NIZI_trajno travinje pomenita nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos v tla ali napravo za nanos neposredno na površino tal. Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek, za Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak v tekočem letu tekoča organska gnojila vedno aplicirati po sistemu NIZI.
(5) Nanos na površino tal iz prejšnjega odstavka pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se vlečejo po tleh ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.
(6) Kmetijska praksa NIZI_hmeljišče pomeni zadelavo gnojevke, gnojnice in gnoja v tla najpozneje 24 ur po aplikaciji v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Tekoča organska gnojila se nanašajo z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos na površino tal v hmeljišču. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Pri tem mora nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetijski parceli, za katero odda zahtevek, za Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak v tekočem letu tekoča organska gnojila vedno aplicirati po sistemu NIZI. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.
(7) Nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih površine GERK z dejansko rabo 1300 z vsaj 10 ar ležijo na:
– območjih traviščnih habitatov metuljev (v nadaljnjem besedilu: MET), steljnikov (v nadaljnjem besedilu: STE), mokrotnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: HABM), mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: MOKR_BAR), suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: SUHI_KTP), območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: VTR) ali območjih, na katerih se izvaja intervencij plačila Natura 2000 iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, se na teh površinah trajnega travinja ne smejo vključiti v shemo NIZI;
– območjih posebnih traviščnih habitatov (v nadaljnjem besedilu: HAB), lahko na teh površinah trajnega travinja izvajajo shemo NIZI_travinje le za 40 kg N na ha iz organskih gnojil na leto.
(8) Shema NIZI se ne izvaja na območju VVO_I_DR.
(9) Plačilo iz sedemnajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za najmanj 15 m3 porabljenih organskih gnojil na ha, pri čemer se lahko z organskimi gnojili gnoji v več odmerkih na način NIZI. V primeru, da je porabljenih manj kot 15 m3 organskih gnojil na hektar, se upoštevajo upravne sankcije v skladu s katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe, se pa manjša količina porabljenih organskih gnojil na hektar upošteva za izračun upravičene površine za plačilo.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se v primerih iz druge alineje sedmega odstavka tega člena podpora iz sedemnajstega odstavka tega člena lahko uveljavlja za najmanj 5 m3 porabljenih organskih gnojil na ha, pri čemer se lahko z organskimi gnojili gnoji v več odmerkih na način NIZI. Hkrati se manjša količina porabljenih organskih gnojil na hektar upošteva za izračun upravičene površine za plačilo.
(11) Letni vnos dušika iz organskih gnojil na hektar posamezne enote rabe kmetijskih zemljišč oziroma letni vnos dušika iz živinskih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva ne sme presegati vrednosti, določenih v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(12) Količina živinskih oziroma organskih gnojil iz prejšnjega odstavka se lahko proizvede na kmetijskem gospodarstvu, lahko pa jo kmetijsko gospodarstvo tudi prejme od drugega kmetijskega gospodarstva oziroma kupi. Če se organska gnojila proizvedejo na kmetijskem gospodarstvu, mora nosilec kmetijskega gospodarstva ob oddaji zahtevka za NIZI na obrazcu »Opredelitev načina reje za potrebe izvajanja zahtev z obveznostjo gnojenja z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak« iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v Prilogi 9, ki je sestavni del te uredbe.
(13) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se prevzem gnojnice od drugega kmetijskega gospodarstva ne upošteva za izračun podpore.
(14) Na kmetijskem gospodarstvu mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca).
(15) Plačilo za izvajanje kmetijske prakse NIZI_orna zemljišča se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, ki je v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, objavljen na spletni strani ministrstva in agencije. Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje kmetijske prakse NIZI_trajno travinje, je trajno travinje oziroma v primeru ekstenzivnega sadovnjaka iz drugega odstavka tega člena sadna vrsta. Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje kmetijske prakse NIZI_hmeljišče, je hmelj.
(16) Načrtovani znesek na enoto za leto 2023 znaša 127,22 eura na ha, od leta 2024 dalje pa 95,41eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto za leto 2023 101,78 eura na ha, od leta 2024 dalje 76,33 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 159,02 eura na ha.
(17) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo NIZI pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD)
(1) V okviru sheme se izvajata dve kmetijski praksi:
– uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida – INHIBIT;
– uporaba krmnih dodatkov za zmanjšanje izpustov metana pri reji krav molznic – KRMDOD.
(2) Shema shema INP 8.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP – INHIBIT in KRMDOD (v nadaljnjem besedilu: shema INHIBIT in KRMDOD) se izvaja od vključno leta 2024 dalje in zanjo okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.494.600,00 eura, od tega za kmetijsko prakso znaša 870.000,00 eura, za kmetijsko prakso KRMDOD pa 624.600,00 eura.
(3) Kmetijska praksa INHIBIT se izvaja na GERK z vrstami rabe 1100 – njive, 1131– začasni travnik, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajno travinje, 1160 – hmeljišče, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(4) Kmetijska praksa KRMDOD se izvaja le za krave molznice. Pri tem krava molznica pomeni kravo v skladu in na podlagi izračuna iz 41. člena te uredbe, ki izpolnjuje tudi pogoje iz četrte alineje drugega odstavka 41. člena te uredbe.
(5) Mineralna gnojila, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze morajo imeti status sredstev za gnojenje EU in biti označeni z oznako CE, kot to določa Uredba 2019/1009/EU, pri čemer so uvrščeni v Funkcijske kategorije 5.A. Inhibitor nitrifikacije, 5.B. Inhibitor denitrifikacije ali 5.C. Inhibitor ureaze.
(6) Pri uporabi krmnih dodatkov za zmanjšanje izpustov metana pri reji živali se lahko uporabijo le krmni dodatki vpisani v Register krmnih dodatkov EU, pri čemer morajo biti uvrščeni v kategorijo zootehnični dodatki. Do plačila so upravičena tudi kmetijska gospodarstva, ki kupujejo krmne mešanice, ki vsebujejo omenjene krmne dodatke.
(7) Pri uporabi mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibitorje ureaze ali dodatkov za zmanjšanje izpustov metana mora nosilec kmetijskega gospodarstva upoštevati navodila proizvajalca.
(8) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora hraniti račun o nakupu in etikete ustreznih krmnih dodatkov oziroma mineralnih gnojil.
(9) Plačilo za izvajanje kmetijske prakse INHIBIT se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.
(10) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso INHIBIT znaša 60,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 48,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na ha.
(11) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za INHIBIT pomnoži z načrtovanim zneskom podpore iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(12) Načrtovani znesek na enoto za kmetijsko prakso pri reji krav molznic znaša 60,00 eura na GVŽ, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 48,00 eura na GVŽ in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto za vsa leta 75,00 eura na GVŽ.
(13) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih GVŽ za kmetijsko prakso KRMDOD pri reji krav molznic pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP)
(1) Za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP (v nadaljnjem besedilu: shema NPP) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 3.083.478,40 eura.
(2) Shema NPP se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(3) Kot naknadni neprezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh neprezimnih kmetijskih rastlin ali medovita kmetijska rastlina.
(4) Kot naknadni prezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh prezimnih kmetijskih rastlin ali medovita kmetijska rastlina.
(5) Podsevek je posevek kmetijske rastline različnih botaničnih družin, katerega setev je oparvljena v glavni posevek, ki je določen v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(6) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– setev naknadnega neprezimnega posevka ali medovite kmetijske rastline mora biti opravljena kadarkoli po glavnem posevku, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na geoprostorski obrazec v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, tako da se zagotovi pokrovnost iz naslednje alineje tega odstavka;
– tla z naknadnim neprezimnim posevkom ali medovito kmetijsko rastlino morajo biti pokrita od 15. avgusta tekočega leta do 15. oktobra tekočega leta;
– obdelava naknadnih neprezimnih posevkov ali medovite kmetijske rastline oziroma uporaba v proizvodne namene je dovoljena po 15. oktobru tekočega leta;
– setev naknandega prezimnega posevka ali medovite kmetijske rastline mora biti opravljena kadarkoli po glavnem posevku, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na geoprostorski obrazec v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, tako da se zagotovi pokrovnost iz naslednje alineje tega odstavka;
– tla z naknadnim prezimnim posevkom ali medovito kmetijsko rastlino morajo biti pokrita od 1. septembra tekočega leta do 30. oktobra tekočega leta;
– obdelava naknadnih prezimnih posevkov ali medovite kmetijske rastline oziroma uporaba v proizvodne namene je dovoljena po 30. oktobru tekočega leta. Pri tem uporaba herbicidov za uničenje zelene odeje posevka ni dovoljena.
(7) Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v času izvajanja zahtev sheme iz prejšnjega odstavka ni dovoljena oziroma v primeru podsevkov ni dovoljena po spravilu glavne kmetijske rastline.
(8) V letu, ki sledi po letu za katerega je bil oddan zahtevek za naknadni neprezimni oziroma prezimni posevek ali podsevek ali medovito kmetijsko rastlino, ti posevki oziroma podsevki oziroma medovita kmetijska rastlina ne smejo biti prisotni na površini v času glavnega posevka, ki je določen z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike. Do setve glavnega posevka morajo biti uničeni, vendar brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
(9) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR.
(10) Za pokritost tal iz druge in pete alineje šestega odstavka tega člena se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 % ozelenjene površine.
(11) Podpora za shemo se lahko uveljavlja za neprezimne in prezimne kmetijske rastline in medovite kmetijske rastline ter podsevke iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, ki je v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči), ki je objavljen na spletnih straneh agencije in ministrstva.
(12) Načrtovani znesek podpore na enoto znaša 137,60 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 110,08 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 172,00 eura na ha.
(13) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki – NPP pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.06 Ozelenitev prek zime – ZEL)
(1) Za shemo INP 8.06 Ozelenitev prek zime – ZEL (v nadaljnjem besedilu: shema ZEL) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 2.442.000,00 eura.
(2) Shema ZEL prek zime se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(3) Kot prezimni posevek se šteje mešanica vsaj dveh prezimnih kmetijskih rastlin.
(4) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– setev prezimnega posevka mora biti opravljena kadarkoli po glavnem posevku, ki ga nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi na geoprostorski obrazec v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, tako da se zagotovi pokrovnost iz naslednje alineje tega odstavka;
– tla s prezimnim posevkom morajo biti pokrita od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta;
– uporaba herbicidov v času izvajanja zahtev sheme ni dovoljena;
– obdelava prezimnih posevkov oziroma uporaba v proizvodne namene je dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri tem uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.
(5) V letu, ki sledi po letu, za katerega je bil oddan zahtevek za ozelenitev prek zime, prezimni posevek ne sme biti prisoten v času glavnega posevka, ki je določen v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike. Do setve glavnega posevka mora biti uničeni, vendar brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
(6) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR.
(7) Za pokritost tal iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 % ozelenjene površine.
(8) Podpora za shemo se lahko uveljavlja za prezimne kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in podpor.
(9) Načrtovani znesek na enoto znaša 148,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 118,40 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 185,00 eura na ha.
(10) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo ZEL prek zime pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ)
(1) Za shemo INP 8.07 Konzervirajoča obdelava tal – KONZ (v nadaljnjem besedilu: shema KONZ) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 492.498,24 eura.
(2) Shema KONZ se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(3) Konzervirajoča obdelava pomeni minimalno obdelavo tal s pasivnimi stroji za konzervirajočo obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji za konzervirajočo obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno.
(4) Konzervirajočo obdelavo tal se lahko uveljavlja le za kmetijsko rastlino, ki je glavni posevek, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za leto 2023 upošteva le kmetijska rastlina, katere setev je bila izvedena v letu 2023 in ki jo nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi kot glavni posevek na geoprostorskem obrazcu v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(6) Na kmetijskem gospodarstvu mora biti prisotna mehanizacija iz tretjega odstavka tega člena ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.
(7) V času izvajanja zahtev sheme se herbicid lahko uporabi le enkrat.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko količina herbicida za enkratno rabo nanese v deljenih odmerkih s t.i. split aplikacijo nanosa herbicida.
(9) Podpora za izvajanje sheme se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in podpor.
(10) Načrtovani znesek na enoto znaša 18,24 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 14,59 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 22,80 eura na ha.
(11) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo KONZ pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca – POŠK)
(1) Za shemo INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca – POŠK (v nadaljnjem besedilu: shema POŠK) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 120.000,00 eura, za leto 2024 180.000,00 eura, od leta 2025 dalje pa 240.000,00 eura.
(2) Shema POŠK se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(3) Shema se lahko izvaja na kmetijski rastlini, ki je prijavljena kot glavni posevek v skladu z uredbo, k ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in sicer le na naslednjih kmetijskih rastlinah: strnih žitih, oljni ogrščici, deteljah, lucerni, inkarnatki ali deteljno-travni mešanici.
(4) Ne glede na drugi odstavek se shema lahko izvaja le na površinah, ki ležijo na območjih pojavljanja poljskega škrjanca iz Priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Za izvajanje prejšnjega odstavka se šteje, da GERK leži v celoti na območju pojavljanja poljskega škrjanca, če na območju leži vsaj z 10 ar površine GERK.
(6) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– posamezna zaplata mora biti v velikosti najmanj 25 m2 in največ 100 m2 in širine najmanj 2,5 m ter od roba njivske površine oddaljena najmanj 5 m;
– razdalja med zaplatami mora biti na vse strani vsaj 10 m;
– na površini do vključno 0,5 ha mora biti prisotna ena zaplata in za vsakega nadaljnjega 0,5 ha ena dodatna zaplata.
(7) Zaplata se vzpostavi ob setvi kmetijske rastline iz drugega odstavka tega člena, lahko pa se mehansko vzpostavi tudi pozneje, vendar najpozneje do 15. marca tekočega leta, razen če je setev kmetijske rastline iz drugega odstavka tega člena opravljena po 15. marcu, potem se zaplata vzpostavi ob setvi.
(8) Zaplata mora biti prisotna do spravila kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena.
(9) Na kmetijski parceli, ki je posajena s kmetijsko rastlino iz prve alineje drugega odstavka tega člena, mora biti na površini do vključno 0,5 ha kmetijske parcele prisotna ena zaplata neposejanih tal. Pri tem se za namen sheme uporabi korekcijski faktor, s katerim se ena zaplata neposejanih tal šteje za 0,5 ha. Pri uporabi korekcijskega faktorja se za 0,5 ha vedno šteje le ena zaplata neposejanih tal, neodvisno od števila zaplat na kmetijski parceli površine do 0,5 ha.
(10) Načrtovani znesek na enoto znaša 60,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 48,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 60,00 eura na ha.
(11) Realizirani znesek na enoto je ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe, pri shemi POŠK vedno enak načrtovanemu znesku iz prejšnjega odstavka. V primeru večje prijave se dodatna sredstva prenesejo iz drugih shem intervencije SOPO ali pa iz osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost iz 9. člena te uredbe.
(shema INP 8.09 Varstvo gnezd pribe – VGP)
(1) Za shemo INP 8.09 Varstvo gnezd pribe – VGP (v nadaljnjem besedilu: shema VGP) okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 15.000,00 eura, za leto 2024 18.000,00 eura, od leta 2025 dalje pa 22.000,00 eura.
(2) Shema VGP se izvaja na GERK z rabo 1100 – njive in 1161 – hmeljišče v premeni, določenimi v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(3) Shema se izvaja le na ornih površinah iz prejšnjega odstavka, ki ležijo na območjih pojavljanja pribe iz Priloge 8 te uredbe, in kjer je s strani ornitologa najdeno in potrjeno gnezdo v skladu s šestim in sedmim odstavkom 20. člena te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se upošteva toleranca 2 m, če je gnezdo najdeno poleg ornih površin iz drugega odstavka tega člena.
(5) Nosilec kmetijskega gospodarstva odda zahtevek za shemo, v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, po obvestilu o najdenem gnezdu in svetovanju s strani Kmetijsko svetovalne službe, ki se izvede v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 20. člena te uredbe oziroma devetim odstavkom tega člena.
(6) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– gnezdo na njivi se označi s palicami;
– na označenem delu njive niso dovoljena nobena dela s traktorjem ali drugo mehanizacijo, ki bi lahko poškodovala gnezdo do 15. junija, ki omogoča uspešno gnezditev;
– v okolici gnezda lahko poteka normalna obdelava;
– po 15. juniju je dovoljena normalna obdelava celotne njive.
(7) V skladu z 11. členom Izvedbene uredbe 2022/1173/EU nosilec kmetijskega gospodarstva iz petega odstavka tega člena pošlje na agencijo dve geografsko označeni fotografiji gnezda. Prva geografsko označena fotografija mora biti posneta na dan vzpostavitve ali vsaj v tednu dni po vzpostavitvi varovanja gnezda. Druga geografsko označena fotografija pa mora biti posneta na zadnji dan varovanja gnezda oziroma vsaj do 20. junija. Fotografiji mora nosilec kmetijskega gospodarstva agenciji poslati do 30. junija tekočega leta.
(8) Za namen sheme se uporabi korekcijski faktor, s katerim se eno gnezdo šteje za 1 ha upravičene površine, ne glede na dejansko velikost kmetijske površine, na kateri je gnezdo.
(9) Ne glede na šesti in sedmi odstavek 20. člena te uredbe lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki najde gnezdo pribe na rabi GERK iz drugega odstavka tega člena zunaj evidence iz 3. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe, to sporoči na območno Kmetijsko svetovalno službo, ki skupaj z ornitologom v roku dveh dni po prijavi najdenega gnezda pri nosilcu kmetijskega gospodarstva opravi svetovanje. Izvajalec javnega naročila iz šestega odstavka 20. člena te uredbe v roku dveh delovnih dni sporoči agenciji koordinate x,y o najdenem gnezdu.
(10) Načrtovani znesek na enoto znaša 200,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 160,00 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 200,00 eura na ha.
(11) Realizirani znesek na enoto je ne glede na določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe, pri shemi VGP vedno enak načrtovanemu znesku iz prejšnjega odstavka. V primeru večje prijave se dodatna sredstva prenesejo iz drugih shem intervencije SOPO ali pa iz osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost iz 9. člena te uredbe.
(shema INP 8.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN)
(1) Za shemo INP 8.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika v trajnih nasadih – OGNTN (v nadaljnjem besedilu: shema OGNTN) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.560.000,00 eura.
(2) Shema OGNTN se izvaja na GERK z vrstami rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, GERK z rabo 1211 – vinogradi, GERK z rabo 1230 – oljčniki.
(3) Zahteve za izvajanje sheme so naslednje:
– v trajnih nasadih iz prejšnjega odstavka se za gnojenje z dušikom lahko uporabljajo samo organska gnojila, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva lahko prevzame tudi z drugega kmetijskega gospodarstva;
– kot izpolnjevanje zahteve se šteje tudi popolna opustitev gnojenja.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do dne, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto oddaje zbirne vloge.
(5) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v primeru uporabe mineralnih gnojil za fosfor in kalij hraniti račun o nakupu in deklaracije.
(6) Shema se ne izvaja na območju VVO_I_DR.
(7) Načrtovani znesek na enoto znaša 312,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 249,60 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 390,00 eura na ha.
(8) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo OGNTN pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(shema INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN)
(1) Za shemo INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN (v nadaljnjem besedilu: shema BIORAZTN) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.366.000,00 eura.
(2) Shema BIORAZTN se izvaja na GERK z vrstami rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, GERK z rabo 1211 – vinogradi, GERK z rabo 1230 – oljčniki.
(3) Zahteve sheme se izvajajo v treh kmetijskih praksah, in sicer:
– življenjski prostor za koristne organizme;
– vzdrževanje medvrstnega prostora;
– vzpostavitev cvetočega pasu.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izvajati vsaj dve od treh kmetijskih praks iz prejšnjega odstavka na posameznem GERK na kmetijskem gospodarstvu z rabo iz drugega odstavka tega člena.
(5) Pri kmetijski praksi iz prve alineje tretjega odstavka tega člena je treba zagotoviti življenjski prostor za koristne organizme, pod kar se štejejo skalnjaki, hoteli za koristne organizme, drogovi za ujede, netopirnice, gnezdilnice za ptice. Pri tem mora zagotoviti en življenjski prostor pri skupni površini trajnega nasada do 1 ha, tri življenjske prostore pri skupni površini trajnega nasada od 1 do 5 ha in vsaj štiri življenjske prostore pri skupni površini trajnega nasada nad 5 ha. Življenjski prostori morajo biti enakomerno razporejeni po površini. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora pri življenjskem prostoru izpolnjevati dimenzije, ki bodo opredeljene v navodilih za to shemo in bodo objavljene na spletni strani ministrstva in agencije.
(6) Pri kmetijski praksi iz druge alineje tretjega odstavka tega člena – vzdrževanje medvrstnega prostora – je treba izvajati košnjo ali mulčenje zelenega medvrstnega pasu, kamor se štejejo tudi brežine teras, vendar istočasno samo v vsakem drugem medvrstnem prostoru. Najkrajši možen čas med dvema mulčenjema ali košnjama mora biti vsaj tri tedne. 14 dni pred obiranjem nasada se lahko istočasno mulči ali kosi vse medvrstne prostore.
(7) Pri kmetijski praksi iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se cvetoči pas vzpostavi s setvijo na robu trajnega nasada na način, da je do 15. maja že viden zeleni pokrov zadevnih kmetijskih rastlin in da pas predstavlja vsaj 5 % površine trajnega nasada.
(8) Za cvetoči pas iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se upoštevajo kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in podpor, pri tem se setev kmetijske rastline lahko opravi kot samostojna kmetijska rastlina ali kot mešanica kmetijskih rastlin, ki so označene za cvetoči pas v šifrantu šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in podpor.
(9) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do dne, ki je kot zadnji določen za spremembe in umike zahtevkov v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge.
(10) Načrtovani znesek na enoto znaša 273,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 218,56 eura ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 341,50 eura na ha.
(11) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo BIORAZTN pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
3. oddelek SKUPNE DOLOČBE
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin za intervencijo SOPO)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v zakonu, ki ureja kmetijstvo, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila določenega za posamezno shemo SOPO iz te uredbe, če v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge v 15 delovnih dneh od dneva, ko je nosilec kmetijskega gospodarstva to zmožen storiti, primere višje sile ali izjemnih okoliščin sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge ter priloži ustrezna dokazila.
(2) Če med trajanjem obveznosti za posamezno shemo pri intervenciji SOPO višja sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora upravičenec v 15 delovnih dneh od njihovega prenehanja agenciji pisno sporočiti datum prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora upravičenec znova izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal v zahtevku iz 5. člena te uredbe.
(upravne sankcije pri intervenciji SOPO)
(1) Upravne sankcije za sheme iz intervencije SOPO iz 23. člena te uredbe se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, uredbo, ki ureja pogojenost, in v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 10 te uredbe.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva za leto vložitve zbirne vloge ne izpolnjuje pogojev in zahtev v zvezi z določeno površino ali živaljo, ki je prijavljena v zahtevku za intervencijo SOPO iz 5. člena te uredbe, razen v primeru nepravilnosti iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, ali uredbe, ki ureja pogojenost, se zahtevek za to površino ali to žival zavrne, razen v primerih kršitev iz Priloge 10 te uredbe.
VI. VEZANA DOHODKOVNA PODPORA
(splošno za vezano dohodkovno podporo)
(1) V okviru vezane dohodkovne podpore se izvajajo naslednje intervencije:
– vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice;
– vezana dohodkovna podpora za rejo govedi;
– vezana dohodkovna podpora za krave dojilje;
– vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih in
– vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline.
(2) Vezana dohodkovna podpora se na podlagi prvega odstavka 32. člena Uredbe 2021/2115/EU lahko odobri aktivnim kmetom in ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.
(vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice)
(1) Za intervencijo vezana dohodkovna podpora za rejo drobnice okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.315.299,66 eura.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi ovce, koze, ovne ali kozle (v nadaljnjem besedilu: drobnica), je upravičen do podpore za rejo drobnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– na dan 15. marec tekočega leta redi 14 ali več živali drobnice;
– na zahtevek prijavi vsaj 14 živali drobnice, ki so prisotne na kmetijskem gospodarstvu na dan 15. marec. tekočega leta in so v mesecu marcu dosegle starost najmanj devet mesecev;
– drobnica iz prejšnje alineje mora biti prisotna na kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ki traja od 15. marca do 31. julija tekočega leta. Pri tem se premik drobnice na planino ali skupni pašnik, na sejem ali razstavo šteje kot prisotnost drobnice na kmetijskem gospodarstvu;
– drobnica je od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označena, registrirana ter vodena v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice.
(3) Podatki o drobnici se prevzamejo iz CRD.
(4) Načrtovani znesek na enoto znaša 18,52 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 16,67 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 21,30 eura.
(5) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih živali drobnice za zadevno leto pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za rejo drobnice za posamezno žival le enkrat na leto.
(vezana dohodkovna podpora za rejo govedi)
(1) Za podporo za rejo govedi skupna okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 5.787.320,73 eura; od tega se:
– 2.972.578,82 eura nameni za govedo, ki se nahaja pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki je vključen v ekološko rejo govedi ali katerega kmetijsko gospodarstvo ima certifikat za shemo Izbrana kakovost za govedo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: govedo EK ali IK), in
– 2.814.741,91 eura nameni za govedo, ki se nahaja pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki ni vključen v ekološko rejo govedi ali katerega kmetijsko gospodarstvo nima certifikata za shemo Izbrana kakovost za govedo (v nadaljnjem besedilu: preostalo govedo).
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi vsaj dva bika oziroma vola oziroma telici (v nadaljnjem besedilu: govedo), je upravičen do podpore za rejo govedi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– je govedo na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v reji neprekinjeno vsaj šest mesecev, kar se šteje za obdobje obvezne reje;
– je govedo oddano v zakol ali izvoz v letu 2023 od 1. januarja do vključno 31. oktobra oziroma za nadaljnja leta od 1. novembra preteklega leta do 31. oktobra tekočega leta;
– ob zakolu ali izvozu govedo ni mlajše od devetih mesecev;
– je govedo od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označeno, registrirano in vodeno v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi.
(3) Obdobje obvezne reje iz prve alineje prejšnjega odstavka se prične šest mesecev pred dnem zakola ali izvoza živali z zadevnega kmetijskega gospodarstva in zaključi z dnem zakola ali izvoza govedi z zadevnega kmetijskega gospodarstva.
(4) Telica je govedo ženskega spola, ki še ni telila.
(5) Podatke o govedi se prevzame iz CRG.
(6) Načrtovani znesek na enoto za govedo EK ali IK znaša 64,80 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 58,32 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 74,52 eura.
(7) Načrtovani znesek na enoto za preostalo govedo znaša 49,84 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 44,86 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 57,32 eura.
(8) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo govedi iz prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko rejo govedi za leto, v katerem poteka obdobje obvezne reje. V primeru, da obdobje obvezne reje poteka v predhodnem in tekočem letu, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva certificirano ekološko rejo govedi vsaj za eno od zadevnih let.
(9) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, katerih kmetijsko gospodarstvo ima certifikat za shemo Izbrana kakovost govedo iz prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci, katerih kmetijsko gospodarstvo ima veljavni certifikat za govedo za shemo Izbrana kakovost govedo na dan izvoza ali zakola.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se načrtovani zneski na enoto iz šestega odstavka tega člena upoštevajo le za govedo, ki je rojeno v Sloveniji in je bilo v reji na kmetijskem gospodarstvu iz prejšnjega odstavka do vključno starosti šestih mesecev. V primeru, da je govedo rojeno v Sloveniji in je bilo v reji na kmetijskem gospodarstvu iz prejšnjega odstavka po dopolnjeni starosti šestih mesecev, se načrtovani zneski iz šestega odstavka tega člena upoštevajo le, če je kmetijsko gospodarstvo, pri katerem je bilo govedo v reji, predno je prišlo v rejo na kmetijsko gospodarstvo iz prejšnjega odstavka, imelo veljaven certifikat za govedo za shemo Izbrana kakovost na dan premika govedi.
(11) Veljavni certifikat iz sedmega odstavka tega člena se preveri v evidenci Sheme kakovosti, ki je vzpostavljena v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(12) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število govedi EK ali IK za zadevno leto pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz petega odstavka tega člena oziroma kadar gre za preostalo govedo, se skupno število preostalih govedi pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz šestega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(vezana dohodkovna podpora za krave dojilje)
(1) Za podporo za krave dojilje skupna okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 6.181.912,00 eura, in sicer:
a) za krave dojilje, ki se nahajajo pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, katerega kmetijsko gospodarstvo je na dan, ko je oddal zbirno vlogo oziroma zadnjo dopolnitev zbirne vloge pred končnim datumom za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, razvrščeno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: krave dojilje na OMD) v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, okvirna finančna sredstva na letni ravni znašajo 5.775.932,77 eura;
b) za krave dojilje, ki se nahajajo pri nosilcu kmetijskega gospodarstva, katerega kmetijsko gospodarstvo na dan, ko je oddal zbirno vlogo oziroma zadnjo dopolnitev zbirne vloge pred končnim datumom za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, ni razvrščeno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: krave dojilje izven OMD) v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, okvirna finančna sredstva na letni ravni znašajo 405.979,23 eura.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi krave dojilje, je upravičen do podpore za krave dojilje, če redi vsaj dve ali več krav dojilj, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so iz črede namenjene reji telet za prirejo mesa;
– so ustrezne pasme ali križanke med izključno ustreznimi pasmami;
– so v letu 2023 telile v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. avgusta 2023, za nadaljnja leta pa od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta;
– so po telitvi s teletom na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca, kar se šteje za obdobje obvezne reje;
– so od vključno prvega dne obdobja obvezne reje označene, registrirane in vodene v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi;
– pogojem iz prejšnje alineje mora ustrezati tudi tele.
(3) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka tega člena je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za krave dojilje tudi v primeru mrtvorojenega teleta, ali če tele pogine v dveh mesecih po telitvi ali je bilo tele dano v zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili teleta v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.
(4) V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva v letu pred letom oddaje zahtevka za krave dojilje oddajo oziroma neposredno prodajo mleka, se število krav dojilj za izvajanje prve alineje drugega odstavka tega člena določi na način, da se najprej določi število krav molznic kot količnik med vsoto količin neposredno prodanega in oddanega mleka v letu pred oddajo zahtevka za krave dojilje ter med povprečno nacionalno mlečnostjo, ki je za namen te uredbe povprečna količina oddanega in neposredno prodanega mleka na kravo molznico v višini 5.924 kg oziroma 4.529 kg pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo mleka in se zaokroži navzdol na celo število. Preostanek krav se lahko šteje za krave dojilje.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za število krav molznic v rejah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v predhodnem letu pred oddajo zahtevka, namesto podatka o oddaji mleka in podatka o povprečni nacionalni mlečnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, upošteva podatek o povprečnem številu molznic iz evidence o kontroli prireje mleka v predhodnem letu.
(6) Podatke iz evidence o kontroli prireje mleka iz prejšnjega odstavka tega člena agencija pridobi s strani Kmetijskega inštituta Slovenije do 1. marca tekočega leta.
(7) Podatki o oddaji oziroma neposredni prodaji mleka nosilca kmetijskega gospodarstva iz četrtega odstavka tega člena se prevzamejo iz evidence mleka, ki se vodi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco za sektor mleka in o tržno informacijskem sistemu za trg mleka in mlečnih izdelkov.
(8) Za izvajanje druge alineje drugega odstavka tega člena se kot ustrezne pasme za krave dojilje štejejo pasme, ki so v skladu s pravilnikom, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali, vpisane v CRG kot limuzin, šarole, belgijska belo-plava, blonde d'aquintaine, galoway, piemontese, aberdeen-angus, highland (višinsko škotsko govedo), pritlikavi zebu, hereford, rdeči angus, nemški angus, mesna pasma, salers, lincoln red, gasconne, tibetansko govedo (jak), kianina, markidžana, wagyu, INRA 95, bazadaise, miniaturni/ mali herford, dahomey, bivol, rjava, lisasta, montbeliard, cika, kraška sivka (slovensko rjavo govedo), meuse-rhine-yssel (MRY), pincgau, siva tirolska, madžarsko podolsko govedo, nemško svetlo govedo (german yellow), dexter, podolsko govedo, blaarkop rood, normande, kärntner blondveih, istrsko govedo, kostroma.
(9) Premik krave dojilje na planino oziroma skupni pašnik, na sejem ali razstavo v obdobju obvezne reje iz četrte alineje prvega odstavka se šteje kot del obdobja obvezne reje, če je sporočen v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda.
(10) Podatki o ženskih govedih se prevzamejo iz CRG.
(11) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo mleka iz četrtega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo mleka za leto oddaje zahtevka za podporo za mleko v gorskih območjih in za predhodno leto.
(12) Načrtovani znesek na enoto za kravo dojiljo na OMD znaša 99,58 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 89,60 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 114,52 eura.
(13) Načrtovani znesek na enoto za krave dojilje izven OMD znaša 76,60 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 68,94 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 90,10 eura.
(14) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število krav dojilj na OMD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz enajstega odstavka tega člena oziroma kadar gre za krave dojilje izven OMD, da se skupno število krav dojilj izven OMD pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz dvanajstega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prve oziroma druge alineje prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(15) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za krave dojilje za posamezno kravo dojiljo le enkrat na leto.
(vezana dohodkovna podpora za mleko v gorskih območjih)
(1) Za podporo za mleko v gorskih območjih okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 3.814.371,47 eura.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih, če je njegovo kmetijsko gospodarstvo na dan, ko je oddal zbirno vlogo oziroma zadnjo dopolnitev zbirne vloge pred končnim datumom za oddajo zbirne vloge v skladu s uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, razvrščeno v gorsko območje v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in če v tekočem letu redi vsaj dve ali več krav molznic, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so iz črede krav, namenjenih za prirejo mleka;
– so ustrezne pasme ali križanke med izključno ustreznimi pasmami;
– so prisotne na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ki traja od začetnega datuma za oddajo zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, do vključno 31. julija tekočega leta;
– so od vključno prvega dne obvezne reje označene, registrirane ter vodene v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo govedi;
– so v zadnjih dveh letih telile vsaj enkrat do vključno prvega dne za vložitev zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, pri čemer se za telitev šteje tudi rojstvo mrtvorojenega teleta, ki se rodi po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu z uredbami, ki urejajo odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
(3) Za izvajanje prve alineje prejšnjega odstavka se najvišje upravičeno število krav molznic na kmetijskem gospodarstvu določi kot količnik med vsoto količin neposredno prodanega in oddanega mleka v letu pred letom oddaje vloge za podporo za mleko v gorskih ter med povprečno nacionalno mlečnostjo, ki je za namen te uredbe povprečna količina oddanega in neposredno prodanega mleka na kravo molznico v višini 5.924 kg oziroma 4.529 kg pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vključena v ekološko rejo mleka, in se zaokroži navzdol na celo število.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za število krav molznic v rejah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v predhodnem letu pred oddajo zahtevka, namesto podatka o oddaji mleka in podatka o povprečni nacionalni mlečnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, upošteva podatek o povprečnem številu molznic iz evidence o kontroli prireje mleka v predhodnem letu.
(5) Podatke iz evidence o kontroli prireje mleka iz prejšnjega odstavka tega člena agenciji zagotovi Kmetijski inštitut Slovenije do 1. marca tekočega leta.
(6) Podatki o oddaji in neposredni prodaji mleka nosilca kmetijskega gospodarstva iz tretjega odstavka tega člena se prevzamejo iz evidence mleka, ki se vodi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco za sektor mleka in o tržno informacijskem sistemu za trg mleka in mlečnih izdelkov.
(7) Za izvajanje druge alineje drugega dostavka tega člena se kot ustrezne pasme za krave molznice štejejo pasme, ki so v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo živali, vpisane v CRG kot črno-bela, rdeči holštajn, mlečna pasma, džersi, ayrshire, švedska rdeča, bivol, rjava, lisasta, montbeliard, cika, kraška sivka (slovensko rjavo govedo), meuse-rhine-yssel (MRY), pincgau, siva tirolska, madžarsko podolsko govedo, nemško svetlo govedo (german yellow), dexter, podolsko govedo, blaarkop rood, normande, kärntner blondveih, istrsko govedo, kostroma.
(8) Premik krave molznice na planino oziroma skupni pašnik, na sejem ali razstavo v obdobju obvezne reje iz tretje alineje drugega odstavka se šteje kot del obdobja obvezne reje, če je sporočen v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda.
(9) Podatki o ženskih govedih se prevzamejo iz CRG.
(10) Za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko rejo mleka, iz tretjega odstavka tega člena se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo certificirano ekološko pridelavo mleka za leto oddaje zahtevka za podporo za mleko v gorskih območjih in za predhodno leto.
(11) Načrtovani znesek na enoto za kravo molznico znaša 91,00 eura, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 82,00 eura in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 104,65 eura.
(12) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih krav molznic pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
(13) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih za posamezno kravo molznico le enkrat na leto.
(vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline)
(1) Za podporo za beljakovinske rastline okvirna finančna sredstva za leto 2023 znašajo 2.630.601,72 eura, za leto 2024 2.630.599,64 eura, za leto 2025 2.630.599,78 eura, za leto 2026 2.630.599,21 eura in za leto 2027 2.630.600,54 eura.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za beljakovinske rastline, če:
– prideluje lucerno, detelje, deteljno-travne mešanice, krmni bob, krmni grah, sojo, grašico, volčji bob, bob, grah, fižol, lečo, čičeriko, ali grahor;
– v primeru, da nosilec kmetijskega gospodarstva prideluje lucerno, detelje, deteljno travne mešanice, krmni grah ali krmni bob obtežba na kmetijskem gospodarstvu znaša vsaj 0,9 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi;
– so kmetijske rastline iz prve alineje prisotne na kmetijskem gospodarstvu kot glavni posevek, kot je določen v uredbi, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge, in do tehnološke zrelosti, razen za kmetijske rastline iz druge alineje, za katere se namesto tehnološke zrelosti preveri, ali je nosilec kmetijskega gospodarstva v tekočem letu zanje zagotovil vsaj dva odkosa oziroma en odkos v primeru krmnega graha ali krmnega boba;
– tehnološka zrelost pri pridelavi beljakovinskih rastlin za zrnje iz prejšnje alineje pomeni stopnjo v razvoju zrna, ko to v skladu s BBCH-skalo razvojnih faz gojenih beljakovinskih rastlin doseže polno zrelost, kar pomeni, da je zrnje trdo in ga z nohtom težko razpolovimo;
– skupna površina, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,3 ha;
– ugotovljena površina upravičenih hektarjev kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha;
– najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,1 ha.
(3) Intervencija se ne izvaja na območjih, ki so šotišča za namen izvajanja DKOP 2 iz uredbe, ki ureja pogojenost.
(4) Med upravičene površine do podpore iz tega člena se ne štejejo površine, ki so pripisane k planini ali skupnemu pašniku.
(5) Za izvajanje iz tretjega odstavka tega člena se šteje, da GERK leži v celoti na območju šotišč, če na območju leži z vsaj 10 ar površine GERK.
(6) Plačilo za izvajanje intervencije se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter podpor.
(7) Pri izračunu obtežbe iz druge alineje drugega odstavka tega člena se upošteva šesti, sedmi in osmi odstavek 6. člena te uredbe.
(8) V primeru, da je nosilec kmetijskega gospodarstva oddal zahtevek za beljakovinske rastline iz druge alineje drugega odstavka tega člena in ni izpolnil pogoja obtežbe iz iste alineje, se zahtevek za ta del zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge
(9) Načrtovani znesek na enoto za beljakovinske rastline znaša:
– za leto 2023 292,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 233,60 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 350,40 eura na ha;
– za leto 2024 263,00 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 210,40 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 315,60 eura na ha;
– za leto 2025 239,15 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 191,32 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 286,98 eura na ha;
– za leto 2026 228,74 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 182,99 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 274,49 eura na ha;
– za leto 2027 219,22 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 175,38 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 263,06 eura na ha.
(10) Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev beljakovinskih rastlin pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto za leto vložitve zbirne vloge iz prejšnjega odstavka tega člena. V primeru, da so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.
VII. SKUPNE DOLOČBE ZA NEPOSREDNA PLAČILA
(višja sila pri intervencijah neposrednih plačil, razen za intervencijo SOPO)
Razen za intervencijo SOPO iz 23. člena te uredbe, za katere se višja sila obravnava v skladu s 35. členom te uredbe, za ostale intervencije iz 5. člena te uredbe velja, da če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v zakonu, ki ureja kmetijstvo, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do plačila določenega za posamezno intervencijo iz te uredbe, če v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge v 15 delovnih dneh od dneva, ko je nosilec kmetijskega gospodarstva to zmožen storiti, primere višje sile ali izjemnih okoliščin sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge ter priloži ustrezna dokazila.
(povračilo v zvezi s finančno disciplino za preteklo koledarsko leto)
(1) Povračilo v zvezi s finančno disciplino iz drugega pododstavka tretjega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2116/EU se izvede v primeru, ko Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) sprejme izvedbeni akt o določitvi zneska povračila v zvezi s finančno disciplino končnim upravičencem.
(2) Višina povračila v zvezi s finančno disciplino za preteklo koledarsko leto za nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu s prvim in drugim pododstavkom prvega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2116/EU je enaka zmnožku stopnje povrnitve in vsote neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto, do katerih je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge in pred uporabo znižanj iz 10. člena te uredbe ter pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja pogojenost, ki je zmanjšana za 2.000 eurov.
(3) Stopnja povrnitve iz prejšnjega odstavka je razmerje med zneskom povrnitve v zvezi s finančno disciplino za preteklo leto za Republiko Slovenijo iz izvedbenega akta iz drugega pododstavka tretjega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2116/EU in vsoto neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto v Republiki Sloveniji, do katerih so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev po uporabi upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge in pred uporabo znižanj iz 10. člena te uredbe ter pred uporabo upravnih sankcij iz uredbe, ki ureja pogojenost, ki je zmanjšana za vsoto neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto v višini do vključno 2.000 eurov.
(4) Stopnjo povrnitve iz prvega odstavka tega člena objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji spletni strani http://www.mkgp.gov.si/.
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), se končajo v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22).
(2) Ne glede na 12. člen te uredbe se dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete iz 13. člena te uredbe, v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 30. člena Uredbe 2021/2115/EU izplača tudi upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), so prvič oddali vlogo za plačilo za mlade kmete na podlagi 24. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22) v skladu s 50. členom Uredbe 1307/2013/EU ter z zbirno vlogo za leto 2022 še niso prejeli plačila za celotno obdobje petih let.
(prenehanje veljavnosti plačilnih pravic)
Plačilne pravice, pridobljene na podlagi sheme osnovnega plačila v skladu z Uredbo 1307/2013/EU in Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22), v skladu s prvim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 23. člena Uredbe 2021/2115/EU prenehajo veljati za obdobje strateškega načrta SKP, ki se v skladu z drugim odstavkom 1. člena Uredbe 2021/2115/EU začne 1. januarja 2023, s čimer ugasnejo vse pravice iz tega naslova.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18, 10/19, 7/20, 78/20, 3/21, 67/21, 197/21 in 53/22).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-57/2023
Ljubljana, dne 9. februarja 2023
EVA 2022-2330-0092
Vlada Republike Slovenije
predsednik
