Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta
(1) S to uredbo se določajo udeleženci evropske kohezijske politike za doseganje cilja naložbe za rast in delovna mesta ter njihove naloge, načrtovanje evropske kohezijske politike, način izbora operacij in njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij, kot jih določajo:
– Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 11);
– Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 373 z dne 21. 10. 2021, str. 94);
– Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 421 z dne 26. 11. 2021, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1056/EU);
– Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 23), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU);
– Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 21), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 421 z dne 26. 11. 2021, str. 75);
– Uredba (EU) št. 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 60), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 13 z dne 20. 1. 2022, str. 74).
(2) Ta uredba ureja izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: skladi EU) v skladu s Programom evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: program), ki je podprt s sredstvi kohezijske politike v višini, kot jo določa Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o partnerstvu).
Cilji iz prvega in drugega odstavka 5. člena Uredbe 2021/1060/EU se dosegajo z izvajanjem programa, ki je podprt s sredstvi kohezijske politike v višini, kot jo določa sporazum o partnerstvu.
Organ upravljanja in posredniška telesa v celotnem programskem obdobju spremljajo izpolnjevanje omogočitvenih pogojev iz 15. člena Uredbe 2021/1060/EU. Posredniška telesa na poziv organa upravljanja poročajo o izpolnjevanju omogočitvenih pogojev iz njihove pristojnosti.
(1) Organ upravljanja v skladu s 16. členom Uredbe 2021/1060/EU vzpostavi okvir smotrnosti.
(2) Pregledovalne seje za preučitev smotrnosti se organizirajo v skladu z 41. členom Uredbe 2021/1060/EU.
(3) Organ upravljanja Evropski komisiji pošlje končno poročilo o smotrnosti v rokih, obliki in vsebini, ki so določeni v 43. členu Uredbe 2021/1060/EU.
(celostni teritorialni razvoj)
Celostni teritorialni razvoj v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta evropske kohezijske politike se izvaja s teritorialnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami v eni od naslednjih oblik:
(a) celostne teritorialne naložbe (v nadaljnjem besedilu: CTN),
(b) lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (v nadaljnjem besedilu: CLLD) ali
(c) regionalni razvoj – dogovori za razvoj regij (v nadaljnjem besedilu: DRR).
(celostne teritorialne naložbe)
(1) Trajnostni razvoj mest v skladu z 11. členom Uredbe 2021/1058/EU se izvaja z uporabo mehanizma CTN na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni svet mestne občine.
(2) Geografsko območje trajnostne urbane strategije so mestne občine ali mestne občine z občinami funkcionalnega območja, ki ga trajnostna urbana strategija zajema.
(lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
(1) CLLD se izvaja po pristopu »od spodaj navzgor« prek lokalnih akcijskih skupin v skladu z 31., 32., 33. in 34. členom Uredbe 2021/1060/EU in nacionalnimi predpisi, ki urejajo delovanje lokalnih akcijskih skupin, pripravo in potrditev strategij lokalnega razvoja ter izvedbo CLLD za programsko obdobje do leta 2027.
(2) Geografsko območje, na katerem se izvaja CLLD, je celotno območje Republike Slovenije.
(regionalni razvoj – dogovori za razvoj regij)
(1) DRR so oblika celostnega teritorialnega razvoja, ki s finančno podporo ključnim regijskim ali sektorskim projektom podpira regionalni razvojni program v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.
(2) Geografsko območje, na katerem se izvajajo DRR, je razvojna regija na ravni NUTS III.
II. UDELEŽENCI EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE IN NJIHOVE NALOGE
(udeleženci evropske kohezijske politike)
(1) Udeleženci, vključeni v izvajanje evropske kohezijske politike v skladu s to uredbo so:
1. organ upravljanja iz prvega odstavka 71. člena Uredbe 2021/1060/EU,
2. organ za računovodenje iz prvega odstavka 71. člena in 76. člena Uredbe 2021/1060/EU,
3. revizijski organ iz drugega odstavka 71. člena Uredbe 2021/1060/EU,
4. posredniška telesa iz 8. točke 2. člena Uredbe 2021/1060/EU v povezavi s tretjim odstavkom 71. člena Uredbe 2021/1060/EU,
5. izvajalska telesa, na katera so posredniška telesa prenesla izvajanje nalog, kot jih določa 13. člen te uredbe,
6. odbor za spremljanje iz 38. člena Uredbe 2021/1060/EU in uredbe, ki ureja ustanovitev odbora za spremljanje programa,
7. upravičenci iz 9. točke 2. člena Uredbe 2021/1060/EU,
8. končni prejemniki iz 18. točke 2. člena Uredbe 2021/1060/EU,
9. razvojne institucije, ki so za območja območnih načrtov za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: ONPP) vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kot nosilna ali kot sodelujoča institucija regionalnega razvoja,
10. regionalne razvojne agencije v skladu z DRR,
11. organ, pristojen za sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ za sodelovanje z OLAF).
(2) Če isti udeleženec hkrati izvaja naloge upravljanja in nadzora na eni strani in izvajanja na drugi, zagotovi ločenost funkcij z delitvijo obeh vrst nalog med notranje organizacijske enote udeleženca.
(3) Organi iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena sklenejo sporazum o sodelovanju.
(1) Organ upravljanja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Organ upravljanja opravlja naloge iz 72., 73., 74., 75. člena Uredbe 2021/1060/EU, od katerih nekatere delno ali v celoti prenese na posredniško telo v skladu s sporazumom iz petega odstavka 12. člena te uredbe.
(2) Organ upravljanja poroča odboru za spremljanje v primerih neskladnosti operacij z vidika Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in pritožbah v skladu s sedmim odstavkom 69. člena Uredbe 2021/1060/EU.
(1) Organ za računovodenje je notranja organizacijska enota Ministrstva za finance, ki je pristojna za upravljanje sredstev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in opravlja naloge iz 76. člena Uredbe 2021/1060/EU.
(2) Organ za računovodenje poleg nalog iz prejšnjega odstavka izvaja še naslednje naloge:
– prejema plačila iz naslova prispevka EU s strani Evropske komisije in vodi obrestni podračun za zadevni sklad ter evidenco o vseh transakcijah;
– vodi ločene podračune za vsak sklad posebej in vodi evidenco o obrestih iz naslova teh računov;
– izvršuje povračila iz naslova prispevka EU v državni proračun;
– v primeru sistemskih nepravilnosti vzpostavlja terjatve do posredniških teles;
– vodi evidence terjatev, ki jih posredniška in izvajalska telesa vzpostavijo do upravičencev, in periodično preverja stanje odprtih terjatev po posredniških telesih in jih o tem obvešča;
– sestavi in predloži napoved zahtevkov za plačilo Evropski komisiji;
– prejema in ustrezno obravnava poročila organa upravljanja in drugih organov, kar vključuje tudi poročila o nepravilnostih in izvedenih ukrepih za njihovo odpravo;
– sodeluje z nacionalnimi in evropskimi nadzornimi organi ter ukrepa skladno s priporočili iz končnih poročil misij;
– razvija in uporablja informacijski sistem za namene zagotavljanja elektronske revizijske sledi za vse elemente računovodskih izkazov, vključno z zahtevki za plačilo, knjigo dolžnikov, prihodkovnih/odhodkovnih kontov ter poročilnega sistema;
– pripravi smernice za izvajanje izplačil evropske kohezijske politike, jih uskladi z organom upravljanja in objavi na svoji spletni strani;
– pripravi navodila s področja izvajanja vračil namenskih sredstev EU, jih uskladi z organom upravljanja in objavi na svoji spletni strani.
(1) Posredniška telesa so:
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport,
– Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj,
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,
– Ministrstvo za kulturo,
– Ministrstvo za digitalno preobrazbo,
– Ministrstvo za pravosodje,
– Ministrstvo za infrastrukturo,
– Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
– Ministrstvo za naravne vire in prostor,
– Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,
– Ministrstvo za javno upravo,
– Ministrstvo za zdravje in
– Ministrstvo za solidarno prihodnost.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je posredniško telo, pristojno za izbor operacij CTN iz 6. člena te uredbe, Združenje mestnih občin Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZMOS).
(3) V okviru načrtovanja in priprave operacij posredniško telo opravlja naslednje naloge:
1. oblikuje predloge za pripravo izvedbenega načrta programa;
2. zaradi priprave usklajenega predloga nabora načinov izbora operacij sodeluje z drugimi posredniškimi telesi v okviru ene ali več prednostnih nalog in drugimi organi, če je to relevantno;
3. zaradi možnosti kombiniranja financiranja iz različnih programov, mehanizmov, pobud ter instrumentov EU pri isti operaciji (v skladu s točkama (ii) in (iii) pod (b) prvega odstavka 11. člena Uredbe 2021/1060/EU) pri pripravi operacije uskladi, razmeji ter ustrezno opredeli upravičene stroške iz različnih virov sofinanciranja z namenom, da se nedvoumno prepreči možnost dvojnega financiranja;
4. zaradi priprave usklajenega izvedbenega načrta sodeluje z organom upravljanja.
(4) V okviru načina izbora operacij in izvajanja operacij posredniško telo opravlja naslednje naloge:
1. preveri administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko ustreznost in popolnost vloge upravičenca za neposredno potrditev operacije;
2. pošlje organu upravljanja vlogo za potrditev načina izbora operacije (v nadaljnjem besedilu: vloga za odločitev o podpori);
3. izvede javni razpis oziroma javni poziv;
4. izvaja upravljalna preverjanja v skladu s 74. členom Uredbe 2021/1060/EU;
5. preverja opravljanje prenesenih nalog izvajalskih teles v skladu s 36. členom te uredbe;
6. vsebinsko in finančno spremlja izvajanje operacij ter operacij strateškega pomena, odstopanja in napovedi ter o tem poroča organu upravljanja;
7. zagotavlja podatke za spremljanje doseganja kazalnikov in o tem poroča organu upravljanja v informacijskem sistemu organa upravljanja;
8. omogoča dostop in zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske politike organu upravljanja ter nacionalnim in evropskim nadzornim organom;
9. daje navodila upravičencem in izvajalskim telesom;
10. preverja, da upravičenci vodijo ločeno knjigovodstvo za posamezno operacijo;
11. hrani dokumentacijo v skladu z 82. členom Uredbe 2021/1060/EU in predpisi, ki urejajo hrambo dokumentarnega gradiva;
12. pripravlja metodologije za izvedbo administrativnega preverjanja, ki temeljijo na analizi tveganj, upoštevajoč tudi analizo tveganj, ki jo pripravi organ upravljanja na ravni programa;
13. skrbi za pravilen in pravočasen vnos podatkov v informacijske sisteme, ki so predvideni za finančno upravljanje, spremljanje, poročanje, nadziranje in vrednotenje operacij, če te naloge ne prenese na upravičenca ali izvajalsko telo;
14. sodeluje v odboru za spremljanje;
15. zagotavlja prepoznavnost, preglednost in komuniciranje v okviru izvajanja evropske kohezijske politike.
(5) O načinu izvajanja nalog iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter 23., 24., 25., 26. in 28. člena te uredbe organ upravljanja in posredniško telo skleneta sporazum.
(6) Posredniško telo lahko naloge iz četrtega odstavka tega člena prenese na izvajalsko telo v skladu s sporazumom iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.
(1) Izvajalska telesa so posredni in neposredni uporabniki proračuna po predpisih, ki urejajo javne finance, in so vključeni v sistem izvajanja evropske kohezijske politike.
(2) V okviru načina izbora operacij in izvajanja operacij izvajalsko telo poleg nalog iz 3., 4., 10., 11. in 15. točke četrtega odstavka prejšnjega člena opravlja tudi naslednje naloge v skladu s sporazumom iz tretjega odstavka tega člena:
1. vsebinsko in finančno spremlja izvajanje operacij ter operacij strateškega pomena, odstopanja in napovedi ter o tem poroča posredniškemu telesu;
2. zagotavlja podatke za spremljanje doseganja kazalnikov v informacijskem sistemu organa upravljanja;
3. omogoča dostop in zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske politike posredniškemu telesu, organu upravljanja ter nacionalnim in evropskim nadzornim organom;
4. daje navodila upravičencem;
5. skrbi za pravilen in pravočasen vnos podatkov v informacijske sisteme, ki so predvideni za finančno upravljanje, spremljanje, poročanje, nadziranje in vrednotenje operacij, če te naloge ne prenese na upravičenca.
(3) O načinu izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka posredniško in izvajalsko telo skleneta sporazum. Posredniško telo mora pred sklenitvijo sporazuma iz prejšnjega stavka pridobiti pisno soglasje organa upravljanja.
Revizijski organ je organ v sestavi Ministrstva za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom (v nadaljnjem besedilu: revizijski organ). Revizijski organ opravlja naloge iz 77. do 80. člena ter tretjega, četrtega in petega odstavka 81. člena Uredbe 2021/1060/EU.
(pristojni organ za sodelovanje z OLAF)
Pristojni organ za sodelovanje z OLAF je organ v sestavi Ministrstva za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom.
(1) Način izvajanja nalog udeležencev evropske kohezijske politike iz 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe se podrobneje uredi v navodilih organa upravljanja, ki se objavijo na spletni strani organa upravljanja. Organ upravljanja o sprejemu in spremembah navodil obvešča posredniška telesa.
(2) Kadar posredniška in izvajalska telesa podrobneje urejajo vsebine, ki so predmet navodil organa upravljanja, morajo biti navodila ali drugi dokumenti posredniških in izvajalskih teles v skladu z navodili organa upravljanja in objavljena na njihovi spletni strani.
(izvedbeni načrt programa)
(1) Izvedbeni načrt je vsebinska in finančna razčlenitev programa ob upoštevanju morebitnih dodatnih pravic porabe, ki določa način doseganja ciljev programa in je podlaga za pripravo državnega proračuna.
(2) Izvedbeni načrt se sprejme za programsko obdobje 2021–2027 in se dopolnjuje oziroma spreminja najmanj pred vsakokratnim sprejetjem ali spremembo državnega proračuna oziroma po vsakokratnem rebalansu državnega proračuna.
(3) Prikaz izvedbenega načrta je razčlenjen po ciljih politike, prednostnih nalogah, specifičnih ciljih, neposrednih proračunskih uporabnikih, predlagateljih finančnega načrta, po načinu izbora operacij, skladih, kohezijskih regijah, letih in morebitnih drugih atributih. Na podlagi poziva organa upravljanja posredniška telesa pripravijo predloge izvedbenega načrta. Organ upravljanja po pregledu in uskladitvi predlogov pripravi skupni izvedbeni načrt in ga objavi na spletni strani organa upravljanja.
(4) Izvedbeni načrt predstavlja eno izmed podlag za prerazporeditev pravic porabe v finančne načrte neposrednih proračunskih uporabnikov.
(5) Evidenčni projekti so na ravni prednostne naloge. Njihov skrbnik je organ upravljanja.
III. NAČIN IZBORA OPERACIJ IN NJIHOVO POTRJEVANJE
(1) Način izbora operacije je javni razpis ali javni poziv ali neposredna potrditev operacije.
(2) Vsaka operacija izpolnjuje merila za izbor operacij, ki jih v skladu s 40. členom Uredbe 2021/1060/EU odobri odbor za spremljanje.
(neposredna potrditev operacije)
(1) Odločitev o podpori se posredniškemu telesu lahko izda brez izvedbe javnega razpisa ali javnega poziva v naslednjih primerih:
– če ima operacija neposredno podlago v zakonu ali strategiji na nacionalni ravni;
– če ima operacija podlago v programih na nacionalni ravni, programu, ONPP, trajnostni urbani strategiji ali DRR;
– če ima operacija podlago v aktu o ustanovitvi osebe javnega prava, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije;
– če v okviru instrumentov, ki se izvajajo na ravni EU, operacija ni bila sofinancirana iz sredstev EU, bila pa je ocenjena pozitivno in izpolnjuje merila za izbor operacij iz drugega odstavka prejšnjega člena;
– če je bilo s pisnim sporazumom dogovorjeno komplementarno financiranje izbrane operacije iz programa Erasmus+ z operacijo iz sredstev evropske kohezijske politike;
– če gre za projekte, ki so bili izbrani za sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo ali zahtevajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;
– če je projekt prejel pečat odličnosti ali je bil izbran v okviru programa, sofinanciranega v okviru Obzorja Evropa, pod pogojem, da tak projekt izpolnjuje zahteve iz točk (a), (b) in (g) drugega odstavka 73. člena Uredbe 2021/1060/EU;
– če gre za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s to uredbo.
(2) V primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka se operacija lahko dopolni oziroma spremeni tako, da ustreza predpisom, ki veljajo v Republiki Sloveniji, mora pa ohraniti cilje, namene in dejavnosti, na podlagi katerih je bila na ravni EU ocenjena pozitivno.
(1) Posredniško telo v informacijskem sistemu organa upravljanja odda vlogo za odločitev o podpori organu upravljanja.
(2) Obvezna priloga vlogi za odločitev o podpori je mnenje Ministrstva za finance o skladnosti državne pomoči ali pomoči de minimis, razen v primeru, ko ministrstvo nastopa hkrati v vlogi posredniškega telesa in upravičenca. Če se način izbora operacije nanaša na že obstoječo shemo državne pomoči ali pomoči de minimis, za katero je Ministrstvo za finance že izdalo mnenje o skladnosti državne pomoči ali pomoči deminimis, se priloži že izdano mnenje o skladnosti sheme državne pomoči ali pomoči de minimis.
(3) Organ upravljanja pri odločanju o podpori načinu izbora operacije preveri skladnost z izvedbenim načrtom in merili, ki jih odobri odbor za spremljanje. Odločitev o podpori izda, če je vloga za odločitev o podpori popolna in iz nje izhaja, da je predlagani način izbora operacije upravičen.
(4) Organ upravljanja izda odločitev o podpori najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge za odločitev o podpori in jo pošlje v vednost revizijskemu organu.
(5) Odločitev o podpori se lahko v skladu s pogoji, ki jih določa točka (b) prvega odstavka 20. člena Uredbe 2021/1060/EU, izda tudi za operacije, ki že potekajo ali so fizično zaključene, vendar ne za izdatke, ki so nastali pred 1. januarjem 2021.
(finančna realizacija odločitve o podpori)
(1) Z izdano odločitvijo o podpori organ upravljanja odobri finančni prispevek posameznemu načinu izbora operacije.
(2) Po končanem postopku iz prejšnjega odstavka, v katerem se odobri način izbora operacije, posredniško telo poskrbi za uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov.
(3) Če je skupna vrednost podpisanih pogodb o sofinanciranju nižja od višine razpoložljivih sredstev javnega razpisa oziroma javnega poziva, neposredni proračunski uporabnik pripravi predlog za prerazporeditev preostalih pravic porabe v okviru lastnih proračunskih postavk kohezijske politike na evidenčnem projektu ali pa z lastnih proračunskih postavk na proračunsko postavko evidenčnega projekta organa upravljanja skladno z navodili organa upravljanja. O ustreznosti predlagane prerazporeditve pravic porabe odloča organ upravljanja, ki prerazporeditev potrdi ali zavrne.
(4) Če organ upravljanja pri izvajanju CLLD ugotovi, da je potrebna tudi podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ne glede na 18. člen te uredbe izda odločitev o podpori Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, s katero potrdi strategijo lokalnega razvoja.
(pogodba o sofinanciranju)
(1) Posredniško oziroma izvajalsko telo po odločitvi o podpori oziroma po pravnomočnosti sklepa o izboru z upravičencem sklene pogodbo o sofinanciranju.
(2) Pogodba o sofinanciranju vsebuje tudi vsebino, ki jo kot bistveno določi organ upravljanja v svojih navodilih.
(3) Če po izdani odločitvi o podpori pri izvajanju operacije nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih je treba odločitev o podpori spremeniti, posredniško telo vloži vlogo za spremembo odločitve o podpori v informacijskem sistemu organa upravljanja. Organ upravljanja prouči vpliv novih okoliščin na uspešnost izvedbe operacije in v 15 delovnih dneh izda spremenjeno odločitev o podpori.
(4) Če ministrstvo nastopa hkrati v vlogi posredniškega telesa in upravičenca ali če v vlogi upravičenca nastopa drug neposredni proračunski uporabnik, odločitev o podpori nadomesti pogodbo o sofinanciranju.
(5) Če v vlogi upravičenca nastopa drug neposredni proračunski uporabnik, ki ni hkrati posredniško telo, upravičenec in posredniško telo skleneta sporazum o izvajanju.
IV. IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE
(izvajanje celostnih teritorialnih naložb)
(1) Posredniški telesi, pristojni za izvajanje CTN, sta Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Poleg nalog iz tretjega in četrtega odstavka 12. člena te uredbe opravljata tudi naslednje naloge:
1. sodelujeta pri pripravi navodil organa upravljanja glede vsebin, ki jih mora vsebovati povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin in CTN;
2. v okviru naloge iz 1. točke četrtega odstavka 12. člena te uredbe ocenita vloge za operacije in pri tem ves čas skrbita, da so kazalniki ter razpoložljiva sredstva kohezijske politike po posameznih naložbah v skladu s programom;
3. v okviru naloge iz 2. točke četrtega odstavka 12. člena te uredbe o primernosti vloge za odločitev o podpori seznanita ZMOS in jo po njegovi potrditvi pošljeta organu upravljanja v odločanje;
4. pošljeta predlog ZMOS, da ta ponovi objavo povabila za predložitev vlog za operacije mestnih občin, če v 12 mesecih po razvrstitvi vlog za operacije ostane nerazporejen del sredstev kohezijske politike za doseganje kazalnikov iz programa.
(2) ZMOS kot posredniško telo, pristojno za izbor operacij CTN, opravlja naslednje naloge:
1. sodeluje pri pripravi navodil organa upravljanja glede vsebin, ki jih mora vsebovati povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;
2. v skladu z navodili iz prejšnje točke pripravi in objavi povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;
3. razvrsti vloge za operacije na podlagi meril za izbor operacij glede na prispevek posamezne vloge za operacijo k ciljem iz posamezne teritorialne strategije ter k ciljem in kazalnikom iz programa in o tem obvesti mestne občine in posredniška telesa, pristojna za izvajanje CTN;
4. oceni vsebino operacij in opravi izbor ter o tem obvesti mestne občine in posredniška telesa, pristojna za izvajanje CTN;
5. po prejemu obvestila posredniških teles, pristojnih za izvajanje CTN iz 3. točke prejšnjega odstavka, potrdi primernost vloge;
6. na predlog posredniških teles, pristojnih za izvajanje CTN iz 4. točke prejšnjega odstavka, objavi novo povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;
7. pri izvajanju finančnih instrumentov v okviru CTN na ravni posamezne investicije poda mnenje o skladnosti investicije s trajnostno urbano strategijo;
8. omogoča dostop in zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske politike organu upravljanja ter nacionalnim in evropskim nadzornim organom;
9. sodeluje v odboru za spremljanje.
(izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost)
(1) Posredniško telo, pristojno za izvajanje CLLD iz 7. člena te uredbe, je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
(2) Lokalna akcijska skupina, ki deluje z namenom priprave in izvajanja strategije lokalnega razvoja, uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja, pošlje podatke o izvajanju ukrepov in projektov, ki se nanašajo na sofinanciranje s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
(3) Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odloča o odobritvi oziroma zavrnitvi projekta ter obvestilo o tej odločitvi pošlje lokalni akcijski skupini. Z upravičencem, ki mu je bil odobren projekt za sofinanciranje s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, sklene pogodbo o sofinanciranju.
(4) Podrobnejše izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, predpiše vlada s posebnim predpisom.
(izvajanje regionalnega razvoja – dogovorov za razvoj regij)
(1) Posredniška telesa, pristojna za izvajanje DRR iz 8. člena te uredbe, so Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter tudi druga ministrstva oziroma organi, v katerih pristojnost spadajo projekti, umeščeni v DRR, in se financirajo iz evropske kohezijske politike. Poleg nalog iz tretjega in četrtega odstavka 12. člena te uredbe posredniška telesa opravljajo tudi naslednje naloge:
– sodelujejo pri pripravi in spremembah povabila Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj glede vsebin, ki jih mora vsebovati povabilo za predložitev predlogov projektov iz njihovega področja za vključitev v DRR;
– ocenijo predloge projektov za uvrstitev v DRR in pri tem ves čas skrbijo, da so kazalniki ter razpoložljiva sredstva kohezijske politike po posameznih naložbah v skladu s programom;
– ob primernosti predloga projekta Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj izdajo soglasje za uvrstitev predloga projekta v DRR posamezne regije ali več regij.
(2) Posredniška telesa, pristojna za izvajanje DRR, pošljejo podatke o izvajanju projektov Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
(3) Upravičenci do podpore pristojni regionalni razvojni agenciji pošljejo odločitev o podpori, pogodbo o sofinanciranju in poročilo o izvedenem projektu. Regionalna razvojna agencija spremlja izvajanje DRR in poroča Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
(izvajanje pravičnega prehoda v okviru Sklada za pravični prehod)
(1) Udeleženci, vključeni v izvajanje pravičnega prehoda v okviru Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) v skladu s to uredbo, so organ upravljanja, organ za računovodenje, revizijski organ ter posredniška telesa in razvojne institucije, ki so za območja ONPP vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kot nosilna ali kot sodelujoča institucija regionalnega razvoja.
(2) Organ upravljanja in nacionalni koordinator je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Pristojno je za pripravo ONPP v okviru priprave programa.
(3) Posredniška telesa za izvajanje SPP so:
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
– Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport,
– Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj,
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,
– Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
– Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Posredniška telesa, vsako v okviru svojega delovnega področja, poleg nalog iz tretjega in četrtega odstavka 12. člena te uredbe opravljajo naslednje naloge:
1. sodelujejo pri pripravi in spremembah ONPP;
2. finančno načrtujejo sredstva za izvajanje sklada v okviru izvedbenega načrta;
3. izvajajo postopke izbora operacij in če je relevantno in niso predvidena kot potencialni prijavitelj, vanje vključujejo razvojne institucije za območja ONPP (nosilno oziroma sodelujočo);
4. pred pošiljanjem vloge za odločitev o podpori na organ upravljanja pridobijo mnenje razvojne institucije za območja ONPP, ki tako predstavlja obvezni sestavni del vloge za odločitev o podpori;
5. seznanjajo razvojne institucije za območja ONPP z izvedenimi postopki javnih razpisov in javnih pozivov;
6. seznanjajo razvojne institucije za območja ONPP z odstopi od pogodb o sofinanciranju;
7. spremljajo doseganje kazalnikov in o tem poročajo organu upravljanja;
8. sodelujejo z razvojnimi institucijami za območja ONPP pri spremljanju izvajanja ONPP.
(4) Razvojne institucije, ki so kot nosilna ali kot sodelujoča institucija za območja ONPP vpisane v evidenco regionalnih razvojnih agencij Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, pri izvajanju pravičnega prehoda v okviru SPP opravljajo naslednje naloge:
1. sodelujejo pri načrtovanju sistema izvajanja pravičnega prehoda;
2. sodelujejo z organom upravljanja pri dejavnostih na regionalni ravni za zagotavljanje partnerstva;
3. sodelujejo pri pripravi in spremembah ONPP;
4. sodelujejo v odboru za spremljanje;
5. sodelujejo s posredniškimi telesi v skladu s prejšnjim odstavkom;
6. pregledujejo in podajajo mnenja o skladnosti vlog (neposredna potrditev operacije ali javni razpis ali javni poziv) za odločitev o podpori z ONPP, če ne nastopajo v vlogi potencialnega prejemnika sredstev oziroma upravičenca;
7. spremljajo izvajanje ONPP in v tem okviru pripravljajo poročila o izvajanju ter poročajo organu upravljanja;
8. sodelujejo z organom upravljanja in posredniškimi telesi pri vrednotenju izvajanja ONPP.
(5) Razvojna institucija, ki je kot nosilna ali kot sodelujoča institucija za območja ONPP vpisana v evidenco regionalnih razvojnih agencij Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, v premogovni regiji deluje tudi kot Center za pravični prehod, ki ločeno od nalog, ki jih izvaja v okviru upravljanja in so navedene v prejšnjem odstavku, izvaja še naslednje dejavnosti:
1. vzpostavljanje lokalnih partnerstev in mreženje za potrebe izvajanja projektov oziroma operacij;
2. izvajanje usposabljanj in krepitev zmogljivosti projektnih sponzorjev;
3. zagotavljanje podpore pri pripravi projektov (podpora pri izdelavi projektnih idej, pripravi vlog, investicijske dokumentacije ipd.);
4. spremljanje izvajanja projektov in podpora pri projektnem upravljanju;
5. evidentiranje prostorsko in okoljsko degradiranih območij (stanje, optimalna raba, način in časovnica, sanacije ipd.) in priprava vizije o revitalizaciji dediščine, povezane s premogovništvom;
6. priprava študij in analiz, potrebnih za učinkovito in pravočasno izvajanje strategije in z njo povezanih programov, ukrepov ali projektov;
7. deluje tudi kot glavna informacijska točka ter s tem skrbi za dosledno izvajanje ukrepov informiranja in obveščanja tako lokalnih deležnikov pravičnega prehoda (npr. občanov, projektnih sponzorjev, delavcev v premogovništvu ipd.) kot tudi širše zainteresirane javnosti;
8. Center za pravični prehod ima osrednjo vlogo usklajevanja in njegova naloga je koordinacija dejavnosti vseh deležnikov (mladi, NVO, socialni partnerji, gospodarstvo, predstavniki lokalnih skupnosti, drugi) v regiji pri dejavnostih, povezanih z izvajanjem ONPP.
(1) Posredniško telo, pristojno za izvajanje finančnih instrumentov, je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
(2) Pri načrtovanju in izvajanju finančnih instrumentov posredniško telo, pristojno za izvajanje finančnih instrumentov, sodeluje z drugimi ministrstvi in vladnimi službami, ki v okviru izvajanja svojega vsebinskega delovnega področja načrtujejo uporabo finančnih instrumentov kot obliko podpore skladov EU (v nadaljnjem besedilu: sodelujoča ministrstva).
(3) Posredniško telo, pristojno za izvajanje finančnih instrumentov, v sodelovanju s sodelujočimi ministrstvi pripravi predlog za izvedbeni načrt in ključne elemente finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, in jih pošlje organu upravljanja.
(izvajanje finančnih instrumentov)
(1) Posredniško telo, pristojno za izvajanje finančnih instrumentov, poleg nalog iz tretjega in četrtega odstavka 12. člena te uredbe opravlja tudi naslednje naloge:
1. sklene sporazum o sodelovanju z organom upravljanja;
2. v sodelovanju s sodelujočimi ministrstvi opravi postopek izbire izvajalca finančnih instrumentov iz 22. točke 2. člena Uredbe 2021/1060/EU, ki je holdinški sklad oziroma v primeru odsotnosti strukture holdinškega sklada eden ali več posebnih skladov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec finančnih instrumentov), in organu upravljanja pošlje vlogo za odločitev o podpori;
3. po izdani odločitvi o podpori sklene sporazum o financiranju z izvajalcem finančnih instrumentov v skladu s Prilogo X Uredbe 1060/2021/EU;
4. skupaj s sodelujočimi ministrstvi pripravi investicijsko strategijo, pri pripravi katere lahko sodeluje z izvajalcem finančnih instrumentov;
5. skupaj s sodelujočimi ministrstvi finančno načrtuje finančne instrumente, pri tem lahko z izvajalcem finančnih instrumentov sodeluje pri pripravi poslovnega in finančnega načrta;
6. daje navodila izvajalcu finančnih instrumentov;
7. spremlja izvajanje finančnih instrumentov, odstopanja in napovedi ter o tem poroča organu upravljanja in organu za računovodenje;
8. spremlja doseganje kazalnikov in o tem poroča organu upravljanja;
9. spremlja izvajanje ukrepov s področja informiranja;
10. sodeluje v odboru za spremljanje in v usmerjevalnem odboru za finančne instrumente;
11. izvaja upravljalna preverjanja v skladu s 74. členom Uredbe 2021/1060/EU, razen preverjanj pri končnem prejemniku iz 18. točke 2. člena Uredbe 2021/1060/EU, ki se izvedejo v izrecno določenih primerih;
12. preverja opravljanje nalog izvajalca finančnih instrumentov in finančnih posrednikov.
(2) Sodelujoča ministrstva, vsako v okviru svojega delovnega področja, opravljajo naslednje naloge:
1. sodelujejo pri pripravi in spremembah sporazuma o financiranju z izvajalcem finančnih instrumentov;
2. sodelujejo pri pripravi investicijske strategije;
3. sodelujejo pri finančnem načrtovanju finančnih instrumentov;
4. sodelujejo pri pripravi poslovnega in finančnega načrta;
5. spremljajo izvajanje finančnih instrumentov, odstopanja, napovedi in doseganje kazalnikov;
6. omogočajo dostop in zagotavljajo vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske politike organu upravljanja ter nacionalnim in evropskim nadzornim organom;
7. sodelujejo v usmerjevalnem odboru za izvajanje finančnih instrumentov;
8. hranijo dokumentacijo v skladu z 82. členom Uredbe 2021/1060/EU in predpisi, ki urejajo hrambo dokumentarnega gradiva;
9. zagotavljajo prepoznavnost, preglednost in komuniciranje v okviru izvajanja evropske kohezijske politike.
(usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih instrumentov)
(1) Usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih instrumentov sestavljajo predstavniki:
– posredniškega telesa, pristojnega za finančne instrumente,
– sodelujočih ministrstev,
– organa upravljanja,
– Ministrstva za finance in
– posredniškega telesa za izbor operacij CTN (ZMOS).
(2) Pri načrtovanju in izvajanju finančnih instrumentov se posredniško telo, pristojno za izvajanje finančnih instrumentov, posvetuje z usmerjevalnim odborom za izvajanje finančnih instrumentov najmanj glede:
– priprave ključnih elementov finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance,
– priprave investicijske strategije,
– priprave predloga izvedbenega načrta,
– izbire izvajalca finančnih instrumentov,
– sporazuma o financiranju in
– izvajanja finančnih instrumentov skozi polletna in letna poročila, ki jih predloži izvajalec finančnih instrumentov.
(3) Administrativno in tehnično podporo za delovanje usmerjevalnega odbora za izvajanje finančnih instrumentov zagotavlja posredniško telo, pristojno za izvajanje finančnih instrumentov.
VI. IZPLAČILA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA TER POVRAČILA V DRŽAVNI PRORAČUN
(1) Upravičenci do tehnične pomoči iz 36. člena Uredbe 2021/1060/EU so udeleženci evropske kohezijske politike iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, razen udeležencev, navedenih v 6., 7., 8. in 11. točki prvega odstavka 9. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je upravičenec do tehnične pomoči lahko tudi neposredni proračunski uporabnik, ki ni posredniško telo in nastopa v vlogi upravičenca.
(3) Sredstva za tehnično pomoč se dodelijo v skladu s petim odstavkom 36. člena Uredbe 2021/1060/EU.
(1) Upravičenec uveljavlja povračilo upravičenih izdatkov z zahtevkom za izplačilo, ki mu priloži dokazila o nastalih stroških in njihovih plačilih v informacijskem sistemu organa upravljanja. V primeru finančnih instrumentov se zahtevku za izplačilo priloži poročilo, ki izkazuje, da so bili izpolnjeni pogoji za povračilo prispevka EU v državni proračun v skladu z 91. in 92. členom Uredbe 2021/1060/EU.
(2) Administrativno preverjanje zahtevka za izplačilo se izvede v skladu s 34. členom te uredbe v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka za izplačilo. Po izvedenem administrativnem preverjanju posredniško telo izda odredbo za izplačilo iz državnega proračuna.
(3) Hkrati z izvedenim izplačilom iz državnega proračuna posredniško telo vzpostavi terjatev do organa za računovodenje. Terjatev se vzpostavi v informacijskem sistemu MFERAC in je sestavni del plačanega zahtevka za izplačilo.
(povračilo prispevka EU v državni proračun)
(1) Organ za računovodenje izvaja naloge iz drugega odstavka 11. člena te uredbe.
(2) Če organ za računovodenje zahtevka za izplačilo ne zavrne, pripravi odredbo za povračilo prispevka EU v državni proračun.
(3) Povračilo prispevka EU v državni proračun se izvaja v skladu z 11. členom te uredbe.
(upravljalna preverjanja – splošno)
(1) Upravljalna preverjanja v skladu s 74. členom Uredbe 2021/1060/EU so:
– administrativna preverjanja in
– preverjanja na kraju samem.
(2) Vsebina in način izvajanja upravljalnih preverjanj, popravljalnih ukrepov in finančnih popravkov v primeru odkritih napak in nepravilnosti pri izvajanju evropske kohezijske politike se podrobneje uredijo v navodilih organa upravljanja.
(administrativna preverjanja)
(1) Organ upravljanja za namen administrativnega preverjanja pripravi analizo tveganja na ravni programa.
(2) Posredniško telo pripravi metodologijo za izvajanje administrativnih preverjanj, ki upošteva analizo tveganj na ravni programa iz prejšnjega odstavka in lahko upošteva tudi lastna specifična tveganja. Način izvedbe administrativnega preverjanja je lahko 100 % ali na vzorcu. Metodologija za izvajanje administrativnih preverjanj, ki jo potrdi organ upravljanja, določi način izvedbe preverjanja in velikost vzorca, če gre za preverjanje na vzorcu.
(3) Administrativna preverjanja se izvedejo pred izplačilom iz proračuna, razen v primerih, ko je to drugače določeno s predpisi s področja izvrševanja proračuna.
(4) Kadar je organ upravljanja ali posredniško telo tudi v vlogi upravičenca in samo izvaja administrativno preverjanje, zagotovi ločitev funkcij v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(preverjanja na kraju samem)
(1) Organ upravljanja na podlagi analize tveganja pripravi letni načrt preverjanj operacij na kraju samem, ki jih bosta opravila organ upravljanja in posredniško telo skupaj z izvajalskim telesom.
(2) Kadar je organ upravljanja, posredniško telo ali izvajalsko telo tudi v vlogi upravičenca in samo izvaja preverjanja na kraju samem, se načelo ločenosti funkcij zagotovi v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(preverjanja opravljanja prenesenih nalog)
(1) Organ upravljanja v skladu z 72. členom Uredbe 2021/1060/EU nadzoruje posredniška telesa.
(2) Organ upravljanja in posredniško telo izvajata preverjanje opravljanja prenesenih nalog najmanj enkrat na obdobje programa in v skladu s sporazumom iz petega odstavka 12. člena te uredbe.
(3) Preverjanja opravljanja prenesenih nalog na posredniških in izvajalskih telesih izvaja v razmerju do posredniškega telesa organ upravljanja, v razmerju do izvajalskega telesa pa posredniško telo.
37. člen
(finančni popravki in nepravilnosti)
(1) Udeleženci evropske kohezijske politike preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti ter o njih poročajo.
(2) Udeleženci evropske kohezijske politike izvajajo finančne popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi. Finančni popravki se določijo na posameznih primerih ugotovljenih neupravičenih izdatkov. Kadar zneska neupravičenih izdatkov ni mogoče natančno določiti, se uporabi pavšalni znesek ali ekstrapolirani finančni popravek, s pomočjo katerega se ocenijo neupravičeni izdatki.
(3) Podlaga za vračilo sredstev so ugotovljene nepravilnosti v poročilih organov, pristojnih za izvajanje preverjanj, revizijskega organa, organa za računovodenje ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih organov, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike.
(4) V primeru neupravičene porabe sredstev evropske kohezijske politike posredniško telo v informacijskem sistemu MFERAC vzpostavi terjatev do upravičenca. V primeru sistemske nepravilnosti pa organ za računovodenje vzpostavi terjatev do posredniškega telesa oziroma do organa upravljanja, kadar revizijski organ ugotovi, da napaka presega dopustno napako, ki je določena na 2 % certificiranih izdatkov.
(5) O nepravilnostih se poroča v skladu z usmeritvami pristojnega organa za sodelovanje z OLAF in navodili organa upravljanja.
VIII. PREPOZNAVNOST, PREGLEDNOST IN KOMUNICIRANJE
(naloge organa upravljanja)
(1) Organ upravljanja zagotovi prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih, povezanih z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, pri čemer je posebna pozornost namenjena operacijam strateškega pomena v skladu s 46. členom Uredbe 2021/1060/EU. Za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja je odgovoren organ upravljanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja na ravni operacije odgovorni tudi udeleženci evropske kohezijske politike iz 9. člena te uredbe. Organ upravljanja dolžnosti udeležencev evropske kohezijske politike podrobneje določi v navodilih organa upravljanja.
(3) Organ upravljanja imenuje koordinatorja za komuniciranje, ki skrbi za naloge informiranja, obveščanja in prepoznavnosti za programe, v katerih sodeluje Republika Slovenija po tej uredbi, in opravlja druge naloge v skladu z 49. členom Uredbe 2021/1060/EU. Organ upravljanja določi tudi skrbnike za komuniciranje za program v njegovi pristojnosti.
(4) Organ upravljanja vzpostavi enoten spletni portal, ki omogoča dostop do vseh programov, ki jih ureja Uredba 2021/1060/EU v skladu z 49. členom Uredbe 2021/1060/EU.
(odgovornosti upravičencev)
Upravičenci in izvajalci finančnih instrumentov, ki so za operacijo prejeli podporo iz skladov EU, izvajajo dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v skladu s 50. členom Uredbe 2021/1060/EU in navodila organa upravljanja, ki se nanašajo na področje komuniciranja vsebin kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027.
(1) Informacijska podpora za izvajanje evropske kohezijske politike se zagotavlja v informacijskem sistemu organa upravljanja in informacijskem sistemu Ministrstva za finance, MFERAC. Sistema sta med seboj povezana in sestavljata enoten informacijski sistem evropske kohezijske politike ter izpolnjujeta pravila sprejete informacijske varnostne politike.
(2) Informacijska podpora zagotavlja vnos vseh potrebnih podatkov, dostopnost podatkov v skladu z dodeljenimi pravicami, sledljivost podatkov in povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi javnega sektorja in informacijskim sistemom Evropske komisije. Informacijska podpora mora izpolnjevati zahteve iz 69. člena, Priloge VII, Priloge XII, Priloge XIV, Priloge XV, Priloge XXIII in Priloge XXIV Uredbe 2021/1060/EU.
(3) Organ upravljanja Evropski komisiji pošlje podatke v elektronski obliki v rokih in na način, ki je določen v 42. členu Uredbe 2021/1060/EU.
(4) Na ravni operacije organ upravljanja ter posredniška in izvajalska telesa v informacijskem sistemu organa upravljanja in v informacijskem sistemu Ministrstva za finance MFERAC vnesejo in vzdržujejo ažurne evidence podatkov, ki so določeni v Prilogi XVII Uredbe 2021/1060/EU.
(vnos in vpogled v informacijske sisteme)
(1) Organ upravljanja udeležencem evropske kohezijske politike omogoča vnos podatkov v informacijski sistem organa upravljanja in vpogled vanj v skladu z dodeljenimi pravicami.
(2) Ministrstvo za finance omogoči vpogled v enoten finančno-računovodski sistem ministrstva organu upravljanja, revizijskemu organu, posredniškim telesom in preostalim udeležencem, ki so neposredni proračunski uporabniki za opravljanje nalog, kot jih določa ta uredba.
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(izvajanje operacij iz programskega obdobja 2014–2020 in smiselna uporaba obstoječih navodil)
(1) Operacije, ki se izvajajo po Uredbi o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16 – popr., 15/17, 69/17, 67/18, 51/21 in 208/21), se končajo po Uredbi o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16 – popr., 15/17, 69/17, 67/18, 51/21 in 208/21).
(2) V primeru operacij, ki so predmet večfazne izvedbe iz programskega obdobja 2014–2020, se lahko druga faza operacij pod pogoji iz 118. člena Uredbe 2021/1060/EU izvede v skladu s to uredbo.
(3) Do sprejetja navodil iz 16. člena te uredbe se smiselno uporabljajo navodila organa upravljanja, kot jih določa uredba iz prvega odstavka tega člena.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-60/2023
Ljubljana, dne 16. februarja 2023
EVA 2023-1630-0001
Vlada Republike Slovenije
predsednik
