Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 189/20, dne 15. 12. 2020) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 3. redni seji dne 23. 2. 2023 sprejel
o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2023
S tem odlokom se za Občino Ilirska Bistrica za leto 2023 določajo proračun, izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | V EUR |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 30.914.260 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 15.441.895 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 14.020.549 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 10.806.349 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 2.717.775 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 496.425 |
706 | | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 1.421.346 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREM. | 997.543 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 25.000 |
712 | | DENARNE KAZNI | 49.620 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 7.000 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 342.184 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 861.144 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 305.369 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 555.775 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI | 14.611.220 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFIN. INST. | 6.968.592 |
741 | | PREJETA SRED. IZ DRŽ. PR. IZ SRED. PRORAČUNA EU | 7.642.628 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 36.796.204 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 6.583.249 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 1.124.780 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VAR. | 198.606 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 4.720.862 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 209.000 |
409 | | SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE | 330.000 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 6.745.966 |
410 | | SUBVENCIJE | 290.000 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 4.032.328 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORG. IN USTANOVAM | 605.792 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 1.817.847 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 23.188.988 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 23.188.988 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) | 278.000 |
431 | | INVEST. TR. PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PR. UPOR. | 210.000 |
432 | | INVEST.TR.PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 68.000 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –5.881.944 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | – |
751 | | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | – |
752 | | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIT. DELEŽEV | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | – |
442 | | PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZ. | |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJ. IN SPR. KAP. DEL. (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 1.000.000 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 1.000.000 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 1.575.298 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 1.575.298 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠ.) SRED. NA RAČ. (I+IV+VII-II-V-VIII) | –6.457.242 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) | –575.298 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) | 5.881.944 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRET. LETA | 6.457.242 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava in krajevne skupnosti), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov.
Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Splošni del proračuna, posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov za obdobje od leta 2023 do leta 2026 so priloge k temu odloku in se objavijo na spletni strani Občine Ilirska Bistrica http://www.ilirska-bistrica.si.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Priloge k temu odloku so tudi obrazložitev splošnega in posebnega dela proračuna ter načrta razvojnih programov, letni načrt razpolaganja z občinskim premoženjem ter kadrovski načrt.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se sprejema na ravni proračunske postavke – konta, izvršuje pa na ravni proračunske postavke – podkonta. Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna iz naslova tekočih transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno na podlagi zahtevkov, katerim je priložena zahtevana dokumentacija, sredstva iz naslova investicijskih transferov pa na podlagi zahtevkov, katerim je priložena finančna dokumentacija o izvršenih investicijah. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe. Odredbodajalec sredstev krajevne skupnosti je predsednik krajevne skupnosti.
Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki proračunskih postavk, ki so določeni na podlagi posebnega sklepa župana. Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren direktor oziroma predstojnik in računovodja pri posrednem proračunskem uporabniku. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi skrbniki proračunskih postavk.
Obveznosti v breme proračuna se plačujejo na način in v rokih, ki so za posamezne namene porabe določeni z veljavno zakonodajo.
Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav, storitev in gradenj.
Dogovarjanje predplačil je v skladu s predpisi možno le izjemoma ob primernem načinu finančnega zavarovanja. Predplačilo mora biti utemeljeno z vidika gospodarnosti.
Vsi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni uporabo proračunskih sredstev načrtovati in o uporabi sredstev preteklega leta tudi poročati. Neposredni in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto skupaj z obrazložitvami ter ju poslati županu najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Na zahtevo župana so dolžni posredovati podatke in poročila tudi med letom.
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt ter poročila o realizaciji programov in porabi sredstev po namenih v skladu s predpisi oziroma metodologijo ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. Posredni proračunski uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračuna, uskladijo svoje finančne načrte s sprejetim proračunom v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v skladu s tem členom odloka, lahko župan delno ali v celoti začasno zaustavi proračunsko financiranje, dokončno pa na predlog župana to stori občinski svet.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07, 9/11, 83/12),
2. pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest,
3. državna sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih sofinancerjev za investicije in tekoče zadeve,
4. donacije,
5. prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj,
6. taksa za obremenjevanje voda,
7. prihodki iz naslova koncesije za podeljeno rudarsko pravico,
8. prihodki iz naslova koncesijskih dajatev za gozdove,
9. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
10. drugi prihodki, katerih namenska poraba je predpisana s področnimi predpisi.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so izkazani v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
(prerazporejanje pravic porabe)
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
O prerazporeditvah pravic porabe občinskega finančnega načrta med proračunskimi uporabniki in področji proračunske porabe ter med glavnimi programi odloča župan, če nastanejo utemeljeni razlogi, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe tudi v načrtu razvojnih programov in doda ali spremeni vire financiranja posameznih projektov.
Med izvrševanjem proračuna Občine Ilirska Bistrica finančna služba lahko odpre nov konto, poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, odpre novo proračunsko postavko v skladu s programsko klasifikacijo, če pri načrtovanju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projekta, lahko samostojno prerazporeja med konti v okviru proračunske postavke oziroma projekta, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe sredstev.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za tekoče leto, njegovi realizaciji in o prerazporeditvah pravic porabe iz predhodnega odstavka.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.
Župan odloča o spremembi naziva proračunskih postavk in projektov, o prerazporeditvi sredstev med konti prihodkov, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij 2023 in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Novi projekti z vrednostjo nad 200.000 evrov se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Ne glede na določilo prejšnje alineje tega člena, lahko v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, nove projekte v načrt razvojnih programov za obdobje štirih let s sklepom uvrsti župan.
Župan lahko spreminja nazive projektov, vrednosti projektov in vire financiranja v načrtu razvojnih programov za celotno obdobje. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se lahko uvrstijo v načrt razvojnih programov tudi po uveljavitvi proračuna na podlagi sklepa župana.
Župan je pooblaščen, da v postopkih priprave dokumentacije za investicijske projekte, tudi za potrebe prijav na objavljene razpise za sofinanciranje, s sklepom potrjuje dokumente identifikacije investicijskega projekta (DIP), predinvesticijsko zasnovo (PIZ), investicijski program (IP), novelacije IP in vse ostale potrebne akte.
(prerazporejanje pri proračunskih uporabnikih 500-521 (Krajevne skupnosti))
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
Sredstva za krajevne skupnosti, določena s proračunom za leto 2023, so namenska.
Izjemoma lahko krajevna skupnost uporabi sredstva za druge namene in sicer v naslednjih primerih:
– sredstva za funkcioniranje lahko krajevna skupnost nameni za druge namene – te določi v svojem načrtu,
– lastna sredstva krajevne skupnosti, ki niso strogo namenska – se namen določi v finančnem načrtu 2023,
– sredstva telekomunikacij, ki jih imajo na računu, so namenjena izključno za investicije.
Ravno tako lahko neomejeno prerazporejajo sredstva med projekti, sprejetimi v NRP, in odpirajo nove projekte in proračunske postavke, v kolikor svet krajevne skupnosti o tem odloči s sklepom znotraj razpoložljivih sredstev. Prerazporejanje iz investicij na tekoče delovanje ni dovoljeno.
Če občinska uprava ali organ, pristojen za nadzor, ugotovita, da krajevna skupnost nenamensko uporablja sredstva, o tem obvesti izvrševalca proračuna, ki lahko začasno odredi prekinitev financiranja krajevne skupnosti s sredstvi proračuna do odprave nepravilnosti.
Župan izmed zaposlenih v občinski upravi določi skrbnika za vsako krajevno skupnost. Krajevne skupnosti so dolžne pri javnih naročilih in izvedbi projektov, ki se financirajo z občinskimi sredstvi, za investicije in tekočo porabo krajevnih skupnosti z izjemo sredstev za funkcioniranje (materialni stroški delovanja krajevnih skupnosti) upoštevati naslednja navodila in postopek ter sodelovati s skrbnikom:
– Predsednik sveta krajevne skupnosti izvede postopek zbiranja ponudb za namenska sredstva, če gre za znesek višji od 5.000 evrov, pri čemer mora biti iz praviloma najmanj dveh pridobljenih ponudb razviden predmet naročila s popisom del in cenami na enoto ter rok izvedbe.
– Predsednik sveta krajevne skupnosti predlagano odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe z vsemi ponudbami in celotno dokumentacijo posreduje v pregled skrbniku.
– Skrbnik po pregledu dokumentacije odobri predlagano odločitev, v kolikor ugotovi, da je pravilna in v skladu s proračunskimi sredstvi, sicer se izvedba ne odobri.
– Skrbnik lahko spremlja in nadzoruje izvajanje projekta ves čas njegovega trajanja. Če skrbnik ugotovi odstopanja, mora županu nemudoma poročati in predlagati ukrepanje (reklamacije, odpoved pogodbe ...).
– Skrbnik pred plačilom računa preveri opravljena dela. Če ne ugotovi odstopanj oziroma nepravilnosti pri izvedbi projekta, skrbnik poda soglasje k odobritvi plačila računa, za katerega je v skladu s tem odlokom odredbodajalec predsednik sveta krajevne skupnosti.
Na podlagi 19.c člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-M) lahko krajevne skupnosti sklenejo pravne posle brez predhodnega soglasja župana za naloge in aktivnosti, ki so določene v finančnem načrtu občinskega proračuna za posamezno krajevno skupnost, in sicer največ do 21.000 evrov za posamezni namen.
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določili prvega odstavka tega člena, so nični.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
V skladu z 51. členom ZJF Občina Ilirska Bistrica lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah ali projektih v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 odstotkov pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika; od tega:
1. v letu 2023 80 odstotkov navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 20 odstotkov navedenih pravic porabe.
Skupni obseg obveznosti, ki jih prevzame neposredni uporabnik in bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago, storitve ter tekoče transfere, ne sme presegati 40 odstotkov pravic porabe, sprejete v njegovem finančnem načrtu.
Omejitve iz tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter za prevzemanje obveznosti po projektih, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča, na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave, župan.
V sredstva proračunske rezerve se v skladu z 49. členom ZJF izloča del skupno doseženih prejemkov proračuna.
Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 50.000 evrov. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Na predlog organa pristojnega za finance župan odloča o uporabi sredstev rezerv do celotne višine sredstev proračunske rezerve. Župan lahko zaradi večjih potreb poveča sredstva proračunske rezerve iz sredstev splošne proračunske rezervacije in iz privarčevanih oziroma nerealiziranih postavk, ne glede na omejitve iz 5. člena tega odloka, prav tako lahko ta sredstva neomejeno prerazporeja oziroma odpira nove postavke v Načrtu razvojnih programov pod pogojem, da se ureja infrastruktura, ki je bila poškodovana zaradi ujm. O porabi proračunske rezerve poroča občinskemu svetu.
V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva rezervnega stanovanjskega sklada. Proračunski rezervni stanovanjski sklad je evidenčni račun v okviru proračuna Občine Ilirska Bistrica in se vzpostavlja zaradi ločenega vodenja prejemkov in izdatkov iz naslova rezervnega sklada za posamezno večstanovanjsko stavbo, v kateri je Občina Ilirska Bistrica etažni lastnik.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
(načrt ravnanja s premičnim in nepremičnim premoženjem)
Sprejeta načrta razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem predstavljata potrditev prodaje stvarnega premoženja navedenega v obeh načrtih, zato se ponovna potrditev prodaje posamične nepremičnine oziroma premičnine s strani Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica ne izvede. V postopku prodaje nepremičnin pristojna služba občinske uprave pridobi mnenje pristojne krajevne skupnosti.
Vse stroške, ki nastanejo v postopku prodaje stvarnega premoženja, nosijo interesenti za nakup premoženja oziroma uspeli kupec stvarnega premoženja. Župan lahko v posameznih primerih določi, da stroške, ki nastanejo v postopku prodaje nosi občina.
Vrednost premičnin, katerih posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 10.000 evrov, in vrednost vseh nepremičnin v postopku prodaje oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje ali zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev, katerega skladno z zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil, izbere pristojna služba občinske uprave.
Nepremičnine, za katere je bil izražen interes za nakup le s strani enega interesenta in je njihova vrednost manjša od 20.000 evrov, se prodajo po metodi neposredne pogodbe. V kolikor je vrednost nepremičnin večja od 20.000 evrov ali se kadarkoli v postopku prodaje nepremičnine do podpisa pogodbe izkaže, da je interesentov za nakup posamezne nepremičnine več, se prodaja nepremičnine po postopku neposredne pogodbe ustavi in se prične postopek prodaje z javno dražbo, razen pri prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč, kjer pristojna služba občinske uprave izvede pogajanja za pridobitev najvišje cene zemljišč.
V primeru, da ponudbo za nakup kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča sprejme več interesentov – prednostnih upravičencev ali interesentov, ki niso prednostni upravičenci, izenačenih po kriterijih navedenih v Zakonu o kmetijskih zemljiščih oziroma Zakonu o gozdovih, se zemljišče proda interesentu, ki je pri Občini Ilirska Bistrica prvi podal predlog oziroma vložil vlogo za nakup zemljišča in ki je sprejel ponudbo pravočasno in na predpisan način. V primeru, da nihče od interesentov – prednostnih upravičencev ali interesentov, ki niso prednostni upravičenci, ni podal predloga oziroma vloge za nakup pri Občini Ilirska Bistrica in obstaja izenačenost interesentov, se zemljišče proda tistemu interesentu, ki je prvi dostavil izjavo o sprejemu ponudbe Upravni enoti Ilirska Bistrica.
Sprejeti načrt pridobivanja nepremičnega premoženja predstavlja potrditev nakupa stvarnega premoženja navedenega v načrtu, zato se ponovna potrditev nakupa posamične nepremičnine s strani Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica ne izvede.
Občina odkupuje nepremično premoženje na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje ali zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev, katerega skladno z zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil izbere pristojna služba občinske uprave. Vse stroške, povezane z odkupom posamezne nepremičnine, krije občina. Župan lahko v posameznih primerih določi, da stroške nosi prodajalec nepremičnine.
Občinski svet Občine Ilirska Bistrica pooblašča župana Občine Ilirska Bistrica za odločanje o pravnem poslu, sklenitvi pravnega posla ter za podpis vseh pogodb v prometu s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki je predmet Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ilirska Bistrica za leto 2023, do višine predvidenih sredstev v Proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2023.
V primeru spremenjenih prostorskih potreb Občine Ilirska Bistrica, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi Letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2023 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko občina sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem Letnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ilirska Bistrica za leto 2023 do največ 20 % skupne vrednosti načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Ilirska Bistrica za leto 2023, oziroma do največ 20 % skupne vrednosti načrta ravnanja s premičnim premoženjem Občine Ilirska Bistrica za leto 2023.
Občinski svet Občine Ilirska Bistrica pooblašča župana Občine Ilirska Bistrica za odločanje o pravnem poslu, sklenitvi pravnega posla ter za podpis vseh pogodb v poslih upravljanja stvarnega premoženja. Pravni posli upravljanja stvarnega premoženja se izvedejo po postopkih predpisanih z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbo o stvarnem premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in drugo področno zakonodajo oziroma ob smiselni uporabi določil tega odloka, ki veljajo za razpolaganje in pridobivanje stvarnega premoženja občine.
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1.000 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(zadolževanje, poroštva, vračilo občinskega dolga, upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov in odplačila dolgov v računu financiranja se Občina Ilirska Bistrica za proračun leta 2023 lahko zadolži do 1.000.000 evrov pri domačih bankah.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
(obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina)
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. V letu 2023 ni predvideno zadolževanje posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu)
V obdobju začasnega financiranja Občine Ilirska Bistrica v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna)
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe občinske uprave, skladno s 40. členom ZJF, za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-119/2022
Ilirska Bistrica, dne 23. februarja 2023
