Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 2023.

Št. 003-02-3/2022-60

Ljubljana, dne 1. marca 2023

V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS) se v 21. členu v drugem odstavku na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Za naročila iz prejšnjega stavka naročnik zagotovi, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila pisno obveščeni o izboru.«.

V 46. členu se v prvem odstavku v točki č) za besedo »upoštevati« doda besedilo, ki se glasi: »in pod pogojem, da naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku, ki ga mora za gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za blago in storitve pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila«.

V šestem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »namero o izvedbi in obrazložitev pa pred začetkom postopka posreduje zagovornikom javnega interesa, kot jih določa zakon, ki ureja pravno varstvo na področju javnega naročanja, pri tem pa obvestilo o nameravani izvedbi postopka ne pomeni seznanitve zagovornika javnega interesa s kršitvijo in ne vpliva na tek rokov, kot jih zagovornikom javnega interesa določa zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.«.

V devetem odstavku se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Ne glede na šesti odstavek tega člena naročniku v primeru iz č) točke prvega odstavka tega člena namere in obrazložitve ni treba posredovati zagovornikom javnega interesa, kot jih določa zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.«.

V 67. členu se v četrtem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»– v primerih javnih naročil, ki niso zajeti v prvem odstavku 67.a člena tega zakona, razvezni pogoj, ki se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. V primeru seznanitve naročnika s kršitvijo mora ta o tem obvestiti izvajalca v desetih dneh. Izvajalec lahko v roku, ki ga določi naročnik, ki pa ne sme biti daljši kot 15 dni, predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju kršitev. Če obstaja kršitev pri podizvajalcu, lahko izvajalec v istem roku predloži dokaze, da je podizvajalec sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju kršitev. Če izvajalec ni predložil dokazov za podizvajalca ali če jih je, pa naročnik oceni, da ti ukrepi ne zadoščajo, lahko izvajalec zamenja podizvajalca v roku, ki ga določi naročnik in ne sme biti daljši od 15 dni v skladu s 94. členom tega zakona, ali sam prevzame del, ki ga je oddal v podizvajanje temu podizvajalcu, če ta zamenjava ali prevzem ne pomeni bistvene spremembe pogodbe. Če izvajalec ni predložil dokazov zase ali za podizvajalca ali če jih je, pa naročnik oceni, da ti ukrepi ne zadoščajo, ali če izvajalec ne prevzame del sam ali predlaga novega podizvajalca ali če naročnik v skladu s 94. členom tega zakona pravočasno predlaganega novega podizvajalca zavrne, se razvezni pogoj uresniči pod pogojem, da je od seznanitve naročnika s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev. Ne glede na prejšnji stavek se pogodba za izvedbo javnega naročila gradnje ne razveže, če bi razveza pogodbe naročniku povzročila nesorazmerne stroške ali bistvene težave pri nemoteni izvedbi gradnje ali nesorazmerno časovno zamudo in pod pogojem, da naročnik izvajalca najkasneje v 20 dneh od seznanitve s kršitvijo obvesti, da se pogodba ne razveže. V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 60 dneh od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je pogodba razvezana šestdeseti dan od seznanitve s kršitvijo.«.

V 67.a členu se drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:

»(2) Pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v primerih iz prejšnjega odstavka naročnik periodično, po izteku vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe ali okvirnega sporazuma preveri, ali je na dan tega preverjanja izpolnjena ena ali več naslednjih okoliščin:

a) izvajalcu ali podizvajalcu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa izvajalca ali podizvajalca, ali osebi, ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, je bila izrečena pravnomočna sodba zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena tega zakona,

b) izvajalec ali njegov podizvajalec ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan preverjanja znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da izvajalec ali njegov podizvajalec ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan preverjanja ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne preverjanja,

c) je izvajalec ali njegov podizvajalec izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja,

č) je v zadnjih treh letih pred dnevom tega preverjanja pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri izvajalcu ali njegovemu podizvajalcu ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.

(3) Preverjanje iz prejšnjega odstavka naročnik izvede s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo okoliščine iz a) točke prejšnjega odstavka, naročnik sprejme izpis iz ustrezne evidence, kakršna je kazenska evidenca, in izpis ni starejši od 4 mesecev od dneva preverjanja ali je pridobljen najpozneje v 20 dneh od roka za preverjanje; če te evidence ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo okoliščine iz a) točke prejšnjega odstavka. Če je izvajalec ali njegov podizvajalec pravna oseba, s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi je, ne glede na prvi stavek tega odstavka, izvajalec dolžan zase in za svojega podizvajalca v roku petih dni po poteku vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe ali okvirnega sporazuma kot dokazilo, da niso izpolnjene okoliščine iz a), b) in č) točke prejšnjega odstavka, naročniku posredovati potrdilo, ki ga izda pristojni organ v drugi državi članici ali tretji državi. Če država članica ali tretja država teh potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz a), b) in č) točke prejšnjega odstavka, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Če izvajalec s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi dokazila iz tega odstavka ne dostavi v roku petih dni po poteku vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe ali okvirnega sporazuma, se šteje, da je izvajalec ali podizvajalec v enakem položaju, kot če bi bile izpolnjene okoliščine iz prejšnjega odstavka.

(4) Naročnik v primeru izpolnitve okoliščine iz drugega odstavka tega člena o tem v desetih dneh obvesti izvajalca ali stranko okvirnega sporazuma. Izvajalec ali stranka okvirnega sporazuma lahko v roku, ki ga določi naročnik in ne sme biti daljši od 15 dni, predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju okoliščin. Če je izpolnjena okoliščina iz drugega odstavka tega člena pri izvajalcu in če izvajalec ni predložil dokazov ali če jih je, pa naročnik oceni, da ti ukrepi ne zadoščajo, naročnik takoj, vendar najpozneje 60 dni od poteka roka za preverjanje iz drugega odstavka tega člena, začne nov postopek javnega naročanja, razen v primeru okvirnega sporazuma, sklenjenega z več gospodarskimi subjekti. Če je izpolnjena okoliščina iz drugega odstavka tega člena pri podizvajalcu, lahko izvajalec v roku, ki ga določi naročnik in ne sme biti daljši od 15 dni, predloži dokaze, da je podizvajalec sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost, kljub obstoju okoliščin. Če izvajalec ni predložil dokazov za podizvajalca ali če jih je, pa naročnik oceni, da ti ukrepi ne zadoščajo, lahko izvajalec v roku, ki ga določi naročnik in ne sme biti daljši od 15 dni, zamenja podizvajalca v skladu s 94. členom tega zakona ali sam prevzame del, ki ga je oddal v podizvajanje temu podizvajalcu, če ta zamenjava ali prevzem ne pomeni bistvene spremembe pogodbe. Če izvajalec v prej navedenih rokih ne prevzame del sam ali ne predlaga novega podizvajalca ali če naročnik v skladu s 94. členom tega zakona pravočasno predlaganega novega podizvajalca zavrne, naročnik takoj, vendar najpozneje 60 dni od poteka roka za preverjanje iz drugega odstavka tega člena, začne nov postopek javnega naročila.«.

V 75. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15; v nadaljnjem besedilu: KZ-1)« nadomesti z besedilom »izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja iz Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) ali za primerljiva kazniva dejanja, ki so jih izrekla tuja sodišča«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe ali prijave. Gospodarskega subjekta se ne izloči, če gospodarski subjekt do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50 eurov ali več in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe.«

V šestem odstavku se v točki č) v drugem stavku za besedo »upravičeno« črta vejica in doda besedilo »tudi v primeru,«, na koncu pa se podpičje nadomesti s piko in doda besedilo, ki se glasi: »Organ, pristojen za varstvo konkurence, lahko ob upoštevanju zahtevnosti zadeve ali iz razlogov na strani stranke, zoper katero je podana prijava, ta rok izjemoma podaljša za največ 15 dni, o čemer mora naročnika obvestiti najpozneje zadnji dan izteka roka;«.

V devetem odstavku se v prvem stavku za besedo »prvega« dodata vejica in besedilo »b) točke četrtega«, pred besedo »naročniku« pa se doda besedilo »najkasneje do roka za oddajo prijav ali ponudb«.

V četrtem stavku se za besedo »prvi« dodata vejica in besedilo »b) točke četrtega«.

Za petim stavkom se doda besedilo, ki se glasi: »Ta odstavek se glede presoje ukrepov smiselno uporablja tudi v primerih iz 67. in 67.a člena tega zakona.«.

V 77. členu se v tretjem odstavku v točki a) besedilo »ustreznega registra, kakršen je sodni register« nadomesti z besedilom »ustrezne evidence, kakršna je kazenska evidenca«.

Deveti, deseti in enajsti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:

»(9) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik zanje ni predložil dokazila sam, lahko naročnik v uradnih evidencah preveri z uporabo enotnega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila.

(10) V enotni informacijski sistem se brezplačno pridobijo podatki, vključno z nekaterimi osebnimi podatki, iz naslednjih uradnih evidenc:

1. poslovni register, od koder se pridobijo podatki o:

a) gospodarskem subjektu:

– matična številka,

– davčna številka,

– firma ali ime in skrajšana firma ali ime,

– sedež in poslovni naslov,

– pravnoorganizacijska oblika,

– registrirane dejavnosti (SKD),

– transakcijski računi;

b) zakonitih zastopnikih gospodarskega subjekta ali članih njegovega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa:

– osebno ime in enotna matična številka (EMŠO) osebe, pooblaščene za zastopanje, upravljanje, vodenje ali nadzor,

– naslov,

– datum podelitve pooblastila za zastopanje, upravljanje, vodenje ali nadzor,

– vrsta zastopnika,

– način in omejitve zastopanja.

2. register transakcijskih računov, od koder se pridobijo podatki o:

a) gospodarskem subjektu:

– matična številka,

– davčna številka,

– ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa;

b) transakcijskih računih gospodarskega subjekta:

– številka transakcijskega računa,

– vrsta računa,

– informacija o morebitnih neporavnanih obveznostih,

– ponudnik plačilnih storitev;

3. knjigovodske evidence in evidence o davkih;

4. evidence insolvenčnih postopkov;

5. evidenc prekrškov na področju delovnih razmerij in zaposlovanja na črno;

6. evidence gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja;

7. kazenske evidence.

(11) Podatki iz uradnih evidenc iz 3. do 7. točke prejšnjega odstavka se samodejno obdelajo tako, da naročnik pridobi le podatek, ali subjekt izpolnjuje zahtevo oziroma ali za subjekt obstajajo okoliščine iz tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti. Podatki, ki se pridobijo iz uradnih evidenc, se hranijo do naročnikovega vpogleda vanje. Po vpogledu oziroma razkritju se podatki v enotnem informacijskem sistemu izbrišejo.«.

Za enajstim odstavkom se dodata nova dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita:

»(12) V enotni informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o neobstoju razlogov za izključitev in izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, znake in potrdila o upoštevanju standardov za zagotavljanje kakovosti in standardov za okoljsko ravnanje ter dokazila o izpolnjevanju tehničnih specifikacij in meril za oddajo javnega naročila.

(13) V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov javnega naročanja in izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnih sporazumov. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev prijav ali ponudb oziroma pogodb o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost. Osebni podatki in poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le osebe, ki jih pooblasti naročnik. V sistemu se označijo datum in čas prenosa ter uporabnik podatkov. Tajni podatki so v enotnem informacijskem sistemu dostopni le osebam, ki izpolnjujejo pogoje za dostop do tajnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.«.

V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane štirinajsti odstavek, se v prvem stavku za besedo »desetega« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »enajstega« pa se doda besedilo »dvanajstega in trinajstega«.

Drugi stavek se črta.

V 90. členu se v prvem odstavku tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Če se elektronska komunikacijska sredstva iz razlogov iz drugega ali četrtega odstavka 37. člena tega zakona ne uporabljajo, naročnik že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem.«.

V drugem odstavku se za besedo »naročila« beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedilom »kvalifikacijski sistem« pa se doda besedilo »in oddajo posameznega naročila iz 49. člena tega zakona«.

Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(12) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 48. člena tega zakona, razen glede načina obveščanja o sprejeti odločitvi, kjer lahko naročnik, kadar je vrednost posameznega naročila nižja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi drugačen način obveščanja o odločitvi o oddaji posameznega javnega naročila.«.

V 111. členu se v drugem odstavku za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:

»1.a pred začetkom postopka namere o izvedbi z obrazložitvijo ne posreduje zagovornikom javnega interesa (šesti odstavek 46. člena);«.

V 7. točki se besedilo »četrti in osmi« nadomesti z besedilom »peti in deveti«.

(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu poslana v objavo pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

(2) Postopki s pogajanji brez predhodne objave se izvedejo po dosedanjih predpisih, če je že bilo poslano povabilo k oddaji ponudb.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko naročnik ob upoštevanju spremenjenih 67., 67.a in 75. člena zakona spremeni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem obvestilu o javnem naročilu in javno naročilo odda v skladu s spremenjenimi 67., 67.a in 75. členom zakona, če še ni potekel rok za predložitev ponudb.

Minister, pristojen za javna naročila, uskladi pravilnik iz novega štirinajstega odstavka 77. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.