Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20), 62. in 75. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 21. 2. 2023 je Občinski svet Občine Ribnica na 3. redni seji dne 2. 3. 2023 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Breže – Spomenik 900-letnici Ribnice, EŠD 23066 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so:

(1) Spomenik je delo priznanega slovenskega akademskega kiparja Staneta Jarma (1931–2011), nagrajenca Prešernovega sklada (1963).

Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Sodeloval je na številnih likovnih kolonijah, kiparskih simpozijih ter skupinskih razstavah doma in v tujini. Širša javnost ga pozna po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov in po tem, da je bil pri nas med prvimi, ki so »kiparili« z motorno žago.Njegova dela hranijo v zasebnih in javnih zbirkah, nekaj del je zbranih v galeriji, ki jo je sam uredil v svoji rojstni hiši v Osilnici. Deloval je širom Slovenije in tudi v zamejstvu, vendar je s svojimi umetniškimi stvaritvami najbolj gosto posejal kočevsko-ribniško regijo. V Ribnici je poleg portretov Jakoba P. Gallusa (1968) in dr. Janeza Oražma (1989), na ribniškem pokopališču s svojimi deli opremil pokopališke objekte (1979). Za t. i. Park skulptur (1979–1982) v ribniškem grajskem parku je prispeval štiri stvaritve. Jarmov umetniški opus, ki vsebuje močne elemente ljudske umetnosti in odraža njegovo ljubezen do domačih krajev in običajev, je leta 1982 dopolnila monumentalna lesena skulptura posvečena suhorobarstvu, obrti po kateri so bili Ribničani prepoznavni širom sveta.

(2) Spomenik ima močan simbolni in identitetni pomen za Ribnico in okoliške kraje, kjer je suhorobarska obrt predstavljala pomemben vir dohodka.

Postavljen je bil v spomin na 900-letnico omembe Ribnice, ki je pomembna obletnica v zgodovini mesta Ribnica. Narejen je iz lesa, ki je tudi osnova za suhorobarske izdelke, sestavljen pa je iz dveh pogostih in najbolj reprezentativnih elementov v suhorobarstvu: iz sita in lesenih žlic. Lesene žlice lahko hkrati dojemamo tudi kot portrete ribniških krošnjarjev, s stiliziranimi obraznimi potezami. Suhorobarstvo se prvič omenja v 14. stoletju v patentu, ki ga je izdal cesar Friderik III. Habsburški. Sita, rešeta in rete (v ribniškem narečju räjte), z obodom iz jelovega ali smrekovega lesa, so bili glavno prodajno blago v dunajski okolici. Suhorobarska obrt je od leta 2015 registrirana kot nesnovna kulturna dediščina.

(3) Spomenik ima poseben prostorski pomen, saj zaznamuje pomembno vstopno točko v identitetno prepoznavno ribniško suhorobarsko krajino.

Lociran je ob regionalno cesto Ljubljana–Ribnica in s svojo monumentalnostjo ter vertikalno zasnovo, na preglednem predvsem ravninskem območju njiv, deluje kot velika umetniško oblikovana krajevna oznaka, ki opozarja mimoidoče, da vstopajo v krajino s prepoznavno tradicionalno obrtjo suhorobarstva. Širše gledano se nahaja v severozahodnem delu Ribniškega polja, ki ga definira značilna parcelacija v progah ter posamezne skupine dreves. V bližini ni veliko drugih vertikalnih poudarkov, z izjemo cerkve sv. Križa in sv. Marka.

Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohrani naslednja varovana sestavina spomenika – lesena skulptura.

Spomenik obsega nepremičnino na parc. št. 2953/3, k. o. 1623 – Jurjevica.

Varuje se osredni del parcele št. 2953/3, k. o. 1623 – Jurjevica, z leseno skulpturo Spomenik 900-letnici Ribnice.

Centroid kulturnega spomenika je vrisan na digitalnem katastrskem načrtu izvorno merilo 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

Obvezni elementi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, z dne 21. 2. 2023 in izvirniki načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika;

– podreditev vseh posegov v kiparske prvine spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, gabaritov, konstrukcije, materialov, strukture in barvne podobe iz časa nastanka;

– prepoved spreminjanja spomenika; če je spomenik ali njegov del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;

– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika;

– strokovno redno vzdrževanje spomenika;

– za njegovo celovito obnovo je potrebno predhodno izdelati konservatorsko restavratorski projekt;

– za vsak poseg v spomenik in njegovo vplivno območje je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Spomenik stoji ob regionalni cesti, na parceli, ki je javno dobro, zato se upošteva, da mora biti spomenik stalno dostopen, razen v izjemnih primerih (npr. začasna premestitev zaradi obnove).

V primeru okrnitve spomenika je potrebno zagotoviti dostop javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen ča zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturo varstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremični, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.