Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2023.
Št. 003-02-3/2022-43
Ljubljana, dne 11. februarja 2023
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1H)
1. člen
V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) se v 1. členu v drugem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1);«.
9. točka se spremeni tako, da se glasi:
»9. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/1435 z dne 26. avgusta 2022 o spremembi prilog II in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za kalcijev karbonat, ogljikov dioksid, ciprodinil in kalijev vodikov karbonat v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 224 z dne 30. 8. 2022, str. 1);«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/860 z dne 1. junija 2022 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede monakolinov iz rdečega kvasnega riža (UL L št. 151 z dne 2. 6. 2022, str. 37);«.
14. do 16. točka se spremenijo tako, da se glasijo:
»14. Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
15. Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/1038 z dne 29. junija 2022 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe polivinilpirolidona (E 1201) v živilih za posebne zdravstvene namene v obliki tablet in dražejev (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 56);
16. Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/1466 z dne 5. septembra 2022 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede umika nekaterih aromatičnih snovi s seznama Unije (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2022, str. 32);«.
20. do 24. točka se spremenijo tako, da se glasijo:
»20. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto (UL L št. 115 z dne 13. 4. 2022, str. 38);
21. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34);
22. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1352 z dne 3. avgusta 2022 o odstopanju glede leta 2022 od člena 75(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila ter ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi (UL L št. 204 z dne 4. 8. 2022, str. 1);
23. Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/42 z dne 8. novembra 2021 o spremembi prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih in neto zgornjih mej za neposredna plačila za nekatere države članice za koledarsko leto 2022 (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2022, str. 3);
24. Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1225 z dne 14. julija 2022 o začasnih izrednih ukrepih, ki odstopajo od Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, za odpravo motenj na trgu v sektorju sadja in zelenjave, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);«.
27. točka se spremeni tako, da se glasi:
»27. Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2022/484 z dne 23. marca 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 glede izvajanja nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento za leto vloge 2022 (UL L št. 98 z dne 25. 3. 2022, str. 105);«.
33. in 34. točka se spremenita tako, da se glasita:
»33. Uredbe (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/139 z dne 16. novembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravljanja, shranjevanja in menjave zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter glede zahtev v zvezi z biološko zaščito, biološko varnostjo in biološkim zadrževanjem pri delovanju takih bank (UL L št. 23 z dne 2. 2. 2022, str. 1);
34. Uredbe (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1644 z dne 7. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi zahtevami za izvajanje uradnega nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, ki so odobrene kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatki, ter prepovedanih ali neodobrenih farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov (UL L 248 z dne 26. 9. 2022, str. 3);«.
36. točka se spremeni tako, da se glasi:
»36. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1450 z dne 27. junija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe neekološke beljakovinske krme v ekološki živinoreji zaradi ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 228 z dne 2. 9. 2022, str. 8);«.
Za 36. točko se doda nova 37. točka, ki se glasi:
»37. Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1);«.
Dosedanja 37. točka postane 38. točka.
Dosedanje 38. do 41. točka, ki postanejo 39. do 42. točka, se spremenijo tako, da se glasijo:
»39. Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130 z dne 17. 5. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1303 z dne 25. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve etanola kmetijskega porekla in zahtev zanj (UL L 197 z dne 26. 7. 2022, str. 71);
40. Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1519 z dne 5. maja 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev, ki se uporabljajo za sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo inhibirajoče spojine, in za naknadno obdelavo digestata (UL L št. 236 z dne 13. 9. 2022, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1009/EU);
41. Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 186), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
42. Uredbe (EU) št. 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216 z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);«.
Za 42. točko se doda nova 43. točka, ki se glasi:
»43. Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjene s Popravkom Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 241 z dne 19. 9. 2022, str. 16).«.
V 3. členu se na koncu 13. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 14. in 15. točka, ki se glasita:
»14. ukrep kmetijske politike oziroma ukrep razvoja podeželja je tudi intervencija iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike;
15. pogojenost je sistem predpisanih zahtev ravnanja na podlagi predpisov Evropske unije ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje v skladu z Uredbo 2021/2115/EU, ki so določeni v strateškem načrtu skupne kmetijske politike in navedeni v Prilogi III Uredbe 2021/2115/EU ter predpisu, ki ureja pogojenost.«.
9.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(organ upravljanja, odbor za spremljanje in upravljavska telesa)
(1) Organ upravljanja za SN SKP iz 123. člena Uredbe 2021/2115/EU je ministrstvo.
(2) Odbor za spremljanje iz 124. člena Uredbe 2021/2115/EU je odbor za spremljanje izvajanja SN SKP, ki ga ustanovi vlada z odlokom, s katerim določi njegove naloge, sestavo in način delovanja.
(3) Pristojni organ iz 8. člena Uredbe 2021/2116/EU je ministrstvo.
(4) Akreditirana plačilna agencija iz 9. člena Uredbe 2021/2116/EU je agencija, ki ji pristojni organ iz prejšnjega odstavka podeli akreditacijo s sklepom na podlagi pogojev in meril iz 9. člena Uredbe 2021/2116/EU.
(5) Certifikacijski organ iz 12. člena Uredbe 2021/2116/EU je organ, določen v zakonu, ki ureja javne finance.«.
Za 13.a členom se doda nov 13.b člen, ki se glasi:
(1) Ministrstvo in organi v sestavi lahko anketirajo upravičence iz 17. člena tega zakona za namen spremljanja in načrtovanja ukrepov kmetijske politike.
(2) Ankete iz tega člena se izvajajo s privolitvijo upravičenca iz 17. člena tega zakona v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Izvajalec ankete za namene iz prvega odstavka tega člena obdeluje podatke o anketi, ki vključujejo tudi ime in priimek, naslov, EMŠO in identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva upravičenca iz 17. člena tega zakona.
(4) Izvajalec ankete hrani podatke iz tega člena deset let.«.
15.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(sistem za spremljanje površin)
Agencija v skladu s predpisi vzpostavi in upravlja umetnointeligenčni sistem za spremljanje površin, ki za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji, z uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus, drugih enakovrednih satelitskih podatkov, podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, geografsko označenih fotografij in drugih dokazil.«.
V 17. členu se v četrtem odstavku beseda »sankcije« nadomesti z besedama »upravne sankcije«.
V 18. členu se za besedo »agencija« dodata vejica in besedilo »če ni s tem zakonom določeno drugače«.
Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:
(krizni ukrepi politike razvoja podeželja)
(1) Nosilcem, čebelarjem ter drugim fizičnim ali pravnim osebam, ki so zaradi krize ali nepredvidenih dogodkov nekrivdno zašli v težak finančni položaj, se lahko v skladu s predpisi Unije dodeli izredna pomoč v okviru ukrepov politike razvoja podeželja.
(2) Za dodelitev sredstev pomoči po tem členu vlada določi vrsto ukrepov, upravičence, pogoje, postopke, finančna sredstva ter kontrolni sistem in upravne sankcije za izvajanje posameznega ukrepa.«.
25.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(izvajanje finančnih instrumentov)
(1) Ukrepi politike razvoja podeželja se lahko izvajajo tudi v obliki finančnih instrumentov, ki so namenjeni izboljšanju dostopa do finančnih virov za upravičence iz 17. člena tega zakona za spodbujanje njihove rasti, razvoja in izboljšanja tekočega poslovanja v skladu s cilji kmetijske politike.
(2) Sredstva za izvajanje finančnih instrumentov se dodelijo upravljavcu finančnega instrumenta z neposredno pogodbo in sporazumom o financiranju v skladu s predpisom, ki ureja javne finance, oziroma v skladu s predpisi Unije. Določbe 10., 11.a in 12. člena tega zakona ter poseben upravni postopek se za izvajanje finančnih instrumentov ne uporabljajo.
(3) Upravljavec iz prejšnjega odstavka je javni sklad, ki ukrep izvaja v korist upravičencev iz 17. člena tega zakona, ki se opredelijo v sporazumu o financiranju, ki je sestavni del pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(4) Ukrepi politike razvoja podeželja, kjer se zagotavlja podpora v obliki finančnih instrumentov, se financirajo oziroma sofinancirajo s sredstvi Unije oziroma nacionalnimi sredstvi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje finančnih instrumentov.
(5) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo za izvajanje finančnih instrumentov, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja izvrševanje proračunov, ter za stroške upravljavske provizije.
(6) Finančni instrumenti se lahko združujejo z drugimi povratnimi ali nepovratnimi sredstvi, pri čemer se upoštevajo predpisi, ki urejajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.«.
Za 25.a členom se doda nov 25.b člen, ki se glasi:
(izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost)
(1) Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se izvaja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.
(2) Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se izvaja preko lokalnih akcijskih skupin na podlagi potrjenih strategij lokalnega razvoja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo lokalni razvoj. Za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost z namenom celostnega razvoja lokalnih območij, skrbijo lokalne akcijske skupine.
(3) Lokalna akcijska skupina iz prejšnjega odstavka je lokalno partnerstvo, ki deluje z namenom priprave in izvajanja strategije lokalnega razvoja, uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja v skladu predpisi Unije, ki urejajo lokalni razvoj.
(4) Podrobnejše izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, predpiše vlada s predpisom iz 10. in 11.a člena tega zakona.«.
V 35.a členu se v prvem odstavku za besedilom »iz 10.« dodata vejica in besedilo »11.a in 12.«.
Za 35.a členom se doda nov 35.b člen, ki se glasi:
(upravni pregled in pregled na kraju samem)
(1) Upravni pregled je ugotavljanje dejanskega stanja, ki se izvede s pregledom dokaznih listin, vpogledom v uradne evidence in z uporabo sistema za spremljanje površin, ne da bi si uradna oseba neposredno ogledala stanje na kraju, kjer se izvaja dejavnost, ki je predmet financiranja posameznega ukrepa.
(2) Pregled na kraju samem je ugotavljanje dejanskega stanja, ki se opravi tako, da uradna oseba izvede neposredni ogled stanja na kraju, kjer se izvaja dejavnost, ki je predmet financiranja.
(3) Vlada lahko s predpisi iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona podrobneje določi elemente upravnega pregleda in pregleda na kraju samem, način izvedbe pregledov, delež vlog oziroma zahtevkov, ki se preverijo s pregledom na kraju samem (vzorec za kontrolo), ter podrobnosti glede načina izbire, povečanja in zmanjšanja vzorca za kontrolo ter podrobneje opredeli ukrepe, glede katerih se pregled na kraju samem ne izvaja.
(4) Metode merjenja površin, tehnične tolerance meritev in ostale tehnične elemente metodologije meritev, ki se uporabijo v okviru pregledov na kraju samem ali sistema za spremljanje površin, predpiše minister.«.
V 36. členu se za osmim odstavkom dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Poleg načina, ki ga za vabilo določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek, se lahko pregled na kraju samem stranki ali njenemu pooblaščencu predhodno napove telefonsko, po elektronski pošti ali neposredno ustno, kar se evidentira z uradnim zaznamkom ali v zapisniku o pregledu. S predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določi najdaljši čas, ki lahko preteče od napovedi pregleda na kraju samem do njegove izvedbe, pri čemer ta čas ne sme biti daljši od 14 dni.
(10) Kadar pregled na kraju samem ni napovedan skladno s prejšnjim odstavkom, ker bi predhodna napoved lahko ogrozila ugotovitev resničnega dejanskega stanja glede upravičenosti do sredstev, kakor to zahtevajo predpisi Unije, ki urejajo zaščito finančnih interesov Unije, kontrolor stranko ali njenega pooblaščenca pred začetkom pregleda neposredno ustno seznani o izvajanju pregleda. Kontrolor mora stranki ali njenemu pooblaščencu omogočiti navzočnost pri pregledu. Če kontrolor stranke ali njenega pooblaščenca ne najde na kraju, kjer je treba izvesti pregled na kraju samem, pregled preloži.«.
Za 36.a členom se doda nov a36.b člen, ki se glasi:
(dodatni terenski ogled v okviru sistema za spremljanje površin)
(1) Kadar se z uporabo sistema iz 15.a člena tega zakona in drugimi preveritvami v okviru upravnega pregleda ne da z gotovostjo ugotoviti dejanskega stanja, lahko agencija opravi dodatni terenski ogled. O izvedbi dodatnega terenskega ogleda se stranke predhodno ne obvešča in se izvede brez njene navzočnosti. Stranka lahko po opravljenem dodatnem terenskem ogledu vlogo ali zahtevek spremeni ali umakne v skladu s predpisi Unije.
(2) Agencija sporoči ugotovitve dodatnega terenskega ogleda stranki preko komunikacijskega orodja Sopotnik iz 36.b člena tega zakona.
(3) Dodatne terenske oglede opravlja agencija oziroma se lahko opravljajo kot javno pooblastilo, ki se podeli z javnim razpisom. Za druga vprašanja glede izbire izvajalca, podelitve javnega pooblastila, pogojev za opravljanje nalog in statusa kontrolorja se smiselno uporabljajo drugi do sedmi odstavek 36. člena tega zakona.«.
V 36.b členu se v tretjem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– seznanitev stranke z dejanskim stanjem, ki ga je agencija ugotovila na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona, vključno z ugotovitvami dodatnega terenskega ogleda iz a36.b člena tega zakona;«.
Za 36.c členom se doda nov 36.č člen, ki se glasi:
(1) Za ukrepe iz 10., 11., 11.a, 12., 23. in 23.a člena tega zakona se odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno s predpisom iz 10., 11., 11.a ali 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka agencija izda informativno odločbo.
(3) Če stranka ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija preveri navedbe stranke in izda odločbo.
(4) Če stranka zoper odločbo ne ugovarja ali ne poda izjave o odpovedi pravice v skladu s sedmim odstavkom tega člena, velja informativna odločba za dokončno odločbo. V tem primeru se šteje, da se je stranka odpovedala pritožbi.
(5) Stranka lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo v skladu s 37. členom tega zakona.
(7) Stranka lahko v roku 15 dni od prejema informativne odločbe poda nepreklicno pisno izjavo, da se odpoveduje pravicam iz informativne odločbe. Agencija v tem primeru izda odločbo o odpovedi pravici in stranki naloži vračilo morebitnih prejetih izplačil iz tega naslova.
(8) Kadar agencija izda informativno odločbo iz tega člena, pozivanje stranke k izpolnitvi pogoja iz 35.a člena tega zakona ni potrebno.«.
V 37. členu se v drugem odstavku za besedilom »iz 10.« dodata vejica in besedilo »11.a in 12.«.
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
(1) Upravna sankcija je upravni ukrep, ki se izreče upravičencem za ukrepe kmetijske politike v primeru neizpolnjevanja ali kršitve obveznosti, ki izhajajo iz pravice do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike.
(2) Vrste upravnih sankcij so zlasti zavrnitev ali znižanje plačila, vračilo izplačanih sredstev, prekinitev podpore, ukinitev podpore, ukinitev plačila v primeru kršitve večletnih obveznosti in izključitev stranke iz posameznega ukrepa kmetijske politike.
(3) Upravna sankcija se upravičencu določi z odločbo v upravnem postopku.«.
V 41.a členu se v tretjem odstavku za besedo »ukrepa« črtata vejica in besedilo »podukrepa ali operacije«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primeru neizpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravice do sredstev, se stranki določijo upravne sankcije iz 40.a člena tega zakona v skladu s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona. V predpisu iz 10.,11.a in 12. člena tega zakona se lahko določi, da se upravna sankcija za kršitev določenih obveznosti lahko uporabi šele po prehodnem opozorilu stranki, da bo taka sankcija uporabljena, če v določenem roku ne bo odpravila kršitve obveznosti ali bo ponovila kršitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na drugi in četrti odstavek tega člena se v primeru neizpolnjevanja ali kršitev obveznosti stranki ne izda odločba za vračilo sredstev oziroma se ji ne določijo upravne sankcije, če:
– je neizpolnjevanje ali kršitev obveznosti posledica napake pristojnega ali drugega organa in kadar ni razumno pričakovati, da bi stranka napako lahko odkrila;
– stranka dokaže, da ni kriva za neizpolnjevanje ali kršitev obveznosti ali kadar se pristojni organ drugače prepriča, da stranka ni kriva za neizpolnjevanje ali kršitev obveznosti.«.
Za 41.a členom se dodata nova 41.b in 41.c člen, ki se glasita:
(namerna neskladnost s pravili pogojenosti)
(1) Za namen preverjanja spoštovanja pravil pogojenosti se za namerno neskladnost šteje neskladnost, pri kateri iz okoliščin očitno izhaja, da se je zavezanec zavedal, da bo imelo njegovo ravnanje ali opustitev za posledico neskladnost, vendar pa je vseeno hotel nastanek te posledice ali je vsaj privolil v nastanek te posledice.
(2) Vlada s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona podrobneje določi stopnjo neskladnosti.
(3) Če zavezanec ponovi neskladnost, za katero mu je agencija dvakrat v treh zaporednih letih določila upravno sankcijo, se ta neskladnost šteje za namerno neskladnost v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Uredbe 2022/1172/EU.
(preprečitev pregleda na kraju samem)
(1) Za preprečitev pregleda na kraju samem se šteje, če stranka ali njen pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem tako, da pregleda ne dovoli ali ga ne omogoči.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se stranki določijo upravne sankcije iz 40.a člena tega zakona v skladu s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona.«.
48. člen se spremeni tako, da se glasi
(neupravičeno izplačana sredstva pod določenim zneskom)
(1) O vračilu neupravičeno izplačanih sredstev ali odvzemu neutemeljeno dodeljenih upravičenj, ki ne presegajo zneska, določenega za opustitev izterjave v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, se odločba ne izda.
(2) Če zakon iz prejšnjega odstavka ne določa najnižjega zneska, določenega za opustitev izterjave, znesek za opustitev izterjave, brez obresti, znaša 250 eurov.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se izda odločba v primeru, če:
– se zahteva vračilo neupravičenih izplačanih sredstev na podlagi odločbe, s katero se odloči o delnem ali celotnem zasegu varščine;
– v skladu s predpisi razlog, zaradi katerega bi bilo treba zahtevati vračilo podpore, v drugih postopkih vpliva na pravico do prejema podpore.«.
Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:
(rok za odločitev o vračilu sredstev)
(1) Kadar je v zapisniku o pregledu na kraju samem, s pravnomočno odločbo drugega pristojnega organa, z dokončnim poročilom ali drugim končnim aktom pristojnega nadzornega ali revizijskega organa, ali z drugim dokumentom ugotovljeno, da stranka ne izpolnjuje ali krši obveznosti oziroma da so ji bila sredstva neupravičeno izplačana zaradi nepravilnosti, agencija odloči o vračilu sredstev, če ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji. Agencija izda odločbo za vračilo sredstev v roku 18 mesecev od datuma prejema zapisnika o pregledu na kraju samem, pravnomočne odločbe drugega pristojnega organa, dokončnega poročila ali drugega končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ali drugega dokumenta drugega organa ali tretje osebe oziroma od datuma nastanka drugega dokumenta agencije.
(2) Postopki, ki so bili začeti v skladu s prejšnjim odstavkom, se nadaljujejo tudi po poteku roka iz prejšnjega odstavka.«.
V 49. členu se v prvem odstavku črta beseda »Poseben«, beseda »upravni« pa se nadomesti z besedo »Upravni«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Pri izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 29. do 48. člena tega zakona, razen določb:
– 31. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 34. člena za vloge iz odprtega javnega razpisa po prvi alineji prvega odstavka 51. člena tega zakona,
– a36.b, 36.b, 36.c, 37. in 41.b člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se 36.č člen tega zakona uporablja samo za ukrepe iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena in 23.a člena tega zakona.«.
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) V predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določi vrsta javnega razpisa:
– odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog;
– delno odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo v določenih časovnih obdobjih, ki se določijo v javnem razpisu, ali
– zaprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo sočasno.
(2) Vloga za posamezni javni razpis se odobri:
– v odprtih javnih razpisih: po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor, če so ta določena, do porabe sredstev;
– v delno odprtih javnih razpisih: na podlagi prejema popolnih vlog v posameznem časovnem obdobju, ki dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo in izpolnjujejo predpisane pogoje. V predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določi ravnanje s sredstvi, ki v posameznem časovnem obdobju ostanejo nerazdeljena. V javnem razpisu se določijo časovna obdobja za prejem vlog;
– v zaprtih javnih razpisih: na podlagi prejema popolnih vlog, ki dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo in izpolnjujejo predpisane pogoje.
(3) S predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se lahko določi, da se, ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka, prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se stranka s tem strinja in pred odobritvijo vloge na javni razpis izkaže, da bo tudi z dodelitvijo razpoložljivih sredstev izpolnjen namen, za katerega ji bodo odobrena sredstva na javnem razpisu. V predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se opredelijo dokazila glede izkazovanja namena dodelitve sredstev iz tega odstavka.
(4) Če gre za javni razpis iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, se sredstva na posameznem javnem razpisu lahko dodelijo po sklopih glede na kriterije, ki se določijo s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka se lahko ne glede na drugo in tretjo alinejo drugega odstavka tega člena odobri le ena vloga, ki je popolna, je pri ocenjevanju na podlagi meril za izbor vlog prejela najvišje število točk in izpolnjuje predpisane pogoje.
(5) Ne glede na tretjo alinejo drugega odstavka tega člena se v predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona lahko pri zaprtih javnih razpisih določi, da se sredstva razdelijo proporcionalno glede na delež doseženih točk od skupnega števila točk, glede na razpisana sredstva in glede na skupno vrednost zaprošenih sredstev.
(6) Če gre za javni razpis iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena in imata po ocenitvi vlog na podlagi meril za izbor dve ali več vlog enako število točk, razpisana sredstva pa ne zadoščajo za odobritev teh vlog v celoti, se vlogam z enakim številom točk sredstva dodelijo po vrstnem redu prejema popolnih vlog do porabe sredstev.«.
Za 51. členom se doda nov a51.a člen, ki se glasi:
(odobritev vlog v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost)
Ne glede na prejšnji člen, o odobritvi vloge, ki jo na podlagi predpisov Unije, ki urejajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, vloži lokalna akcijska skupina, odloča agencija v upravnem postopku, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.«.
V 52. členu se v osmem odstavku za besedilom »iz 10.« dodata vejica in besedilo »11.a«.
V 56. členu se za sedmim odstavkom dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Zahtevek lahko stranka kadar koli v celoti ali delno pisno umakne, razen če je pristojni organ stranko že obvestil o kakršnih koli primerih neskladnosti ali da namerava opraviti pregled na kraju samem.
(9) V predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se lahko določi upravna sankcija v obliki znižanja izplačila sredstev v primeru, ko pristojni organ ugotovi razliko med upravičenimi in zaprošenimi sredstvi, ki jih stranka uveljavlja z zahtevkom.«.
56.b člen se črta.
V 61.e členu se v šestem odstavku za besedo »delovanju« dodata vejica in besedilo »predčasni razrešitvi«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Obstoj hujše kršitve obveznosti varuha iz 3. točke četrtega odstavka tega člena presoja tričlanska komisija, sestavljena iz dveh predstavnikov ministrstva in predstavnika ministrstva, pristojnega za trgovino. Komisijo imenuje minister v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino.«.
V 105.d členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Bruto urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega in občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od zneska bruto minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur.
(2) Višina najnižje bruto urne postavke izvajalca za opravljeno uro začasnega in občasnega dela v kmetijstvu se usklajuje z gibanjem najnižje bruto urne postavke iz prejšnjega odstavka, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za kmetijstvo, najpozneje do 1. aprila v tekočem koledarskem letu, ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
V 143. členu se v prvem odstavku 11. točka črta, v 21. točki pa se za besedo »neobvezno« doda besedilo »za nosilca«.
V tretjem odstavku se besedilo »18., in 20.« nadomesti z besedilom »18., 20. in 21.«.
V petem odstavku se besedilo »1., 4. in 21.« nadomesti z besedilom »1. in 4.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Zaradi pozicijskega zamika oziroma neažurnosti parcel v katastru nepremičnin na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je dovoljeno pozicijsko odstopanje med parcelami in vrisanim GERK v skladu z dejanskim stanjem v naravi.«.
Za 148.b členom se doda nov 148.c člen, ki se glasi:
(evidenca o delovnih opravilih)
(1) Zavezanec za izpolnjevanje evidence o delovnih opravilih je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki odda zbirno vlogo, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto in je vključen v ukrepe kmetijske politike, ki zahtevajo izpolnjevanje evidenc o delovnih opravilih.
(2) Ukrepi, za katere je treba izvesti izpolnjevanje evidence iz tega člena, delovna opravila in roki za vpis delovnega opravila v evidenco iz tega člena se podrobneje opredelijo v predpisih, ki urejajo neposredna plačila, okoljske in druge upravljavske obveznosti.
(3) V evidenci o delovnih opravilih se za zavezanca in njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzemajo in vodijo zlasti naslednji podatki:
– iz 140. člena tega zakona o zavezancu (identifikacijska številka subjekta, EMŠO ali matična številka, davčna številka, ime in priimek ali firma, naslov oziroma sedež);
– iz 143. člena tega zakona o kmetijskem gospodarstvu zavezanca (KMG-MID, domače ime kmetije, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, podatki iz prvega odstavka 143. člena tega zakona);
– delovna opravila iz prejšnjega odstavka.
(4) Evidenco o delovnih opravilih vodi in upravlja agencija.
(5) Evidenca iz tega člena je namenjena načrtovanju in izvajanju ukrepov kmetijske politike, analiziranju in statistični obdelavi podatkov in poročanju v skladu s predpisi Unije, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov.
(6) Za namene poročanja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, agencija posreduje na zahtevo ministrstva statistično in prostorsko obdelane podatke po vrsti delovnih opravil.
(7) Podatki iz te evidence niso javni.
(8) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena vpisuje podatke o izvedenih delovnih opravilih za celotno koledarsko leto, v katerem odda zbirno vlogo.
(9) Podrobnejšo vsebino in podrobnejše postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister.«.
V 152. členu se v drugem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihove člane iz 107. člena tega zakona:
a) enotna in neponovljiva identifikacijska številka organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki jo dodeli ministrstvo,
b) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za člane organizacij proizvajalcev, organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev,
c) podatki iz 143. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev,
č) podatki iz 150. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev hmelja,
d) podatki iz 156. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, imetnike rejnih živali,
e) podatki iz 162.a člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov,
f) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe,
g) podatek o številu članov organizacij proizvajalcev,
h) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev in njihove člane ter o strukturi in dejavnosti organizacije proizvajalcev, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev oziroma združenj organizacij proizvajalcev,
i) podatki iz operativnih programov in poročil o izvajanju operativnih programov za organizacije proizvajalcev za namene spremljanja uspešnosti izvajanja operativnih programov,
j) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja organizacije proizvajalcev, odločbe, ki učinkuje kot začasni odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, dokumentov, ki učinkujejo kot opozorilno pismo v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov;«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. za medpanožne organizacije iz 108. člena tega zakona:
a) podatek o številu članov medpanožne organizacije in gospodarskih dejavnostih, ki jih člani predstavljajo,
b) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka),
c) podatki iz 143. člena tega zakona za člane medpanožnih organizacij,
č) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe,
d) pisni dogovor oziroma pogodbo o sodelovanju med člani medpanožne organizacije;
e) podatki o strukturi in dejavnosti medpanožne organizacije,
f) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje medpanožne organizacije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk,
g) podatek o sektorju, za katerega je medpanožna organizacija priznana,
h) poročila o izvedenih aktivnostih medpanožne organizacije,
i) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja medpanožne organizacije.«.
Za 161.a členom se doda nov 161.b člen, ki se glasi:
(evidenca o analizah voluminozne krme za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja)
(1) Evidenco o analizah voluminozne krme za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja vodi agencija.
(2) Zavezanec za izpolnjevanje evidence iz tega člena je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki odda zbirno vlogo, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto in je vključen v ukrepe kmetijske politike, ki zahtevajo izvajanje teh analiz. Zavezanec za izpolnjevanje evidenc iz tega člena lahko pooblasti laboratorij za vpis v evidenco analiz voluminozne krme.
(3) V evidenci iz tega člena se za zavezanca in njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzemajo in vodijo naslednji podatki:
1. iz 140. člena tega zakona o zavezancu (identifikacijska številka subjekta, EMŠO ali matična številka, davčna številka, ime in priimek ali firma, naslov oziroma sedež);
2. iz 143. člena tega zakona o kmetijskem gospodarstvu zavezanca (KMG-MID, domače ime kmetije, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, podatki iz prvega odstavka 143. člena tega zakona);
3. podatki o analizah voluminozne krme po posameznem zavezancu.
(4) Evidenca iz tega člena je namenjena izvajanju, spremljanju in načrtovanju ukrepov kmetijske politike, analizam in statistični obdelavi podatkov, preverjanju izpolnjevanja ciljev in poročanju v skladu s predpisi Unije, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov.
(5) Nosilec javnega pooblastila iz a28a. člena tega zakona za zbiranje, obdelavo podatkov in izdelavo ocen emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu ima za namen izračunov za izdelavo ocen emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu dostop do podatkov iz te evidence.
(6) Podatki v evidenci iz tega člena niso javni.
(7) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister.«.
V 162.c členu se v drugem odstavku beseda »predelujejo« nadomesti z besedo »pridelujejo«.
V tretjem odstavku se na koncu druge alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– podatki o KMG-MID iz 143. člena tega zakona.«.
V 165. členu se v šestem odstavku besedilo »zemljiški kataster« nadomesti z besedilom »kataster nepremičnin«.
Za 165.a členom se doda nov 165.b člen, ki se glasi:
(krajinske značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike)
(1) Krajinske značilnosti, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so določene na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, so podlaga za določitev, razvrstitev in ureditev krajinskih značilnosti za namen izvajanja pogojenosti in ukrepov kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: krajinske značilnosti).
(2) Krajinske značilnosti se opredelijo kot grafične površine na zemljiščih in se vodijo v evidenci krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: evidenca).
(3) Evidenca iz tega člena je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja krajinskih značilnosti kot pogoja za pripis v RKG v skladu s tretjim odstavkom 144. člena tega zakona.
(4) V evidenci iz tega člena se vodijo ali vanjo prevzemajo ter obdelujejo zlasti naslednji podatki:
– o vrstah krajinskih značilnosti iz evidence, ki ureja krajinske značilnosti, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vodi na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave;
– o grafični površini iz drugega odstavka tega člena;
– identifikacijska oznaka krajinske značilnosti;
– umestitev v prostor v državnem koordinatnem sistemu;
– datum in vrsta spremembe krajinske značilnosti.
(5) Podatke v evidenci iz tega člena ministrstvo posodablja najmanj enkrat letno po uradni dolžnosti.
(6) Posodobitev podatkov iz prejšnjega odstavka vključuje spremembe krajinskih značilnosti, ki jih s terenskim ogledom ali s pomočjo ortofoto in podobnih posnetkov ali na podlagi predloga nosilca kmetijskega gospodarstva ugotovi ministrstvo, agencija ali pristojni inšpektor.
(7) Podatki v evidenci iz tega člena so javni.
(8) Način določitve, razvrstitve in ureditve krajinskih značilnosti ter podrobnejšo vsebino evidence iz tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.«.
V 166. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. sistema za posredovanje podatkov o postopkih zaradi insolventnosti v informatizirani obliki, ki ga po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (podatek o začetku postopka zaradi insolventnosti); povezovalni znak je EMŠO ali matična številka;«.
4. do 6. točka se spremenijo tako, da se glasijo:
»4. iz katastra nepremičnin (podatki o prostorskih enotah, hišnih številkah, parcelah, stavbah in delih stavb, ki se vodijo v katastru nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin, vključno s podatki o lastniku in upravljavcu, in sicer EMŠO ali matična številka, ime in priimek oziroma firma ali ime, naslov stalnega prebivališča oziroma naslov sedeža); povezovalni znak je parcelna številka, številka stavbe ali številka dela stavbe oziroma EMŠO ali matična številka;
5. evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (podatek o šifri zavarovalne podlage, datum pričetka in prenehanja zavarovanja, zavarovalni čas zavarovane osebe); povezovalni znak je EMŠO ali davčna številka;
6. informatizirane glavne knjige zemljiške knjige (podatke o lastniku ali zakupniku zemljiške parcele, in sicer za pravne osebe podatek o firmi oziroma naslovu, sedežu in matični številki, za fizične osebe podatek o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča in EMŠO, podatek o zaznambi agrarne skupnosti, podatek o deležu lastništva, podatek o datumu začetka učinkovanja vpisa pridobitve stvarne pravice; zaznamba izvršbe na nepremičnini); za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige se za potrebe tega zakona in zakona, ki ureja agrarne skupnosti, uporabi povezovalni znak sklop nepremičnin (zemljiških parcel) ali identifikacijska oznaka stavbe ali identifikacijska oznaka parcele ali EMŠO ali matična številka; omogoči se računalniška povezava z zemljiško knjigo in se za ta namen ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, ki urejajo posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige;«.
Na koncu 26. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodata novi 27. in 28. točka, ki se glasita:
»27. zbirk podatkov Državnega izpitnega centra o imetnikih certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije (ime in priimek, EMŠO, datum izdaje, naziv certifikata in raven zahtevnosti certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije). Povezovalni znak je EMŠO;
28. evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (podatke o osebah z zaključeno izobrazbo: ime in priimek, EMŠO, datum dosega izobrazbe, dosežena stopnja izobrazbe in razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P-16, naziv visokošolskega zavoda, naziv visokošolskega programa). Povezovalni znak je EMŠO.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na prejšnji odstavek za vodenje in upravljanje RKG ministrstvo prevzame podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena za nepremičnine s kmetijsko ali gozdno rabo.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(pašne in agrarne skupnosti)
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 27/17) se v 61. in 62. členu besedilo »2014–2020« nadomesti z besedilom »2023–2027«.
(začasno ali občasno delo v kmetijstvu)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 38/22).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona in do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 105.d člena zakona znaša bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu 6,92 eurov.
(evidenca o delovnih opravilih)
(1) Evidenca iz novega 148.c člena zakona se vzpostavi do 1. januarja 2024.
(2) Ne glede na tretji odstavek 139. člena zakona lahko zavezanci za leto 2024 poročajo o delovnih opravilih agenciji v pisni obliki.
(evidenca o analizah voluminozne krme za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja)
Evidenca iz novega 161.b člena zakona se vzpostavi do 1. januarja 2025.
(krajinske značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike)
Do vzpostavitve evidence, ki ureja krajinske značilnosti, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave, se za izvajanje pogojenosti in ukrepov kmetijske politike v finančni perspektivi 2023–2027 v evidenci krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike iz novega 165.b člena zakona vodijo in obdelujejo naslednje vrste krajinskih značilnosti:
1. skupina dreves oziroma grmičevja;
2. mejica;
3. obvodna vegetacija;
4. posamezno drevo;
5. drevesa v vrsti;
6. vodna prvina;
7. suhi zid (suhozid);
8. lokalno zamočvirjenje.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/22-25/14
Ljubljana, dne 3. februarja 2023
EPA 528-IX
