Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 137/06, 58/07, 67/08, 96/09, 17/15, 26/17, 8/19, 36/21) in v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 253. člena in 1. točke prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 41/21 – UPB13) sta Senat Univerze v Mariboru na 38. redni seji dne 24. 1. 2023 in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 21. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejela v enakem besedilu naslednje
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
V Statutu Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 41/21 – UPB13) se v 182. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti in izpolnjuje morebitne zahtevnejše kriterije članice za področje, na katerem deluje.«
V 186. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Na drugih univerzah oziroma v tujini pridobljene nazive univerza prizna v skladu z merili in po postopku, določenim s splošnim aktom. Priznavanje enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot velja pridobljena izvolitev v naziv na drugi univerzi oziroma največ za dobo izvolitve v naziv, kot jo določajo merila. Univerza v Mariboru lahko v sporazumih s posameznimi univerzami uredi priznavanje nazivov drugače.«
V 187. členu se v drugem odstavku črta druga poved.
V 193.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo vlogo izvedenca po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in ne morejo sodelovati pri odločanju o izvolitvi v naziv kandidata, za katerega so izdelali strokovno poročilo, na senatu članice, na Habilitacijski komisiji Senata UM ali Senatu UM.«
204. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni bil ponovno izvoljen v naziv ali mu je naziv potekel ali pa mu je bil naziv odvzet, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela na univerzi, zato mu preneha pogodba o zaposlitvi, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt univerze.«
212. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Študenti, ki zaradi posebnih okoliščin začasno ali ves čas študija potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje, lahko na Univerzi v Mariboru pridobijo status študenta s posebnimi potrebami in/ali status študenta s posebnim statusom.
Študenti s posebnimi potrebami so:
– slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije,
– gluhi in naglušni študenti,
– študenti z govornojezikovnimi motnjami,
– študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja,
– gibalno ovirani študenti,
– dolgotrajno bolni študenti,
– študenti z motnjami avtističnega spektra in
– študenti s psihosocialnimi težavami.
Študenti s posebnim statusom so:
– študenti kategorizirani športniki in trenerji,
– študenti priznani umetniki in kulturniki,
– drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, ter
– študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.
Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do:
– ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa,
– prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov.
Pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami in posebnim statusom in prilagajanje študijskega procesa študentom s posebnimi potrebami in posebnim statusom se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme senat univerze.
O vrsti in načinu prilagoditev posameznemu študentu s posebnimi potrebami in/ali posebnim statusom odloča pristojna komisija senata članice univerze.«
V 253. členu se črta 1.b točka.
253.a člen se črta.
V 258. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja Senata univerze ima Senat naslednje stalne komisije:
1. Habilitacijsko komisijo,
2. Komisijo za izobraževanje in študij,
3. Svet Doktorske šole Univerze v Mariboru,
4. Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
5. Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
6. Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze in
7. Komisijo za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del.«
260. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Komisija za izobraževanje in študij obravnava študijske programe prve in druge stopnje ter študijske programe za izpopolnjevanje, razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter razpis za vpis v magistrske študijske programe, študijski koledar, študijski in izpitni režim ter druga vprašanja s področja visokošolskega izobraževanja, predlaga aktivnosti za spremljanje in dvig kakovosti študija na univerzi, predvsem študija na študijskih programih prve in druge stopnje, ter senatu univerze podaja predloge in mnenja. Če ta statut ali drugi univerzitetni akti tako določajo, lahko Komisija za izobraževanje in študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za izobraževanje in študij sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za študijske zadeve na članicah Univerze v Mariboru, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog študentskega sveta univerze imenuje senat univerze.«
260.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet Doktorske šole Univerze v Mariboru obravnava študijske programe tretje stopnje, razpis za vpis v doktorske študijske programe, preverja ustreznost študijskih programov tretje stopnje pred razpisom za vpis, obravnava teme doktorskih disertacij, spremembe in (samo)evalvacijska poročila študijskih programov tretje stopnje, predlaga aktivnosti za spremljanje in dvig kakovosti doktorskega študija na univerzi, obravnava druga vprašanja s področja doktorskega študija ter senatu univerze podaja predloge in mnenja. Če ta statut ali drugi univerzitetni akti tako določajo, lahko Svet Doktorske šole Univerze v Mariboru tudi samostojno odloča.
Svet Doktorske šole Univerze v Mariboru sestavljajo po en vodja doktorskega študijskega programa s posamezne članice ali prodekan, pristojen za doktorski študij, če izpolnjuje pogoje za vodjo doktorskega študijskega programa, ki ga v Svet Doktorske šole Univerze v Mariboru imenuje senat članice UM, in najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog študentskega sveta univerze imenuje senat univerze.
Člana Sveta Doktorske šole Univerze v Mariboru imenujejo vse članice Univerze v Mariboru. Enakopravno članstvo v Svetu Doktorske šole Univerze v Mariboru se zagotovi z izpolnjevanjem minimalnih standardov Doktorske šole Univerze v Mariboru za vsaj en študijski program tretje stopnje, ki se izvaja na posamezni članici Univerze v Mariboru.
Glasovalno pravico v Svetu Doktorske šole Univerze v Mariboru imajo v posameznem študijskem letu le člani tistih članic, za katere se ob razpisu za vpis v doktorske študijske programe ugotovi izpolnjevanje minimalnih standardov Doktorske šole Univerze v Mariboru za vsaj en študijski program tretje stopnje.
Izmed članov Sveta Doktorske šole Univerze v Mariboru rektor imenuje predsednika Sveta Doktorske šole Univerze v Mariboru. Mandat predsednika Sveta Doktorske šole Univerze v Mariboru traja 4 leta.«
Za 264. členom se doda nov 264.a člen, ki se glasi:
Komisija za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del zagotavlja enotne kriterije odličnosti pri podeljevanju priznanja pomembnih umetniških del, ter je obenem posvetovalno telo organov Univerze v Mariboru za področje umetnosti. Komisija je prav tako pristojna podajati pobude na vodstvo Univerze v Mariboru glede izboljšave položaja umetnosti na univerzi.
Komisijo za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del sestavljajo po en habilitiran visokošolski učitelj z naslednjih umetniških področij:
– likovna umetnost,
– glasba, kompozicija, dirigiranje in izvajanje glasbe,
– arhitektura in prostorsko načrtovanje,
– inženirsko oblikovanje.
Člane komisije imenuje Senat univerze na predlog senatov članic univerze, ki gojijo umetniška področja, ki so navedena v prejšnjem odstavku tega člena. Po svojem položaju je član komisije prorektor Univerze v Mariboru, pristojen za umetniško dejavnost, ki komisijo tudi vodi.
Mandat članov komisije je štiri leta.
Senat članice univerze lahko na Senat univerze poda predlog dopolnitve članstva komisije s predstavniki novih umetniških področij. Senat univerze o predlogu odloča po pridobitvi mnenja Komisije za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del.«
V 271. členu se v prvem odstavku v 2. točki besedilo »in 3. člen o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru« črta.
V prvem odstavku se za 4. točko doda nova 4.a točka, ki se glasi:
»4.a odloča o delovnem razmerju rektorja univerze;«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pogodbo o zaposlitvi rektorja podpiše predsednik Upravnega odbora.«
V 289. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za kandidata za rektorja se lahko prijavi tudi javno priznan visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za rektorja iz prvega odstavka 287.a člena Statuta, ki ga podpre s pisno izjavo, predloženo volilni komisiji, najmanj 30 visokošolskih učiteljev, redno zaposlenih na Univerzi v Mariboru s polnim delovnim časom, med katerimi mora biti najmanj 16 rednih profesorjev.«
V 292. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»Senat univerze obravnava poročilo o poteku kandidacijskega postopka, ki ga poda predsednik volilne komisije, in ugotovi, kateri kandidat je dobil potrebno večino glasov volilnih upravičencev, ter ga razglasi za rektorja in ga v skladu s statutom uvede v opravljanje rektorske funkcije. V primeru, da na volitvah za rektorja sodeluje samo en kandidat za rektorja, volilna komisija poda le poročilo o poteku kandidacijskega postopka.
V primeru, da na volitvah za rektorja sodelujejo trije oziroma več kandidatov za rektorja, Senat univerze po izvedenih volitvah ugotovi, da je za rektorja izvoljen kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov veljavnih glasov. V kolikor Senat univerze ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni dobil potrebne večine glasov v prvem krogu, se izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu dosegla najvišji odstotek glasov. V primeru enakega odstotka glasov prvih dveh ali več kandidatov sodelujejo vsi v drugem krogu. V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat za rektorja, ki prejme višji odstotek glasov. V primeru ponovnega enakega odstotka glasov Senat univerze izvede žrebanje.
V primeru, da na volitvah za rektorja sodeluje samo en oziroma dva kandidata za rektorja, Senat univerze po izvedenih volitvah ugotovi, da je za rektorja univerze izvoljen kandidat za rektorja (v primeru enega kandidata) oziroma tisti kandidat, ki je prejel višji odstotek glasov (v primeru dveh kandidatov). V primeru enakega odstotka glasov dveh kandidatov se izvede drugi krog. V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat za rektorja, ki prejme višji odstotek glasov. V primeru ponovnega enakega odstotka glasov Senat univerze izvede žrebanje.«
V 299. členu se druga poved tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»V primeru ugotovitve prenehanja funkcije rektorja Senat univerze na isti seji razpiše nove volitve rektorja univerze.«
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi Senat univerze enega izmed prorektorjev iz vrst visokošolskih učiteljev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Tako določeni prorektor zastopa Univerzo v Mariboru z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima rektor univerze, samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje Upravnega odbora Univerze v Mariboru.«
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »iz četrtega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »iz petega odstavka tega člena«.
Dosedanji šesti odstavek se črta.
Za 301. členom se doda nov 301.a člen, ki se glasi:
»301.a člen
Rektor lahko imenuje enega pomočnika rektorja za vsebinske zadeve in mu s sklepom o imenovanju določi naloge.
Za pomočnika rektorja za vsebinske zadeve je lahko imenovan, kdor ima:
– naziv visokošolskega učitelja,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Rektor lahko imenuje pomočnike rektorja za investicijske in/ali upravne zadeve in jim s sklepom o imenovanju določi naloge. Rektor lahko imenuje največ dva pomočnika rektorja za investicijske in/ali upravne zadeve.
Za pomočnika rektorja za investicijske in/ali upravne zadeve je lahko imenovan, kdor ima:
– vsaj 7. raven izobrazbe,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata. Pomočnik rektorja je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.«
Za 303.b členom se dodajo novo podpoglavje 4.a in členi 303.c do 303.e, ki se glasijo:
»4.a Znanstveni svet Univerze v Mariboru
Znanstveni svet Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: Znanstveni svet UM) je najvišje strokovno telo v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti Univerze v Mariboru.
Oblikovanje, naloge in način delovanja Znanstvenega sveta UM se podrobneje opredelijo v splošnem aktu o Znanstvenem svetu UM, ki ga sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru.
Znanstveni svet UM sestavlja šest članov, ki so predstavniki naslednjih znanstvenih ved: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje in humanistika.
Za člane Znanstvenega sveta UM so lahko imenovani uveljavljeni raziskovalci, ki so zaposleni na Univerzi v Mariboru za polni delovni čas.
Člane Znanstvenega sveta UM na predlog Komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve Senata Univerze v Mariboru imenuje Senat Univerze v Mariboru za dve leti, pri čemer je posamezni član Znanstvenega sveta UM lahko imenovan za največ en zaporedni mandat.
Rektor, prorektorji, dekani, ravnatelj UM UKM, direktor UM ŠD, glavni tajnik UM, prodekani, člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci) in člani Senata Univerze v Mariboru iz vrst visokošolskih učiteljev ne morejo biti člani Znanstvenega sveta UM.«
V 320. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Volilno pravico za izvolitev članov poslovodnega odbora članice univerze iz prejšnjega odstavka tega člena imajo člani akademskega zbora članice iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, asistentov z raziskovalnim nazivom in visokošolskih sodelavcev ne glede na naziv.«
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V 322. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Študentski svet članice univerze sestavljata po dva člana vsakega sveta letnika, sveta absolventov in sveta doktorskih študentov, ki sta na volitvah prejela največ glasov, in prodekan za študentska vprašanja, ki je član študentskega sveta po funkciji.«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do uskladitve Pravilnika o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM št. XXXIV-5-2016) s temi Spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru se neposredno uporabljajo določila Statuta Univerze v Mariboru.
Do uskladitve 40. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM št. XL-8-2022 – UPB 2) s temi Spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru se v postopkih ponovnih izvolitev v naziv asistenta za peto in nadaljnje izvolitve upošteva izpolnjevanje kvantitativnih pogojev za četrto izvolitev.
Te Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik Senata Univerze v Mariboru rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič | Predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru izr. prof. dr. Mitja Gorenak |
