Na podlagi 115. in 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US – v nadalj.: ZUreP-2) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21– ZUreP-3) ter 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) je Občinski svet Občine Ribnica na 3. redni seji dne 2. 3. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11
1. člen
(predmet SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11 (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/90, Uradni list RS, št. 44/98, 21/01 in 111/08).
(2) Spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11 (v nadalj.: SD ZN Hrastje v Ribnici) je pod številko projekta 21/PA-017-PI izdelal krajinsko-arhitekturni biro V PROSTORU d.o.o, PE Pivka, Postojnska 16b, 6257 Pivka.
(3) SD ZN Hrastje v Ribnici se nanašajo na novelacijo lokacijskih pogojev in ukrepov zemljiške politike v območju, ki je z ZN opredeljeno kot 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. etapa.
(4) Območje Zazidalnega načrta Hrastje v Ribnici R7 – S11 (v nadalj.: ZN) in SD ZN Hrastje v Ribnici je v natančnosti, ki omogoča grafičen prikaz v zemljiškem katastru, opredeljeno v 3. členu tega odloka in prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v grafičnem delu SD ZN Hrastje v Ribnici, List 2: Območje ZN in SD ZN Hrastje v Ribnici z obstoječim stanjem in ortofoto posnetkom, M 1:2000.
(5) SD ZN Hrastje v Ribnici so izdelane v skladu s sledečimi predpisi (v nadalj.: prostorski in gradbeni predpisi):
– Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US – v nadalj.: ZUreP-2),
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3),
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadalj.: GZ),
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 – v nadalj.: Uredba),
– Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov,
– Priročnikom za Državni prostorski red: Regulacijski elementi (MOP, Ljubljana, januar 2020), Tipologija stavb (MOP, Ljubljana, december 2019), Javne odprte grajene površine (MOP, Ljubljana, november 2021).
(6) Sestavine SD ZN Hrastje v Ribnici so podrobneje obrazložene v tem odloku in grafično prikazane v grafičnem delu SD ZN Hrastje v Ribnici. Sestavine SD ZN Hrastje v Ribnici so določene tako podrobno, da:
– je na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov;
– se lahko nosilci urejanja prostora v svojih mnenjih k SD ZN Hrastje v Ribnici izrečejo, da na podlagi njihovih pozitivnih mnenj k prostorskemu aktu posebno pridobivanje njihovih mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno.
(vsebina in oblika SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) SD ZN Hrastje v Ribnici vsebujejo tekstualni del v obliki odloka in grafični del ter spremljajoče gradivo, opredeljeno v tem členu. Izdelane so v digitalni in analogni obliki.
(2) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11 obsega poglavja:
– uvodne določbe,
– območje SD ZN Hrastje v Ribnici,
– opis vplivov in povezav,
– načrt gradbenih parcel,
– urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoji glede gradnje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepi za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom,
– ukrepi zemljiške politike,
– končne določbe.
(3) Grafični del SD ZN Hrastje v Ribnici obsega:
– list 1: Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, merilo 1:5000,
– list 2: Območje ZN in SD ZN Hrastje v Ribnici z obstoječim stanjem in ortofoto posnetkom, merilo 1:2000,
– list 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji – ustvarjene in naravne danosti, merilo 1:2500,
– list 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji – pravni režimi, merilo 1:2500,
– list 4: Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo gradbenih parcel in prikazom javnega dobra, merilo 1:2000,
– list 5.1: Koncept načrtovane prostorske ureditve, merilo 1:2000,
– list 5.2: Prikaz vzorcev zazidave – tip a1, a2, a3, a4, b1, b2 in c1, c2, c3 in c4, merilo 1:1000,
– list 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, merilo 1:2000,
– list 6.1.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:2000,
– list 6.1.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo – prikaz višinske ureditve, merilo 1:500,
– list 6.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – zbirna karta, merilo 1:2000,
– list 6.2.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – vodooskrba, merilo 1:2000,
– list 6.2.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, merilo 1:2000,
– list 6.2.3: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – elektroenergetska oskrba, merilo 1:2000,
– list 7: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom, merilo 1:2000.
(4) Spremljajoče gradivo SD ZN Hrastje v Ribnici:
– območje SD ZN Hrastje v Ribnici (v vektorski obliki);
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta (v nadalj.: PA), ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
– Geodetski načrt za SD ZN Hrastje v Ribnici (izdelovalec Geodetske meritve Miroslav Jurič s.p., št. načrta 2021/18, avgust 2021);
– Prikaz stanja prostora in Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Hrastje v Ribnici R7 – S11 (projektant V prostoru d.o.o., št. Proj. 21/PA-017-PI);
– Idejne rešitve s preveritvijo možnih variant (3) (projektant V prostoru d.o.o., št. proj. 21/PA-017-pi, oktober 2021);
– Idejne rešitve s preveritvijo možnih variant (3) (projektant V prostoru d.o.o., št. proj. 21/PA-017-pi, november–december 2021);
– Strokovna ocena obremenitve s hrupom (izdelovalec EPI SPEKTRUM d.o.o., št. proj. PR-2022-007, maj 2022);
– Elaborat ekonomike za Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Hrastje v Ribnici R7 – S11 (projektant V prostoru d.o.o., št. proj. 21/PA-017-pi, junij, dop. november 2022);
– odločba glede CPVO in smernice ter mnenja nosilcev urejanja prostora;
– obrazložitev in utemeljitev PA;
– povzetek za javnost.
2. OBMOČJE SD ZN HRASTJE V RIBNICI
3. člen
(obseg območja SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici obsega del območja ZN in sicer območje 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. etape ZN.
(2) Predmet SD ZN Hrastje v Ribnici ni:
– 5. etapa ZN, kjer so okvirno določeni programi centralnih dejavnosti in predvideni objekti: trgovina osnovne preskrbe, enota banke, enota pošte, gostinski lokal, manjši družbeni center, vzgojno varstvena enota, lokali za trgovske in obrtno servisne usluge, avtobusno postajališče, športno-rekreacijski center;
– 9. etapa ZN, ki je komunalno opremljena in pretežno pozidana (39 gradbenih parcel) in
– 10. etapa ZN, ki predstavlja prostorsko ločeno območje od SD ZN Hrastje v Ribnici (nahaja se zahodno od 9. etape ZN).
(3) V območje SD ZN Hrastje so glede na Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12, 55/16, 24/19 in 39/19 – v nadalj.: OPN), ki območje ZN opredeljuje kot enoto urejanja prostora (v nadalj. EUP) z oznako Ri196 s podrobno namensko rabo prostora (v nadalj.: podrobna NRP) površine podeželskega naselja z grafično oznako SK in s podrobnejšo namensko rabo »površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« z grafično oznako SKs vključena še zemljišča na severovzhodnem robu območja, ki se delno nahajajo v območju urejanja z ZN in v celoti v EUP Ri196: 2217/1 (del), 2226/144 (del), 2226/30 (del), 2226/33, 2127/50, 2235, vse k.o. Gorenja vas (1624) in 358 (del), 360/1 (del), 425 (del), 431 (del) in 1440/1 (del), vse k.o. Ribnica (1625);
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena v območje SD ZN Hrastje v Ribnici ni vključen pretežni del zemljišča s parc. št. 2226/143 k.o. Gorenja vas, ki se v celoti nahaja v območju urejanja z ZN vendar v pretežnem delu v območju s NRP gozdna zemljišča glede na OPN.
(5) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici glede na prejšnje odstavke tega člena obsega skupaj 27,08 ha in sicer zemljišča s parc. št.: 2127/50, 2217/1 (del), 2217/2 (del), 2218, 2221, 2222, 2225, 2226/105 (del), 2226/107, 2226/116 (del), 2226/117, 2226/127 (del), 2226/130, 2226/131, 2226/132, 2226/133, 2226/134, 2226/135, 2226/136, 2226/137, 2226/138, 2226/139, 2226/140, 2226/141, 2226/142, 2226/143 (manjši del), 2226/144 (del), 2226/145, 2226/146, 2226/147, 2226/20, 2226/21 (del), 2226/22 (del), 2226/23 (del), 2226/25 (del), 2226/27 (del), 2226/28, 2226/3 (del), 2226/30 (del), 2226/33, 2226/37, 2226/48 (del), 2226/53, 2226/54, 2226/87, 2226/89, 2226/90, 2226/93, 2226/95, 2231, 2234, 2235, 2238, 2239, 2240/1, 2240/3 (del), 2242/1 (del), 2242/8 (del), 2271/2 (del), 2277/1 (del), 2479/40 (del), 2479/41, 2479/42, 2479/43 (del), 2479/45, 2488/1, 2490/4, 462/1, 462/39, 462/40, 469/1 (del), 469/4, 472, 475/1 (del), 479/2, 480/1, 480/26, 480/27, 480/28, 480/29, 480/3, 480/4, 482/1, 482/4, 636/10, 636/2 (del), 636/6, 636/7, 636/8, 644, 646/1, 653/2, 655/1 (del), 655/2 (del), 655/3 (del), 656/3, 656/4, 656/5, 656/6, 656/7, 656/8, 656/9, 658/1, 658/3, 671/1, 672/1, 672/2, 673/4, 673/5, 677/15, 677/16, 681/102, 681/103, 681/104, 681/105, 681/106, 681/107, 681/108, 681/109, 681/110, 681/111, 681/144, 681/145, 681/149, 681/150, 681/151, 681/152, 681/153, 681/154, 681/155, 681/156, 681/158, 681/159, 681/160 (del), 681/163 (del), 681/165, 681/166, 681/167, 681/168, 681/169, 681/170, 681/172 (del), 681/20, 681/23, 681/24, 681/25, 681/26, 681/27 (del), 681/29, 681/33, 681/82 (del), 681/86, 681/88, 681/89, 681/90, 681/91, 681/94, 681/95 (del), vse k.o. Gorenja vas (1624) in 1440/1 (del), 1440/15, 358 (del), 360/1 (del), 360/2 (del), 361 (del), 363/1 (del), 425 (del) in 431 (del), vse k.o. Ribnica (1625).
(6) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici je prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v grafičnem delu SD ZN Hrastje v Ribnici, List 2: Območje ZN in SD ZN Hrastje v Ribnici z obstoječim stanjem in ortofoto posnetkom, M 1:2000.
3. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV
4. člen
(vplivno območje SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se nahaja:
– na severozahodnem delu mesta Ribnica, med naseljema Dolenji Lazi in Gornje Lepovče (stanovanjski soseski na vzhodu in zahodu);
– severno od regionalne neelektrificirane železniške proge št. 82 Ljubljana–Grosuplje–Kočevje (v nadalj.: ŽP 82) in severno od glavne ceste II. Reda G2-106 Ljubljana–Škofljica–Ribnica–Kočevje–Petrina (v nadalj.: G2-106), ki predstavlja glavno vpadnico v mesto Ribnica;
– se prometno priključuje na G2-106 na severozahodni in jugovzhodni strani območja, pri čemer obakrat prečka ŽP 82 preko zavarovanega železniškega prehoda.
(2) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici je omejeno na:
– severni strani meji na gozdne površine odprtega prostora (meje v naravi ni jasno razvidna);
– južni strani meji na traso ŽP 82 in gospodarsko cono;
– zahodni strani meji na 9. komunalno opremljeno in pretežno pozidano etapo ZN (del naselja Dolenji Lazi);
– vzhodni strani meji na enostanovanjsko območje naselja Gornje Lepovče, ki predstavlja rob mesta Ribnice.
(3) Območje obsega pretežno ravninski z vrtačami (večina globine več kot 3 m) bogat svet, ki je pretežno poraščeno z gozdom in le v manjšem severozahodnem delu pozidano z individualnimi stanovanjskimi stavbami.
(4) Severno od območja je načrtovana trasa obvoznice G2-106, ki se v prostor od Žlebiča dalje umešča severovzhodno od urbane strukture v robno območje stikov med Ribniškim poljem in Malo goro.
(5) Dejavnosti se morajo v prostoru razmestiti tako, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge predvsem glede upoštevanja sosednih uporabnikov prostora:
– zasnova stanovanjske soseske na zahodu;
– zasnova stanovanjske soseske na vzhodu z zasebnimi površinami gradbenih parcel proti območju IDZ;
– potek železniške proge na južnem robu območja in v nadaljevanju gospodarske cone.
(6) Zasnova naj se prilagaja reliefnim oblikam, smerem GJI ter smerem in konfiguraciji pozidave:
– lega območja na severozahodnem robu mesta Ribnica na stičnem območju med urbano in podeželsko stanovanjsko pozidavo ob robu odprtega prostora;
– potek glavnih prometnic (G2-106 in ŽP 82) v smeri jugovzhod–severozahod;
– različni tipi oblik zazidave stanovanjskih sosesk na zahodnem in vzhodnem robu območja.
(7) Vplivno območje je prikazano v grafičnem delu SD ZN Hrastje v Ribnici, List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji – ustvarjene in naravne danosti, M 1:2500 in List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji – pravni režimi, M 1:2000.
4. NAČRT GRADBENIH PARCEL
5. člen
(načrtovane gradbene parcele)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici je razdeljeno na načrtovane gradbene parcele (v nadalj.: nGP).
(2) Seznam nGP in opredelitev (načrtovanega) javnega dobra v območju SD ZN Hrastje v Ribnici je prikazan v spodnji tabeli:
Oznaka etape | Oznaka nGP | Ime nGP | Površina v m2 | Opredelitev javnega dobra |
A1 | nGP A1.0 | nGP dela lokalne ceste LC1 | 2.584 | načrtovano javno dobro |
nGP A1.1 | nGP javne poti | 731 | načrtovano javno dobro |
nGP A1.2 | nGP javne poti | 878 | načrtovano javno dobro |
nGP A1.3 | nGP javne poti | 1.031 | načrtovano javno dobro |
nGP A1.4 do nGP A1.24 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi A1 | 15.080 (21 x cca 700) | / |
A2 | nGP A2.0 | nGP javne poti | 2.276 | načrtovano javno dobro |
nGP A2.1 | nGP javne poti | 1.393 | načrtovano javno dobro |
nGP A2.2 do nGP A2.8 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi A2 | 7.602 (6 x cca 1.267) in GP obstoječe stan. stavbe (cca 1.400) | / |
A3 | nGP A3.0 | nGP zasebne poti | 405 | / |
nGP A3.1 do nGP A3.3 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi A3 | 3.096 (3 x cca 1.030) | / |
Z1 | nGP Z1.0 | nGP javne poti | 829 | načrtovano javno dobro |
nGP Z1.1 | nGP javne zelene površine naselja – lokalni športno rekreacijski park | 6.383 | načrtovano javno dobro |
B1 | nGP B1.0 | nGP dela lokalne ceste LC1 | 1.853 | načrtovano javno dobro |
NGP B1.1 | nGP javne poti | 2.111 | načrtovano javno dobro |
nGP B1.2 do nGP B1.22 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi B1 | 18.656 (20 x cca 932) | / |
B2 | nGP B2.0 | nGP dela lokalne ceste LC1 | 1.823 | načrtovano javno dobro |
nGP B2.1 | nGP javne poti | 1.517 | načrtovano javno dobro |
nGP B2.2 do nGP B2.13 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi B2 | 13.540 (12 x cca 1.130) | / |
C1 | nGP C1.0 | nGP javne poti in dela lokalne ceste LC1 | 2.229 | načrtovano javno dobro |
nGP C1.1 do nGP C1.15 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi C1 | 15.038 (14 x cca 600 do 1300) in GP obstoječe stan. stavbe (cca 1.200) | / |
nGP C1.16 | nGP zasebne poti | 860 | / |
C2 | nGP C2.0 | nGP dela lokalne ceste LC1 | 3.220 | načrtovano javno dobro |
nGP C2.1 do nGP C2.4 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi C2 | 3.138 (4 x cca 780) | / |
nGP C2.5 | nGP javne poti | 350 | načrtovano javno dobro |
D1 | nGP D1.0 | nGP javne poti | 2.786 | načrtovano javno dobro |
nGP D1.1 do nGP D1.20 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi D1 | 20.288 (20 x cca 1.014) | / |
D2 | nGP D2.0 | nGP javne poti | 2.780 | načrtovano javno dobro |
nGP D2.1 do nGP D2.9 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi D2 | 8.140 (9 x cca 905) | / |
E1 | nGP E1.0 | nGP dela lokalne ceste LC2 | 893 | načrtovano javno dobro |
nGP E1.1 | nGP javne poti | 1.401 | načrtovano javno dobro |
nGP E1.2 do nGP E1.7 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi E1 | 5.640 (6 x cca 940) | / |
E2 | nGP E2.0 | nGP dela lokalne ceste LC2 | 1.426 | načrtovano javno dobro |
nGP E2.1 | nGP javne poti | 1.665 | načrtovano javno dobro |
nGP E2.2 do nGP E2.7 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi E2 | 6.393 (6 x cca 1.070) | / |
F | nGP F.0 | nGP dela lokalne ceste LC2 | 7.590 | načrtovano javno dobro |
nGP F1.1 | nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F1.1 | 4.320 | / |
nGP F1.2 | skupna nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F1.1 | 995 | |
nGP F2 | skupna nGP F1 (= F1.1. in F1.2) in F3 (F3.1 in F3.2) | 1.520 | / |
nGP F3.1 | nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F3.1 | 3.603 | / |
nGP F3.2 | skupna nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F3.1 | 713 | |
nGP F4.1 | nGP enostanovanjskih stavb v nizu nGP F4.1 | 4.941 | / |
nGP F4.2 | skupna nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F4.1 | 698 | |
nGP F5 | skupna nGP F4 (= F4.1 in F4.2) in F6 (F6.1 in F6.2) | 1.838 | / |
nGP F6.1 | nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F6.1 | 3.366 | / |
nGP F6.2 | skupna nGP enostanovanjskih stavb v nizu na nGP F6.1 | 723 | |
G1 | nGP G1.0 | nGP dela lokalne ceste LC2 | 2.425 | načrtovano javno dobro |
nGP G1.1 do nGP G1.11 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi G1 | 13.759 (11 x cca 1.250) | / |
G2 | nGP G2.0 | nGP javne poti JP1 | 4.096 | načrtovano javno dobro |
nGP G2.11 | nGP javne poti | 463 | načrtovano javno dobro |
nGP G2.33 | nGP zasebne poti | 220 | / |
nGP G2.1 – G2.10 nGP G2.12 – nGP G2.32 in nGP G2.34 | nGP enostanovanjskih stavb v etapi G2 | 32.853 (32 x cca 1.020) | / |
Z2 | nGP Z2.1 | nGP javne zelene površine naselja – javno igrišče za otroke in mladostnike | 5.878 | načrtovano javno dobro |
nGP Z2.2 | nGP javne odprte grajene površine naselja | 1.683 | načrtovano javno dobro |
nGP Z2.3 | nGP zelene površine obstoječe GP | 358 | / |
nGP Z2.4 | nGP zelene površine obstoječe GP | 247 | / |
nGP Z2.5 | nGP zelene površine obstoječe GP | 252 | / |
nGP Z2.6 | nGP zelene površine obstoječe GP | 467 | / |
nGP Z2.7 | nGP obstoječe GP | 1.431 | / |
nGP Z2.8 | nGP obstoječe GP | 729 | / |
nGP Z2.9 | nGP zelene površine obstoječe GP | 392 | / |
nGP Z2.10 | nGP zelene površine obstoječe GP | 202 | / |
K1 | nGP K1.0 | nGP dela lokalne ceste LC1 | 3.582 | načrtovano javno dobro |
nGP K1.1 | nGP koridorja lokalne ceste – navezave na bodočo obvoznico G2-106 | 4.534 | načrtovano javno dobro |
K2 | nGP K2.0 | nGP dela lokalne ceste LC2 | 2.402 | načrtovano javno dobro |
nGP K2.1 | nGP koridorja lokalne ceste – navezave na krožišče na G2-106 | 4.626 | načrtovano javno dobro |
(3) Dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo nGP do največ 10 % posamične površine, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo.
(4) Ob izpolnjevanju drugih lokacijskih pogojev 5., 6., 7. in 8. poglavja tega odloka je dopustno še:
– oblikovanje ene nGP iz dveh nGP enostanovanjskih stavb;
– podrobnejša delitev posamičnih nGP npr. za potrebe opremljanja s komunalno opremo, delitve površine za mirujoči promet, ipd. pri čemer se mora ohranjati značaj opredelitve javnega dobra;
– odstopanje od tehničnih elementov za zakoličbo nGP do največ 25 % posamične površine, ki je posledica oblikovanja nGP C1.10, C1.11, C1.12, C1.13, C1.14 in C1.15 brez poseganja na zemljišče s parc. št. 2226/21 k.o. Gorenja vas;
– delitev nGP F1.1, F3.1, F4.1, F6.1 za potrebe oblikovanja posamičnih nGP enostanovanjskih objektov v nizu in
– delitev posamičnih nGP na 7,5 m širok pas ob posamičnih nGP, ki je opredeljen za potrebe trajnega reliefnega preoblikovanja terena za izvedbo javnega prometnega omrežja in preostali del posamične nGP.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena ni dopustna delitev skupnih nGP.
(6) Načrt nGP s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov je prikazan v grafičnem delu SD ZN Hrastje v Ribnici, List 4: Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo gradbenih parcel in prikazom javnega dobra, M 1:2000.
(7) Na listu iz prejšnjega člena je tudi na prikazan 7,5 m širok pas ob posamičnih nGP, ki je opredeljen za potrebe trajnega reliefnega preoblikovanja terena za izvedbo javnega prometnega omrežja in zato predstavlja načrtovano javno dobro v 1. fazi vsake posamične etape, ki se lahko po izvedbi le tega tudi ukine.
5. URBANISTIČNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
6. člen
(načrtovane prostorske ureditve v SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) Osnovni namen SD ZN Hrastje v Ribnici je PA, ki bo z urbanistično-arhitekturno zasnovo:
– oblikoval gradbene parcele za organizirano stanovanjsko gradnjo ob upoštevanju temeljnega pravila urejanja prostora ZUreP-2: racionalne rabe prostora to je ustreznega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami ter ustrezna izraba prostora,
– omogočal vzdržne in racionalne stroške komunalnega opremljanja območja,
– upošteval značilne smeri v prostoru (reliefne oblike, smeri gospodarske GJI in konfiguracijo pozidave),
– dejavnosti se v prostoru razmeščal tako, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge predvsem upoštevanja sosednih uporabnikov prostora (stanovanjske soseske na vzhodu in zahodu ter potek ŽP 82 na jugu),
– ohranjal obseg javnih zelenih površin naselja glede na ZN,
– upošteval kvalitetne oblike zazidave širše lokacije.
(2) Opis koncepta arhitekturno-urbanistične in prometne zasnove:
– primarne prometnice v območju potekajo vzporedno s smerjo glavnih prometnic (G2-106 in ŽP 82) v smeri jugovzhod–severozahod, nanje se navezujejo prečne povezave, ki predstavljajo sekundarne prometnice z izjemo dodatne prometne navezave na cestno omrežje izven območja SD ZN Hrastje v Ribnici;
– kvalitetno bivalno okolje se zagotavlja z racionalno rabo prostora – poleg različnih tipov nGP in različnih vzorcev zazidave so opredeljene ustrezne zelene cezure med različnimi vzorci zazidave in ter dvoje javne zelene površine naselja centralnega značaja: parkovne površine in športno-rekreacijske površine;
– opredeljeni so različnimi tipi nGP glede na površino in orientiranost: nGP namenjena nizki prostostoječi stavbi v obsegu cca 1200 m2, 1000 m2 in 750 m2 in nGP namenjena stavbam v nizu;
– različni tipi nGP so oblikovani tako, da so na njih možni različni vzorci zazidave in oblike zazidave: točkovni vzorec zazidave – tip a1, a2, a3 in a4 ter b1 in b2; linijski vzorec zazidave – verižna hiša in/ali vrstna hiša tip c1, c2, c3 in c4;
– za odpravo negativnih vplivov hrupa zaradi bližine ŽP 82 je vzporedno s potekom ŽP 82 opredeljen ločevalni pas v širini 20,0 m (z izjemo skrajno jugozahodnega roba območja z obstoječim vzorcem zazidave) od tega v celotni dolžini v širini 10,0 m kot zeleni pas z urejeno gosto zasaditvijo in nasipom v višini vsaj 2 m, ki skupaj z gosto zasaditvijo predstavlja visoko absorpcijske površine za preprečitev širjenja hrupa; načrtovane stavbe so od poteka ŽP 82 v povprečju odmaknjene 50,0 m, minimalno pa 20,0 m.
(3) Lokacijski pogoji za načrtovane prostorske ureditve so opredeljeni v 5., 6., 7. in 8. poglavju tega odloka.
(dopustni objekti v SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so opredeljeni zgolj dopustni osnovni glavni in dopustni drugi glavni objekti v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi. Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje in ni nujno največji.
(2) Pripadajoči objekti se v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi objektov uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena in zato njihova dopustnost ni posebej opredeljena.
(3) Osnovni glavni objekti so:
– CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe,
– CC-SI 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– CC-SI 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– CC-SI 21122 Samostojna parkirišča,
– CC-SI 21422 Podhodi,
– CC-SI 22121 Daljinski vodovodi,
– CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– CC-SI 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
– CC-SI 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– CC-SI 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
– CC-SI 22221 Lokalni vodovodi za pitno in cevovodi za tehnološko vodo,
– CC-SI 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– CC-SI 22223 Vodni stolpi in vodnjaki,
– CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– CC-SI 22232 Čistilne naprave,
– CC-SI 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
– CC-SI 22241 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– CC-SI 24110 Športna igrišča,
– CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena,
– CC-SI 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(4) Vsi v tem členu navedeni objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z rešitvami v območju posameznih nGP ali da predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev s tem PA, kar se utemelji s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) V celotnem območju SD ZN Hrastje v Ribnici:
– je dopustna ureditev priključkov na GJI ter rekonstrukcija in novogradnja posamične GJI;
– so dopustni tisti pripadajoči objekti, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in izboljšujejo bivalno kvaliteto soseske (npr. ureditev urbane opreme, ureditev otroških in drugih javnih igrišč, zelenic …).
(dopustne dejavnosti, gradnje in druga dela v območju SD ZN Hrastje v Ribnici)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so dopustne gradnje, ki so skladne z načrtovanimi prostorskimi ureditvami tega PA:
– novogradnje objektov,
– prizidave k obstoječim in načrtovanim objektom,
– spremembe namembnosti, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih in načrtovanih objektov in
– vzdrževanje obstoječih in načrtovanih objektov in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je na obstoječih zakonito zgrajenih objektih dopustno:
– vzdrževanje, vključno z zagotovitvijo toplotnega ovoja objekta,
– rekonstrukcija, če se z njo ne spreminjajo gabariti, oblika, namembnost in zunanji videz objekta, in
– nadomestna gradnja, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstoječega objekta; če gre za nadomestno gradnjo zaradi naravne ali druge nesreče v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora biti vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena v petih letih od nastanka naravne ali druge nesreče.
(3) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so dopustne dejavnosti, ki so skladne z načrtovanimi prostorskimi ureditvami tega PA.
V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so na posamičnih nGP dopustni pomožni (to je enostavni in nezahtevni) objekti ter tehnološka oprema oziroma naprave, ki so skladne z načrtovanimi prostorskimi ureditvami tega PA. Pomožne stavbe so stavbe, ki izpolnjujejo pogoje za enostaven ali nezahteven objekt.
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so opredeljene regulacijske črte:
– gradbena meja (v nadalj.: GM) z oznako GMs;
– regulacijska linija (v nadalj.: RL) z oznakami RLc, RLp in RLz.
(2) GM z oznako GMs določa črto, ki je vse nadzemne etaže načrtovanih stavb ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča pri čemer lahko čez GMs pod pogojem, da so od sosednjega zemljišča oddaljene vsaj 1,0 m, segajo:
– napušči, balkoni, lože, pomoli, konzolni nadstreški, zunanja stopnišča, podesti in podobno (npr. konstrukcijski elementi balkonov), ki ne segajo več kot 2 m izven fasadne ravnine in
– tehnološka oprema oziroma naprave.
(3) RL z oznako RLc je črta, ki določa potek osi načrtovanih lokalnih cest in javnih poti.
(4) RL z oznako RLp je črta, ki ločuje območje drugih površin od zelenih površin na posamični nGP, kjer se uredijo odprte zelene površine brez dopustne postavitve pomožnih stavb.
(5) RL z oznako RLz je črta, ki ločuje območje drugih površin od zelenih površin na posamični nGP, kjer se uredijo odprte zelene površine z obvezno zasaditvijo brez dopustne postavitve pomožnih stavb.
(6) Regulacijske črte so prikazane v grafičnem delu na listu 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, merilo 1:2000.
(7) Dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo regulacijskih črt, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo.
(skupni funkcionalni pogoji glede tlorisnih in višinskih gabaritov)
(1) Skupni funkcionalni pogoji glede dopustne izrabe prostora so določeni z dopustnimi tlorisnimi in/ali višinskimi gabariti, minimalnim faktorjem deleža zelenih površin posamične nGP ter z merili za lego objektov.
(2) Skupni funkcionalni lokacijski pogoji glede tlorisnih gabaritov:
– Dopustni tlorisni gabariti manj zahtevnih stavb so opredeljeni z dopustnimi vzorci zazidave in prikazani v grafičnem delu na listu 5.1: Koncept načrtovane prostorske ureditve, merilo 1:2000 in listu 5.2: Prikaz vzorcev zazidave – tip a1, a2, a3, b1, b2 in c1, c2, c3 in c4, merilo 1:1000, odstopanje navzdol ni omejeno;
– dopustno je tudi odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih manj zahtevnih stavb in drugih načrtovanih ureditev v okviru omejitev, opredeljenih z regulacijskimi črtami;
– za načrtovane prometne ureditve so tlorisni gabariti opredeljeni v grafičnem delu na listu 6.1.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:2000.
(3) Skupni funkcionalni lokacijski pogoji glede višinskih gabaritov:
– dopustna kota gotovega terena posamične nGP enostanovanjske stavbe je +/-0,50 m glede na koto gotovega terena javne poti/lokalne ceste, na katero se priključuje posamična nGP;
– dopustna kota pritličja je do 0,50 m nad koto gotovega terena tal;
– dopustna etažnost manj zahtevnih stavb je max. (K)+P+1+M z najvišjo točko stavbe 10,0 m, merjeno od kote pritličja posamezne stavbe; odstopanje navzdol ni omejeno;
– dopustna etažnost pomožnih stavb je max. P z najvišjo točko stavbe (slemena) 4,5 m in najvišjo dopustno koto kapa 3,0 m, oboje merjeno od kote gotovega terena;
– za načrtovane prometne ureditve so višinski gabariti opredeljeni v grafičnem delu na listu 6.1.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:2000 in listu 6.1.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo – prikaz višinske ureditve, merilo 1:500; dopustno je odstopanje +/-0,50 m od načrtovanih višinskih kot prometnih ureditev.
(4) Inštalacijskih in tehnoloških naprav ter opreme (npr.: dimniki, inštalacijski jaški, jaški dvigal ipd.) se ne šteje v dimenzije višinskih gabaritov.
(skupni lokacijski pogoji za organizacijo nGP)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so opredeljeni naslednji vzorci zazidave:
– odprta oblika zazidave – točkovni vzorec zazidave – linearno agregiranje – dvostranski dostopi – tip a1 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 9,00 m x 15,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 150,0 m2;
– odprta oblika zazidave – točkovni vzorec zazidave – linearno agregiranje – dvostranski dostopi – tip a2 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 9,00 m x 15,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 150,0 m2;
– odprta oblika zazidave – točkovni vzorec zazidave – dvostranski dostopi a3 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 9,00 m x 15,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 150,0 m2;
– odprta oblika zazidave – točkovni vzorec zazidave – linearno agregiranje – dvostranski dostopi – tip a4 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 8,00 m x 12,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 100,0 m2;
– odprta oblika zazidave – točkovni vzorec zazidave – dvostranski dostopi b1 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 9,00 m x 15,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 150,0 m2;
– odprta oblika zazidave – točkovni vzorec zazidave – dvostranski dostopi b2 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 9,00 m x 15,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 150,0 m2;
– linijski vzorec zazidave – verižna hiša in/ali vrstna hiša tip c1, c2, c3 in c4 okvirne velikosti tlorisnih gabaritov 10,00 m x 10,00 m in max. bruto površine pritlične etaže 100,0 m2.
(2) Organizacija nGP po posameznih vzorcih zazidave je prikazana v grafičnem delu na listu 5.2: Prikaz vzorcev zazidave – tip a1, a2, a3, b1, b2 in c1, c2, c3 in c4, merilo 1:1000.
(skupni funkcionalni pogoji glede lege objektov)
(1) Skupni funkcionalni pogoji glede lege objektov so opredeljeni z mejami nGP in regulacijskimi črtami z oznako GMs, GMp, RLc, RLp in RLz.
(2) Dopustni odmik od meje sosednjih zemljišč za manj zahtevne stavbe brez soglasja soseda je opredeljen z regulacijsko črto z oznako GMs; v primeru da odmiki niso opredeljeni z GMs je minimalni dopustni odmik za vzorec zazidave:
– tip a1, a4: 4,0 m na severni strani nGP in 8,0 m na južni strani nGP;
– tip a2: 10,0 m na zahodni strani nGP in 7,0 m na vzhodni strani nGP;
– tip a3: 4,0 m na vseh straneh nGP;
– tip b1: 8,0 m na zahodni strani nGP in 4,0 m na vzhodni strani nGP;
– tip b2: 4,0 m na zahodni in vzhodni strani nGP.
(3) Dopustni odmik od meje sosednjih zemljišč za pomožne stavbe brez soglasja soseda je opredeljen z regulacijsko črto z oznako RLp in/ali RLz; v primeru da odmiki niso opredeljeni z RLp/RLz je minimalni dopustni odmik:
– 2,0 m od cestnega telesa obstoječe ali načrtovane javne poti;
– 4,0 m od cestnega telesa obstoječe ali načrtovane lokalne ceste;
– 1,5 m od meje sosednjega zemljišča.
(4) Drugi dopustni odmiki od meje sosednjih zemljišč brez soglasja soseda so opredeljeni z minimalnim dopustnim odmikom:
– 0,0 m za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo GJI in priključke na GJI in
– 0,5 m za druge gradbene inženirske objekte – pripadajoče in pomožne objekte, ki niso našteti zgoraj (npr. ograje ipd.).
(5) V primeru gradnje pomožne stavbe in drugih gradbenih inženirskih objektov, ki se nahajajo izven varovalnega pasu javne poti ali lokalne ceste in zanje ni določen odmik z regulacijsko črto RLp ali RLz, je izjemoma dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje meji sosednjega zemljišča, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih zemljišč, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni ustrezni požarnovarstveni ukrepi.
(6) Pri projektiranju morajo biti odmiki od obstoječih koridorjev tras, infrastrukturnih vodov in naprav ter objektov v skladu z veljavnimi predpisi in standardi npr. načrtovani eno ali dvostanovanjski objekti morajo biti od gozdnega roba odmaknjeni vsaj eno sestojno drevesno višino, to je 30,0 m do 50,0 m. V kolikor načrtovani eno ali dvostanovanjski objekti niso odmaknjeno od gozdnega roba vsaj eno sestojno drevesno višino, to je 30,0 m do 50,0 m za škodo, ki bi nastala zaradi padca drevesa s sosednje gozdne parcele, odgovarjajo lastniki objektov sami in ne lastniki sosednjih gozdnih parcel.
(skupni lokacijski pogoji za oblikovanje stavb)
Skupni lokacijski pogoji za oblikovanje stavb so:
– stavbe so prostostoječe podolgovatega tlorisa v razmerju stranic vsaj 1:1,2;
– dopustna je lomljena oblika tlorisa v obliki črke L pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega;
– strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa;
– dopustna oblika strehe je tudi kombinacija dvokapnice z ravno streho ali sestavljena strehe iz enokapnic (v kombinaciji z ravnimi strehami) ali (bivalna ali tehnološka) zelena streha;
– dopusten naklon eno in dvokapnih streh je 30° do 45°;
– stavbe so oblikovane energetsko varčno; enostavno in geometrično čistih oblik;
– uporaba svetlečih materialov ni dopustna; dopustna barvna lestvica so nevpadljivi svetli in drugi nevsiljivi barvni odtenki;
– barva fasade mora biti določena v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– oblikovanje pomožnih objektov naj sledi oblikovanju arhitektonske celote, dopustna oblika strehe je dvokapnica, enokapnica ali ravna streha.
(skupni lokacijski pogoji za javne zelene površine naselja)
(1) Javne zelene površine naselja v območju SD ZN Hrastje v Ribnici obsegajo:
– ureditev lokalnega športno rekreacijskega parka na nGP Z1 v obsegu cca 6.400,00 m2 kot javne površine za šport in rekreacijo z zunanjimi športnimi igrišči in večjimi zelenimi površinami;
– ureditev javnega igrišča za otroke in mladostnike na nGP Z2 v obsegu cca 5.900 m2 kot parkovno urejenega območja zelenih površin (ureditev parkovnega območja s sprehajalnimi potmi, sončnimi in senčnimi kotički, otroškimi igrišči za različne starostne skupine …) in
– dvoje zelenih površin v povezavi s prometnimi ureditvami na nGP K1.1 v obsegu cca 4.500 m2 in K2.1 v obsegu cca 4.600 m2.
(2) Pri urejanju javnih zelenih površin naselja naj se poskuša ohraniti skupine dreves naselja ter posamezna vitalna, nemoteča drevesa, oziroma naj se pri novih zasaditvah upošteva izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
(3) Oblikovanje:
– prepoznavna celovitost in zaključenost prostora; celostno zasnova območja, oprema in elementi se uskladijo z oblikovalskim jezikom celote;
– za oblikovanje naj se uporablja visoko debelno drevnino in druge členitvene vegetacijske pasove, ki bodo izboljšali strukturo prostora; primeren izbor so lokalno značilne vrste rastlin in krajinske značilnosti;
– površine se opremijo z elementi za sedenje, koši za smeti, stojali za kolesa (na vhodu v območje), pitniki, elementi osvetlitve, informacijsko opremo ter drugo opremo v manjšem obsegu (npr. igrala, vodni motivi, senčnice).
(4) Oblikovanje lokalnega športno rekreacijskega parka:
– samostojno območja, posebej urejeno in opremljeno za šport in rekreacijo, z odprtimi športnimi igrišči, manjšimi športnimi objekti (npr. garderobe, sanitarije, servisni objekti) ter večjim deležem zelenih površin;
– pri urejanju je pomembna celostna ureditev vseh zunanjih prostorov (funkcionalna organiziranost in povezovanje podprostorov); priporoča se navezava na naravno zaledje pobočja proti Mali Gori (Sveta Ana);
– površine za mirujoči promet so obvezno ozelenjene; uredijo se dostopne poti za pešce, kolesarje (tudi parkirišča za kolesa) in funkcionalno ovirane osebe;
– vsaj 30 % pokritosti s krošnjami tudi za zagotovitev senčenja parkirnih površin;
– pri ureditvi se upoštevajo splošne smernice in standarde za urejanje in vzdrževanje vseh zelenih površin ter posebne smernice za športna in otroška igrišča (kjer so slednja del zasnove).
(5) Oblikovanje javnega igrišča za otroke in mladostnike:
– celostna ureditev igrišč vključuje prostore za večje in manjše aktivnosti – območja igral in območja zadrževanja, druženja, neformalne igre in počitka;
– ograditev javnih igrišč ni priporočljiva, razen ob mejitvi na nevarna območja, pri čemer se prepreke prednostno vzpostavlja z oblikovanjem terena, zasaditvami ali drugimi (večnamenskimi) prvinami;
– delež zelenih površin na raščenem terenu min. 30 % območja igrišča;
– uredijo se dostopne poti za pešce in kolesarje s širšega območja; parkirišča za kolesa, dostopnost in možnost uporabe za funkcionalno ovirane osebe;
– obvezna vsaj 30 % pokritost s krošnjami;
– opremljenost: vsaj tri različna igrala oziroma vsaj eno večnamensko igralo za različni tip igre in različna starostna obdobja; pitnik v bližini igrišč; oblikujejo se različne možnosti za sedenje v senci in z dobrim pogledom na različna igralna območja; ograje niso priporočljive;
– pri ureditvi igrišča je potrebno upoštevati vse veljavne standarde za opremo in površine otroških igrišč.
(6) Oblikovanje zelenih površin v povezavi s prometnimi ureditvami:
– obsegajo zasaditve dreves in druge manjše ureditve zelenih površin v okviru odprtih prostorov, kot so prometne površine;
– namenjene so predvsem zagotavljanju varnosti (členitveni pasovi) in udobnosti (senčenje, blaženje klimatskih vplivov) pri uporabi prometnih površin ter izboljšujejo splošno kakovost odprtega javnega prostora;
– urejene v obliki členitvenih in varovalnih zelenic, zelenih otokov in drevorednih potez;
– za zagotavljanje preglednosti in varnosti se v zasaditvah med posameznimi prometnimi površinami uporabljajo nižje rastline, katerih končna višina je največ 0,7 m, ter drevesa s krošnjo najmanj 2,5 m od tal;
– dopustna je postavitev protihrupnih ograj.
(skupni lokacijski pogoji za zunanje površine v okviru nGP enostanovanjskih objektov)
(1) Oblikovanje zunanjih površin v okviru nGP enostanovanjskih objektov obsega:
– ureditev utrjenih zunanjih površin: bivalnih in prometnih, komunalnih in tehničnih površin (površine, namenjene potrebam delovanja stavbe kot so dovozi, površine za mirujoči promet, gospodarsko dvorišče, površine za zbiranje odpadkov, postavitev elektro omarice, toplotne črpalke ipd.);
– ureditev zelenih površin lahko kot zunanje površine v prvotne, naravno nastalem stanju ali kot neutrjene preoblikovane zunanje površine, ki so iz prvotnega stanja preoblikovane z minimalnimi posegi, ki se nanašajo na rekultivacijo tal, odkopavanje in nasipavanje.
(2) Minimalni faktor deleža zelenih površin posamične nGP je 0,2.
(3) Pri urejanju zelenih površin v okviru nGP enostanovanjskih objektov naj se poskuša ohraniti skupine dreves naselja ter posamezna vitalna, nemoteča drevesa, oziroma naj se pri novih zasaditvah upošteva izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
(4) Ureditev zelenih površin:
– zelene površine so zunanje površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju, druženju, rekreaciji in samooskrbi (vrtičkanje);
– na zelenih površinah, ki so opredeljene z regulacijsko črto RLp, ni dopustna postavitev pomožnih stavb;
– na zelenih površinah, ki so opredeljene z regulacijsko črto RLz, je obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesi in nizko vegetacijo hkrati, postavitev pomožnih stavb ni dopustna.
(5) Ureditev utrjenih zunanjih površin:
– tlakovanje poti in platojev upošteva pomen, funkcionalnost in povezanost zunanjih površin s programskimi vsebinami;
– tlakovanje se preprosto in čisto oblikuje; posamezne materialne izvedbe naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene; uporaba svetlečih materialov ni dopustna;
– dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje.
(6) Drugi pogoji za zunanje površine v okviru nGP enostanovanjskih objektov:
– dopustna je postavitev ograj do višine 1,5 m; višje so dopustne varovalne npr. protihrupne ograje npr. pred hrupom;
– višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami; izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m.
(opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako A1.0 do A1.24 – etapa A1)
(1) V območju etape A1 se načrtuje:
– novogradnja največ 21 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 700 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC1 in treh javnih poti, GJI in priključkov na GJI.
(2) Ne glede na določila 13. člena tega odloka je na nGP A1.6, A1.7, A1.10, A1.13, A1.16 in A1.22 dopusten odmik 2,0 m od meje sosednjih zemljišč za manj zahtevne stavbe brez soglasja soseda na severni strani nGP.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako A2.0 do A2.8 – etapa A2)
(1) V območju etape A2 se načrtuje:
– novogradnja največ 6 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.300 m2;
– ohranitev oziroma vzdrževanje stanja na GP obstoječe stanovanjske stavbe;
– ureditev dveh javnih poti, GJI in priključkov na GJI.
(2) Na GP obstoječe stanovanjske stavbe je poleg vzdrževanja stanja dopustna tudi rekonstrukcija, prizidava ali odstranitev objekta ter novogradnja v skladu z lokacijskimi pogoji za načrtovane prostorske ureditve, ki so opredeljeni v 5., 6., 7. in 8. poglavju tega odloka.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako A3.0 do A3.3 – etapa A3)
V območju etape A3 se načrtuje:
– novogradnja največ 3 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.000 m2;
– ureditev notranje dostopne poti zasebnega značaja v širini najmanj 3,5 m in priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako Z1.0 in Z1.1 – etapa Z1)
(1) V območju etape Z1 se načrtuje ureditev lokalnega športno rekreacijskega parka, javne poti, GJI in priključkov na GJI.
(2) V okviru nGP Z1.1 je dopustna tudi:
– ureditev površin za mirujoči promet v obsegu 44 PM tako za potrebe lokalnega športno rekreacijskega parka kot tudi za potrebe obiskovalcev Svete Ane na Mali gori;
– novogradnja transformatorske postaje elektroenergetskega omrežja;
– ureditev avtobusnega postajališča in druge komunalne opreme kot je npr. ureditev ekološkega otoka.
21. člen
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako B1.0 do B1.22 – etapa B1)
V območju etape B1 se načrtuje:
– novogradnja največ 20 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 950 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC1 in polkrožne javne poti, GJI in priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako B2.0 do B2.13 – etapa B2)
V območju etape B2 se načrtuje:
– novogradnja največ 12 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.150 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC1 in polkrožne javne poti, GJI in priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako C1.0 do C1.15 – etapa C1)
(1) V območju etape C1 se načrtuje:
– novogradnja največ 14 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 600 m2 do 1.300 m2;
– ohranitev oziroma vzdrževanje stanja na GP obstoječe stanovanjske stavbe;
– ureditev dela lokalne ceste LC1 in javne poti za potrebe nGP z oznako C1.1. do C1.10 z ureditvijo prometnega priključka za potrebe priključevanja notranje dostopne poti zasebnega značaja za potrebe nGP z oznako C1.10, C1.11, C1.12, C1.13, C1.14 in C1.15;
– ureditev notranje dostopne poti zasebnega značaja v širini najmanj 3,5 m; v primeru ureditve skupinskega priključka se obračališče uredi na severnem delu nGP z oznako C1.15;
– ureditev GJI in priključkov na GJI.
(2) Na GP obstoječe stanovanjske stavbe je poleg vzdrževanja stanja dopustna tudi rekonstrukcija, prizidava ali odstranitev objekta ter novogradnja v skladu z lokacijskimi pogoji za načrtovane prostorske ureditve, ki so opredeljeni v 5., 6., 7. in 8. poglavju tega odloka.
(3) Ne glede na določila 10. in 12. člena tega odloka je za potrebe nGP z oznako C1.11, C1.12, C1.13, C1.14 in C1.15 dopustna ureditev prometnih priključkov na lokalno cesto LC1, v tem primeru je izvedba tega dela etape C1 možna šele po izvedbi etape C2 ali vzporedno z njo.
(4) V območju nGP C1.2 in C1.3 se nahaja evidentirana podzemna jama v katastru jam, ki se je pri gradbenih delih ne sme poškodovati ali uničiti.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako C2.0 do C2.5 – etapa C2)
V območju etape C2 se načrtuje:
– novogradnja največ 4 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 800 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC1 in dela javne poti, GJI in priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako D1.0 do D1.20 – etapa D1)
V območju etape D1 se načrtuje:
– novogradnja največ 20 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.000 m2;
– ureditev javne poti, GJI in priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako D2.0 do D2.9 – etapa D2)
V območju etape D2 se načrtuje:
– novogradnja največ 9 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 900 m2;
– ureditev javne poti, GJI in priključkov na GJI.
27. člen
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako E1.0 do E1.7 – etapa E1)
(1) V območju etape E1 se načrtuje:
– novogradnja največ 6 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 950 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC2 in javne poti, GJI ter priključkov na GJI.
(2) Ne glede na določila 13. člena tega odloka je na nGP E1.2 in E1.7 dopusten odmik 2,0 m od meje sosednjih zemljišč za manj zahtevne stavbe brez soglasja soseda na južni strani nGP.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako E2.0 do E2.7 – etapa E2)
(1) V območju etape E2 se načrtuje:
– novogradnja največ 6 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.100 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC2 in javne poti, GJI ter priključkov na GJI.
(2) Ne glede na določila 13. člena tega odloka je na nGP E2.2 in E2.5 dopusten odmik 2,0 m od meje sosednjih zemljišč za manj zahtevne stavbe brez soglasja soseda na južni strani nGP.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako F0 do F6 – etapa F)
(1) V območju etape F se načrtuje:
– novogradnja največ štirih nizov v okviru 4 nGP v obsegu cca 4.500 m2 od tega en niz po največ 5 enostanovanjskih stavb v nizu ter trije nizi po največ 4 enostanovanjske stavbe v nizu;
– za izvedbo enega niza je opredeljena posamična nGP (F1.1, F3.1, F4.1 ali F6.1) s posamičnimi skupnimi gradbenimi parceli za 1 niz (F1.2, F3.2, F4.2 ali F6.2), ki služijo peš dostopu do posamičnih nizov ter dve skupni nGP F2 in F5,
– na skupni nGP F2 se načrtuje ureditev prometnega priključka, notranje dostopne poti zasebnega značaja v širini najmanj 4,0 m in površine za mirujoči promet za potrebe nGP F1 in F3;
– na skupni nGP F5 se načrtuje ureditev prometnega priključka, notranje dostopne poti zasebnega značaja v širini najmanj 4,0 m in površine za mirujoči promet za potrebe nGP F4 in F6;
– ureditev dela lokalne ceste LC2, avtobusnega postajališča, GJI ter priključkov na GJI.
(2) Dopustna odstopanja:
– dopustna je poljubna izbira zazidalnega vzorca tipa b2, c1, c2, c3 ali c4 znotraj posamične nGP F1.1, F3.1, F4.1 ali F6.1;
– dopustna je poljubna lega avtobusnega postajališča znotraj nGP F0.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako G1.0 do G1.11 – etapa G1)
(1) V območju etape G1 se načrtuje:
– novogradnja največ 11 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.250 m2;
– ureditev dela lokalne ceste LC2, GJI ter priključkov na GJI.
(2) Dopustna odstopanja:
– dopustna poljubna izbira zazidalnega vzorca tipa b1 ali b2.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako G2.0 do G2.34 – etapa G2)
V območju etape G2 se načrtuje:
– novogradnja največ 32 eno ali dvostanovanjskih stavb v okviru posamičnih nGP v obsegu cca 1.000 m2;
– ureditev dveh javnih poti od tega služi javna pot na nGP G2.11 dostopu do območja izven SD ZN Hrastje v Ribnici;
– ureditev notranje dostopne poti zasebnega značaja v širini najmanj 3,5 m na nGP G2.33 za potrebe nGP G2.34;
– ureditev GJI ter priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako P Z2.1 do P Z2.10 – etapa Z2)
V območju etape Z2 se načrtuje:
– ureditev javnega igrišča za otroke in mladostnike na nGP Z2.1;
– ureditev javnih odprtih grajenih površin naselja na nGP Z2.2 kot zelene in prometne, komunalne in tehnične površine (površine, namenjene potrebam delovanja soseske stavbe kot so površine za mirujoči promet, površine za zbiranje odpadkov ipd.);
– ureditev zelenih površin v okviru posamične nGP v območju obstoječih GP na nGP Z2.3, Z2.4, Z2.5 in Z2.6, Z2.9 in Z2.10;
– vzdrževanju stanja obstoječih GP na nGP Z2.7 in Z2.8;
– ureditev GJI ter priključkov na GJI.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako K1.0 do K1.1 – etapa K1)
(1) V območju etape K1 se načrtuje:
– ureditev dela lokalne ceste LC1 na nGP K1.0;
– ureditev zelenih površin z dopustno ureditvijo možne navezave območja tega PA na bodočo obvoznico G2-106 na nGP K1.1;
– ureditev GJI ter priključkov na GJI;
– ureditev možne navezave območja tega PA na bodočo obvoznico G2-106 ob upoštevanju hierarhije prostorskih aktov, in sicer se bodo v skladu z veljavnimi predpisi lokacijski pogoji za izvedbo priključka na bodočo obvoznico opredelili z državnim prostorskim načrtom.
(2) Dopustna odstopanja:
– Na območju K1.1. je dopustna novogradnja transformatorske postaje elektroenergetskega omrežja;
– ureditev navezave na bodočo obvoznico G2-106 znotraj območja SD ZN Hrastje v Ribnici se lahko izvede v ločeni etapi od izvedbe del lokalne ceste LC1;
– potek navezave območja tega PA na bodočo obvoznico G2-106 se prilagaja lokacijskim pogojem za izvedbo priključka na bodočo obvoznico, ki bodo opredeljeni z državnim prostorskim načrtom.
(opis rešitev ter lokacijski pogoji za nGP z oznako K2.0 do K2.1 – etapa K2)
(1) V območju etape K2 se načrtuje:
– ureditev dela lokalne ceste LC2 na nGP K2.0;
– ureditev zelenih površin z dopustno ureditvijo navezave na krožišče na G2-106 z ureditvijo lokalne ceste in podhoda pod ŽP 82 na nGP K2.1;
– ureditev GJI ter priključkov na GJI.
(2) Dopustna odstopanja:
– ureditev navezave na krožišče na G2-106 se lahko izvede v ločeni etapi od izvedbe del lokalne ceste LC2;
– ureditev navezave na krožišče na G2-106 je pogoj za izvedbo etape B1, B2, F in G2;
– potek navezave na krožišče na G2-106 se prilagaja prometni povezavi izven območja SD ZN Hrastje v Ribnici.
6. POGOJI GLEDE GRADNJE PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
35. člen
(zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se nahaja neposredno ob ŽP 82, ki poteka ob južnem robu območja. Še južneje izven območja SD ZN Hrastje v Ribnici pa poteka še trasa G2-106, ki predstavlja glavno vpadnico v naselje Ribnica. Območje tega PA se nanjo navezuje preko treh zavarovanih nivojskih prehodov čez železniško progo in sicer se na severozahodu navezuje preko prehoda, ki je povezan z naselji Dolenji Lazi in Breg pri Ribnici, ter na jugovzhodu preko prvega prehoda za obrtno cono Breg in drugega prehoda za Gornje Lepovče.
(2) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu;
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve;
– da s predlaganim posegom v območje načrtovane kategorizacije lokalne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja lokalnih cest in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, ter varovanja njenega videza, oziroma moteno redno vzdrževanje lokalnih cest.
(3) Koncept prometne zasnove: primarne prometnice v območju potekajo vzporedno s smerjo glavnih prometnic (G2-106 in ŽP 82) v smeri jugovzhod–severozahod, nanje se navezujejo prečne povezave, ki predstavljajo sekundarne prometnice z izjemo dodatne prometne navezave na cestno omrežje izven območja SD ZN Hrastje v Ribnici.
(4) Opis zasnove:
– primarne prometnice predstavlja novogradnja severne lokalne ceste LC1 (v nadalj. LC1) in južne lokalne ceste LC2 (v nadalj. LC2), ki omogočata navezavo območja na obstoječe prometno omrežje in povezavo naselij Dolnji Lazi in Gorenje Lepovče;
– na severozahodnem kot jugovzhodnem robu se LC1 in LC2 priključita na obstoječe prometne nastavke;
– na primarne prometnice LC1 in LC2 načeloma ni načrtovanih individualnih prometnih priključkov z izjemo v območju etape A2-del, C1, C2-manjši del in G1;
– prečne oziroma sekundarne povezave imajo značaj javne poti pretežno v smeri sever–jug in so zasnovane kot sklenjene prometne zanke v primeru, da se nanje priključuje več stavb in kot slepe ceste v primeru priključevanja manjšega števila stavb (etapa A1, A3, E1 in E2);
– slepe ceste se zaključijo z obračališči, ki so dimenzionirani za obračanje vozila za odvoz smeti;
– za območje etape F so načrtovani skupinski priključki z obračališči na primarno prometnico LC2;
– intervencijske poti so načrtovane v okviru javnega cestnega omrežja, v primeru dostopnih poti zasebnega značaja je intervencijske poti ter površine potrebno zagotoviti v okviru posamičnih nGP;
– načrtovana je tudi dodatna prometna navezava na obstoječe prometno omrežje v smeri sever–jug z značajem lokalne ceste in sicer se na jugu priključuje preko križišča na LC2 in načrtovanega izven nivojskega prehoda čez železniško progo (podvoz) na križišče na G2-106 s Severno servisno cesto JP 853393 izven območja tega PA v obrtni coni; na severu pa se preko načrtovanega krožišča na LC1 priključuje na načrtovano obvoznico G2-106 izven območja tega PA pri čemer se bodo lokacijski pogoji za izvedbo priključka na bodočo obvoznico izven območja tega PA opredelili z državnim prostorskim načrtom;
– za izvedbo načrtovanega izven nivojskega prehoda (podvoz) čez železniško progo je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca javne železniške infrastrukture.
(5) Trase načrtovanih cest potekajo po izrazito ravninskem, vendar kraškem terenu z velikim številom vrtač. Načrtovane nivelete se tako prilagajajo površinski konturi obstoječega terena, načrtovano je zasutje vrtač.
(6) Karakteristični profili oziroma koridorji načrtovanih cest se predvidijo v različnih širinah, in sicer:
Oznaka lokalne ceste/javne poti | Karakteristični profil | Skupaj širina |
LC1 | – bankina 0,5 m – hodnik za pešce 1,5 m – dvosmerno vozišče 6,0 m – hodnik za pešce 1,5 m – bankina 0,5 m | skupaj 10,0 m |
LC2 | – bankina 0,5 m – hodnik za pešce 1,5 m – dvosmerno vozišče 6,0 m – dvosmerna kolesarska steza 2,5 m – hodnik za pešce 1,5 m – bankina 0,5 m | skupaj 12,5 m |
JP1 | – bankina 0,5 m – hodnik za pešce 1,5 m – dvosmerno vozišče 6,0 m – hodnik za pešce 1,5 m – bankina 0,5 m | Skupaj 10,0 m |
Ostale JP | – bankina 0,5 m – hodnik za pešce 1,5 m – dvosmerno vozišče 5,5 m – bankina 0,5 m | Skupaj 8,0 m |
(7) Načrtovano javno cestno omrežje ustreza zahtevam veljavnih predpisov glede zagotovitve ustreznih polj preglednosti.
(8) Projektiranje cestnih priključkov se izvede ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja projektiranja javnih cest in cestnih priključkov.
(9) Dvoriščne ograje v preglednem polju cestnega priključka so dovoljene do višine 0,75 m nad površino cestišča.
(10) V sklopu ureditve LC2 je načrtovana tudi ureditev avtobusnega postajališča in kolesarske steze tranzitnega značaja.
(11) V sklopu lokalnega športno rekreacijskega parka ob trasi LC1 je načrtovana ureditev površin za mirujoči promet oziroma parkirišča za osebne avtomobile okvirne kapacitete 44 PM.
(12) Površine za mirujoči promet za potrebe eno ali dvostanovanjskih stavb je potrebno zagotavljati v okviru posamičnih nGP v skladu s kriterijem minimalnega obsega in pogoji, ki izhajajo iz grafičnih usmeritev.
(13) Kriterij za določitev minimalnega obsega površin za mirujoči promet v eno ali dvostanovanjski stavbi je: 1 PM/1 stanovanje.
(14) Objektom z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 %, vendar najmanj 1 PM za invalide. Vse površine, ki so namenjene pešcem in nivojski prehodi čez vozišče morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.
(15) Pri projektiranju prometne cestne infrastrukture se upoštevajo še druge usmeritve mnenja za področje lokalnih cest v delu, ki se nanaša na projektiranje.
(16) Za vse posege v progovnem (6 m od osi skrajnega tira levo in desno) ali varovalnem progovnem pasu (100 m od progovnega pasu levo in desno) je potrebno upoštevati:
– veljavne predpise in standarde s področja železniškega prometa, gradnje, zasaditev in drugih posegov v progovni in varovalni progovni pas ter tehničnih zahtev in pogojev za projektiranje in gradnjo nivojskih prehodov ter spodnjega in zgornjega ustroja železniških prog;
– obveznost pridobivanja projektnih pogojev in mnenja k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture (v nadaljevanju: JŽI) v progovnem in varovalnem progovnem pasu železniške proge;
– da je izvedba vseh ukrepov za zaščito stavb pred hrupom in drugimi negativnimi vplivi zaradi odvijanja železniškega prometa obveznost investitorja novogradenj in zato upravljavec JŽI ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov zaščite pred vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice.
(17) Z zasaditvami se ne sme ogroziti varnosti odvijanja železniškega prometa, vzdrževanje zasaditve je obveznost investitorja posegov.
(18) Prometne rešitve so prikazane v grafičnem delu na listu list 6.1.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:2000 in listu 6.1.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo – prikaz višinske ureditve, merilo 1:500.
(skupne določbe za gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici ni komunalno opremljeno, komunalno opremljeno območje se nahaja na njegovem zahodnem robu (9. etapa ZN) in jugovzhodnem robu (naselje Gornje Lepovče in del 1. etape ZN).
(2) Preko območja SD ZN Hrastje v Ribnici poteka 20 kV elektroenergetski nadzemni daljnovod z varovalnim pasom 2 x 10 m.
(3) Na nepozidanem in komunalno neopremljenem pretežnem delu območja je načrtovana novogradnja:
– javnega vodovodnega omrežja;
– javne kanalizacije za padavinsko vodo;
– javne kanalizacije komunalno odpadno vodo, ki se zaključuje s KČN Ribnica;
– javnega elektroenergetskega omrežje in objektov;
– javnega omrežja elektronskih komunikacij.
(4) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se bo opremljalo etapno v skladu z 43. členom tega odloka.
(5) Koncept ureditev glede poteka omrežij GJI: vsa načrtovana omrežja GJI bodo potekala v cestnih telesih načrtovanih lokalnih cest in javnih poti. Vodovodno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje elektronskih komunikacij bodo na več mestih priključeni na obstoječa omrežja posamične GJI, ločeni sistem kanalizacije odpadnih komunalnih in padavinskih vod pa se bo na obstoječe omrežje navezoval samo z vodom komunalnih odpadnih vod, sistem padavinskih odpadnih vod pa bo zaključen z več posameznimi ponikovalnicami.
(6) Pri vseh križanjih in približevanjih komunalnih vodov je potrebno upoštevati mnenja/soglasja pristojnih upravljavcev in veljavne tehnične normative in predpise.
(7) Pogoji za gradnjo komunalnih vodov v območju javne ceste:
– Križanje ceste s komunalnimi vodi je dopustno pod kotom od 45° do 135°. Posamezni komunalni vod je lahko prostozračni ali v terenu pod voziščem.
– Komunalni vodi v tlorisu potekajo vzdolžno ob robu cestnega sveta ali z odmikom od vozišča in izjemoma v vozišču ceste v naselju.
– Kanalizacijska cev poteka v največji možni globini zaradi križanja z ostalimi vodi, tako da je minimalna globina dna cevi 1,50 m pod voziščem za glavni odvodnik, za odpadne vode je v globini 0,90 m, za meteorne vode pa 0,60 m.
– Vodovodna cev z dimenzijo premera cevi do 100 mm mora imeti dodatno zaščitno cev s premerom večjim od 100 mm in mora biti nameščena v betonski cevi v primeru križanja ceste in poteka pod voziščem na minimalni globini cevi 1,20 m za glavni vod in za razdelilno omrežje v globini od 0,90–1,50 m, kot je določeno s klimatskimi pogoji območja.
– Toplovodno omrežje v naselju, ki poteka pod voziščem, je nameščeno v betonski zaščitni kineti z zgornjim robom konstrukcije minimalno 0,50 m pod voziščem.
– Plinovod in produktovod potekata pod voziščem na minimalni globini temena cevi 1,0 m z odmikom od roba vozišča, kot je predpisano za visoko in nizkotlačno omrežje.
– Plinovod z delovnim tlakom nad 16 barov poteka ob daljinski cesti z minimalnim odmikom 10 m od zunanjega roba cestišča, ob povezovalni in zbirni cesti z odmikom 5,0 m in ob dostopni cesti ter maloprometni cesti z minimalnim odmikom 2,0 m od spodnjega roba brežine cestnega nasipa.
– Plinovod z delovnim tlakom do 16 barov poteka z minimalnim odmikom 2,50 m od roba vozišča.
– Telekomunikacijsko kabelsko omrežje lahko poteka z minimalnim odmikom 1,00 m od roba zemljišča v minimalni globini 0,70 m pod voziščem.
(8) Podrobnejši opis rešitev za posamezne vrste GJI je opredeljen v naslednjih členih tega odloka.
(9) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov kot je določena v grafičnih prikazih pod pogojem, da:
– bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere;
– ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(10) Rešitve GJI so prikazane na listu 6.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – zbirna karta, merilo 1:2000.
(opis rešitev za vodooskrbo)
(1) Načrtovano javno vodovodno omrežje se naveže na obstoječe javno vodovodno omrežje na zahodnem in vzhodnem robu območja SD ZN Hrastje v Ribnici, mesto priključevanja je prikazano v grafičnih prikazih.
(2) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se bo opremljalo etapno, končna kapaciteta oziroma potrebna nosilnost je cca 107 m3/dan ob načrtovani porabi 150 l/dan na 1 prebivalca, to je 178 objektov x 4 prebivalci x 150 l/dan.
(3) Pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, opredeljuje Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica, tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov ter zaščito koridorjev cevovodov pa ureja Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica.
(4) Rešitev vodooskrbe načrtovanih stavb (mesto priključitve na sekundarni cevovod, trasa priključne cevi, mesto vodomernega jaška, profil priključne cevi in vodomera) se določi v projektni dokumentaciji (DGD/PZI) za komunalno opremljanje posameznih etap. V okviru navedene dokumentacije se tudi preveri hidravliko obstoječega in načrtovanega omrežja. V primeru, da se v hidravličnih izračunih izkaže, da so potrebne dodatne ureditve za ustrezno ureditev vodooskrbe, lahko le-te upravljavec predpiše kot dodatne pogoje za izvedbo.
(5) Za izvedbo javnega vodovodnega omrežja se predvidi vgradnja cevi iz nodularne litine za večje profile (≥DN 80) in PE cevi za manjše profile (<d 90).
(6) Zagotavljanje požarne vode se načrtuje z uporabo obstoječega in načrtovanega vodovodnega omrežja. Glede na načrtovane objekte in glede na Tehnično smernico TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah (tabela 40 in drugi odstavek točke 4.2.2.1 ob predpostavki, da se za posamezno stavbo kot celoto upošteva en požarni sektor z največjimi zahtevami) je potreben pretok vode za gašenje 1.600 l/min (za dvourno gašenje). V primeru, da se v hidravličnih izračunih izkaže, da z obstoječim in načrtovanim hidratnim omrežjem ne bo mogoče zagotoviti celotne požarne varnosti, bo le-to potrebno zagotavljati v okviru rešitev izven javnega vodovodnega omrežja.
(7) Rešitve za področje vodooskrbe so prikazane na listu 6.2.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – vodoskrba, merilo 1:2000.
(opis rešitev odvodnjavanja in čiščenja odpadnih vod ter odvajanje meteornih vod)
(1) Načrtovano javno omrežje komunalnih odpadnih vod se naveže na obstoječi javni omrežji na zahodnem in vzhodnem robu.
(2) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se bo opremljalo etapno, končna kapaciteta je 164 eno ali dvostanovanjskih objektov, 17 enostanovanjskih objektov v 4 nizih in 2 obstoječa objekta.
(3) Opis rešitev:
– Ob severozahodnem robu območja v cesti JP, 852961 Breg–Hrastje poleg ostale GJI potekata voda kanalizacije odpadnih komunalnih in padavinskih vod, ki se zaključita s ponikovalnico in malo komunalno čistilno napravo (100 PE), ki sta locirana na parc. št. 681/23, katera pa sega v območje novih gradbenih parcel, zato se omenjeni komunalni napravi ukineta;
– obstoječa ponikovalnica se prestavi v nGP E 1.1 v neposredni bližini, namesto obstoječe male komunalne čistilne naprave pa se izvede črpališče za komunalne odpadne vode, ki je dimenzionirano za priključitev obstoječih in dodatnih 50 novo predvidenih objektov oziroma vseh objektov z območij etap D1, D2, E1 in E2;
– navezava črpališča na obstoječi sistem kanalizacije ni predmet obravnave.
(4) Sistem kanalizacije odpadnih komunalnih vod se deli na:
– sistem območja etap D1, D2, E1 in E2, ki je priključen na novo predvideno črpališče kanalizacijskih odpadnih vod;
– sistem območja etap F in G1, ki se priključi na obstoječi mešani vod kanalizacije v podaljšku južne zbirne ceste na JP, 853431 Gor. Lepovče-povezava;
– sistem območja A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2 in G2, ki se priključi na obstoječi mešani vod kanalizacije v neposredni bližini JP, 853371 Kolodvorska–Gor. Lepovče.
(5) Vsi navedeni vodi z izjemo voda v območju nGP A2.1 potekajo gravitacijsko, zadnji pa predstavlja tlačni kanalizacijski vod z urejenim črpališčem.
(6) Padavinske odpadne vode se ponikajo ločeno in sicer se padavinske odpadne vode z zasebnih zemljišč ponikajo v ponikovalnih objektih lociranih v okviru posamezne nGP, padavinske odpadne vode z javnih površin pa na posameznih ponikovalnih objektih (ponikovalnicah oziroma ponikovalnih poljih) opremljenimi z lovilci olj, lociranih v okviru javnih površin.
(7) Odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje na način, da se prepreči morebiten vpliv na železniško infrastrukturo.
(8) Rešitve za področje odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda so prikazane na listu list 6.2.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, merilo 1:2000.
(opis rešitev za področje elektroenergetske oskrbe)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici je načrtovana:
– demontaža obstoječega 20kV daljnovoda in izgradnja nadomestnega 20kV kablovoda;
– gradnja nove elektro PVC kabelske kanalizacije za potrebe srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja.
(2) Poleg obstoječih transformatorskih postaj KTP Hrastje v jugozahodnem vogalu in KTP Gornje Lepovče – sever v jugovzhodnem vogalu območja SD ZN Hrastje v Ribnici, se za oskrbo območja z električno energijo načrtuje izgradnja 2 novih transformatorskih postaj in sicer KTP Hrastje 1 na nGP K1.1 in KTP Hrastje 2 na nGP Z1 z nizkonapetostnim razvodom do posameznih objektov in postavitev prostostoječih priključnih omaric.
(3) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se bo opremljalo etapno, končna kapaciteta je 164 eno ali dvostanovanjskih objektov, 17 enostanovanjskih objektov v 4 nizih in 2 obstoječa objekta.
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve veljavnih predpisov glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve veljavnega predpisa o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(5) Drugi pogoji:
– vso elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitve in preureditve vodov ter ureditve mehanskih zaščit) je potrebno projektno obdelati v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter tipizacijami distribucijskih podjetij in pridobiti ustrezna dovoljenja za gradnjo na podlagi dokumentacije, pripravljene v skladu z prej navedenimi pogoji;
– v fazi izdelave dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave morajo biti pridobljene overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Ljubljana, d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo;
– vsa dela v bližini električnih vodov in naprav je možno izvajati samo ročno in pod strokovnim nadzorom predstavnika Elektro Ljubljana, d.d.; pred pričetkom gradnje mora izvajalec naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jo nameravana gradnja zajema; pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
(6) Rešitve za področje elektroenergetske oskrbe so prikazane na listu 6.2.3: Prikaz ureditev glede poteka omrežij GJI in priključevanja objektov nanjo – elektroenergetska oskrba, merilo 1:2000.
(opis rešitev za področje oskrbe z drugo energijo)
(1) Za ogrevanje naj se z namenom zmanjšanja onesnaževanje zraka prednostno načrtuje priključevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja pri čemer imajo pri vseh vrstah ogrevanja prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak.
(2) Dopustno je tudi ogrevanje na druge energente skladno z usmeritvami predpisi s področja o učinkoviti rabi energije.
(opis rešitev za področje elektronskih komunikacij)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici se načrtuje novogradnja telekomunikacijskega omrežja oziroma omrežja elektronskih komunikacij, ki se naveže na obstoječi javni omrežji na zahodnem in vzhodnem robu območja.
(2) Dograditev telekomunikacijskega in optičnega omrežja ter izvedba priključkov v celotnem območju je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi.
(opis rešitev javne razsvetljave)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici je predvidena javna razsvetljava ob robu lokalnih cest, javnih poti in javnih zelenih površin. Dograditev javne razsvetljave je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Javna razsvetljava in zunanja razsvetljava objektov se prilagodi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osvetljevanje zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in se namestijo svetila na samodejen vklop/izklop.
(3) Prižigališča javne razsvetljave bodo izvedena izven transformatorskih postaj, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DOPUSTNA ODSTOPANJA
43. člen
(etapnost izvedbe prostorskih ureditev)
(1) Načrtovane prostorske ureditve s SD ZN Hrastje v Ribnici se lahko izvajajo ločeno po posamičnih etapah: A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, D1, D2, E1, E2, F, G1, G2, K1, K2, Z1 in Z2.
(2) Načrtovane prostorske ureditve v posamični etapi se izvajajo v eni ali več posamičnih fazah ne glede na druge etape ob upoštevanju naslednjih faz izvedbe:
– 1. faza: vzpostavitev nGP za načrtovano komunalno opremo, pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovano komunalno opremo in drugo GJI ter izvedba načrtovane komunalne opreme in druge GJI;
– 2. faza: pridobitev gradbenih dovoljenje za druge načrtovane prostorske ureditve v okviru posamičnih nGP pri čemer je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za načrtovane prostorske ureditve v 2. fazi pridobljeno uporabno dovoljenje za prostorske ureditve v 1. fazi.
8. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA, CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
44. člen
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)
Območje SD ZN Hrastje v Ribnici se nahaja izven območij enot kulturne dediščine. Investitor najmanj 14 dni pred pričetkom izvajanja zemeljskih del o tem obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora.
(usmeritve za ohranjanje narave)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici leži izven zavarovanih območij in območij Natura 2000 ter izven območja neposrednega ali daljinskega vpliva nanje.
(2) Območje se nahaja v ekološko pomembnem območju – osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (ID80 000), zato naj se za preprečevanje konfliktov z rjavim medvedom (Ursus arctos) ekološki otok uredi na način, da odpadki (predvsem organski) ne bodo dostopni rjavemu medvedu. V ta namen naj se postavijo medovarni smetnjaki oziroma naj se zabojniki za odpadke ustrezno fizično zagradijo/zaklenejo.
(3) Celotno območje SD ZN Hrastje v Ribnici gradijo karbonatne kamnine, zato tu obstaja možnost odkritja podzemnih jam. V primeru odkritja jam med gradnjo objektov opozarjamo na upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu podzemnih jam in sicer mora fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe jame, začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
(4) Druge usmeritve oziroma ukrepi za področje ohranjanja narave so:
– krčitev gozda naj se izvede izven gnezditvene sezone ptic, in sicer v obdobju od 1. septembra tekočega leta do 1. marca naslednjega leta;
– les listavcev, ki bo posekan na območju načrtovane cone, naj se iz tega območja čim prej odpelje v nadaljnjo predelavo, da ne bodo hrošči vanj zalegali;
– zunanja osvetlitev naj se izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad vodoravnico; namestijo naj se svetilke, ki ne prepuščajo UV svetlobe in svetijo v rumenem delu spektra do barvne temperature 2700–3000 k.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – zrak)
(1) Načrtovane prostorske ureditve v območju SD ZN Hrastje v Ribnici ne bodo bistveno prispevale k emisijam škodljivih snovi v zrak.
(2) V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje in zato izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja, ki naj se določajo ob smiselni uporabi predpisov za preprečevanja in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč.
47. člen
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – vode, tla in podtalnica)
(1) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici posega na občutljivo območje in na prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije, nahaja pa se izven vodovarstvenih, poplavnih, erozijsko ogroženih območij, referenčnih odsekov ter vodnih in priobalnih zemljišč.
(2) Zaradi občutljivega kraškega terena je potrebno zagotoviti vse ukrepe med gradnjo in obratovanjem za varovanje tal ter površinskih in podzemnih voda pred onesnaženjem, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode, v zadostnih količinah in s tem varovanja zdravja ljudi.
(3) Pogoji za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter ureditev površin parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev so opredeljeni v 38. členu tega odloka.
(4) Zaradi zagotovitve varnosti območje se priporoča izvedba geološkega pregleda terena in izdelava geološkega poročila o stabilnostnih razmerah za posamično nGP, še posebej za nGP C1.2 in C1.3, kjer je evidentirana podzemna jama.
(5) V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje z zadrževalnim sistemom – lovilno skledo, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki bi se lahko v njej nahajale in dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi.
(6) Na prej opisan način zadrževalnega sistema – lovilne sklede je potrebno zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja možnost (verjetnost) onesnaževanja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi.
(7) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne objekte in ureditve in vse ostanke deponiji. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti.
(8) Drugi pogoji:
– za morebitno rabo vode, ki bi presegala mejo splošne rabe, bo potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenje ali koncesije;
– v skladu s predpisi s področja upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja/mnenja;
– drevesa se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo in izdani ugotovitveni odločbi v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji in gozdovih.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – hrup)
(1) Na območju SD ZN Hrastje v Ribnici bo vir hrupa v času gradnje gradnja sama. V času uporabe načrtovanih ureditev bo vir hrupa sama dejavnost. Gradnjo objektov in njihovo uporabo je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa glede na veljavne predpise s področja varstva pred hrupom.
(2) Območje SD ZN Hrastje v Ribnici je glede na opredelitev PNRP SK v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 35/08) uvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Gradnjo objektov in njihovo uporabo je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
(4) Viri hrupa kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke in podobno naj se pazljivo umeščajo v prostor stran od mirnih oziroma zelenih površin.
(5) Opredelitev ukrepov za odpravo negativnih vplivov hrupa zaradi bližine regionalne železniške proge št. 82 Ljubljana–Grosuplje–Kočevje:
– 1. ukrep: vzporedno s potekom železniške proge je opredeljen zeleni pas v širini 20 m od tega 10 m kot zeleni pas z urejeno gosto zasaditvijo in nasipom v višini vsaj 2 m, ki skupaj z gosto zasaditvijo predstavlja visoko absorpcijske površine za preprečitev širjenja hrupa;
– 2. ukrep: načrtovane stavbe so od poteka železniške proge v povprečju odmaknjene 50 m, minimalno pa 20 m z vmesnim 10 m zelenim pasom z zasaditvijo v okviru gradbenih parcel načrtovanih stavb, ki predstavlja dodaten tampon poleg osnovnega 10 m pasu;
– organizacijski in logistični ukrepi:
– omejitev vožnje tovornih vlakov izključno na dnevno obdobje (6:00–18:00 ura),
– uporaba tirnih vozil, ki ustrezajo zahtevam smernice TSI, podsistem »tirna vozila-hrup«,
– izvedba dodatnih protihrupnih ograj v primeru vožnje vlakov v za hrup občutljivih obdobjih dneva (večerno in nočno obdobje), ki bi povzročali čezmerno obremenitev okolja (izvedba protihrupnih ograj ob železnici ni predmet tega PA, ampak jo je potrebno predhodno uskladiti z upravljavcem železniškega omrežja skladno s predvidenim planom odvijanja tovornega železniškega prometa);
– dodatni ukrepi za zmanjšanje obremenitve s hrupom na območju načrtovanih stanovanjskih novogradenj:
– zagotovi se ustrezna zvočna izolacija vseh bivalnih prostorov v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12, 61/17),
– prostori v stavbah se razporedijo primerno glede na občutljivost dejavnosti,
– na hrup občutljivi prostori v stavbah se načrtujejo na način, da bodo čim manj obremenjeni s hrupom zunanjih linijskih virov hrupa,
– pri stanovanjskih prostorih (predvsem spalnicah) se v čim večji meri zagotovijo okna na tihi fasadi stavbe, kjer hrup ne presega ciljnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije za hrup cestnega/železniškega prometa (LDVN 53/54 dB(A), LNOČ 45/44 dB(A)).
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – odpadki)
(1) Komunalne odpadke v območju SD ZN Hrastje v Ribnici se zbira v skladu z občinskim področnim predpisom. V območju nGP Z2.2 je zagotovljen en ekološki otok za zbiranje papirja, kartona in stekla, po potrebi se lahko uredi več platojev.
(2) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – svetlobno onesnaževanje)
(1) Na območju SD ZN Hrastje v Ribnici se načrtuje ureditev razsvetljave v območju lokalnih cest, javnih poti in javnih zelenih površin naselja.
(2) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Dovoljena je vgradnja izključno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izključno na talno površino.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici ni evidentiranih poplavnih območij in visoke podtalnice. Območje SD ZN Hrastje v Ribnici posega na plazljiva območja z zanemarljivo in majhno verjetnostjo pojavljanja plazov.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in sicer projektni pospešek tal 0,15o (g). Tem lastnostim je potrebno prilagoditi tehnične rešitve gradnje oziroma prostorske ureditve.
(3) Upoštevati je potrebno požarno ogroženost okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje.
(4) Obvezno je izvajanje ukrepov za preprečitev emisij snovi v tla (predvsem pred raztresanjem oziroma razlivanjem gradbenih materialov), ki jih določajo veljavni področni predpisi predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in področja varovanja tal in podtalnice.
(1) V območju SD ZN Hrastje v Ribnici so upoštevani ukrepi varstva pred požarom. Zasnova varstva pred požarom za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev mora biti zasnovana na protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo.
(2) Požarna zaščita načrtovanih prostorskih ureditev je predvidena z:
– ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– zagotovitvijo virov vode za gašenje z nadgradnjo obstoječega hidrantnega omrežja;
– zagotovitvijo neoviranega in varnega dovoza, dostopa ter ureditvijo delovnih površin za intervencijska vozila.
(3) Pogoji za ureditev intervencijskih poti in površin:
– dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil do načrtovanih prostorskih ureditev so načrtovani v skladu z grafičnimi usmeritvami na listu 6.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo;
– v vsaki etapi izvedbe je potrebno zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(4) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov, kar se zagotavlja z zadostnim številom ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti.
(5) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(prilagajanje podnebnim spremembam)
(1) Za prilaganje podnebnim spremembam se načrtuje ukrepe za obvladovanje visokih temperatur, ukrepe za obvladovanje poplavnega vala ob močnih nalivih in ukrepe za upravljanje z zalogami vode.
(2) Ukrepi za obvladovanje visokih temperatur so predvsem:
– zasaditve, ki senčijo stavbe in napredne zasteklitve, ki zmanjšujejo akumulacijo sočne toplote;
– uporaba gradbenih materialov, ki preprečujejo penetracijo toplote (npr. izvedba zelenih streh in sten);
– inovativna uporaba vode za hlajenje vključno z uporabo talne in površinske vode;
– uporaba mehanskega hlajenja;
– načrtovanje pločnikov in drugih javnih površin, ki nudijo senco z zasaditvijo in načrtovanje pitnikov.
(3) Ukrepi za obvladovanje poplavnega vala ob močnih nalivih so predvsem:
– načrtovanje prostorov za razlivanje in začasno zadrževanje koničnega odtoka ob nalivih z razporeditvijo javnih zelenih površin in zelenih površin v okviru posamične nGP;
– načrtovanje sonaravnih sistemov za odvodnjavanje npr. porozne utrjene površine, peščene in zatravljene površine, ponikovalne površine v območju javnih zelenih površin in zelenih površin v okviru posamične nGP;
– uporaba javnih zelenih površin in zelenih površin v okviru posamične nGP za zmanjšanje in upočasnitev površinskega odtoka;
– načrtovanje smeri površinskega odtoka, da voda pri močnem nalivu lahko odteče brez da bi ogrozila ranljiva območja (območja družbene infrastrukture, ki se nahaja izven SD ZN Hrastje v Ribnici).
(4) Ukrepi za upravljanje z zalogami vode so predvsem:
– načrtovanje uporabe očiščene odpadne vode za zalivanje, namakanje in za splakovanje stranišč;
– načrtovanje uporabe neonesnažene padavinske odpadne vode za zalivanje, namakanje in za splakovanje stranišč;
– podzemno skladiščenje padavinske odpadne vode za uporabo v sušnih obdobjih.
9. UKREPI ZEMLJIŠKE POLITIKE
54. člen
(1) Na območju SD ZN Hrastje v Ribnici so dopustni ukrepi zemljiške politike v skladu z veljavnimi predpisi na območju:
– nGP, ki so opredeljeno kot obstoječe ali načrtovano javno dobro v 5. členu tega odloka in
– 7,5 m širokega pasu ob nGP, ki predstavlja načrtovano javno dobro v 1. fazi vsake etape zaradi izvedbe javnih prometnih površin in je grafično prikazan kot del posamičnih nGP.
(2) Območja, kjer so dopustni ukrepi zemljiške politike so prikazana v grafičnem delu na listu 4: Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo gradbenih parcel in prikazom javnega dobra, merilo 1:2000.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Z dnem uveljavitve SD ZN Hrastje v Ribnici se v območju SD ZN Hrastje v primeru neskladja med določili tega odloka in določili ZN uporabljajo določila tega odloka.
SD ZN Hrastje v Ribnici so izdelane v digitalni in analogni obliki. Hranijo se na sedežu Občine Ribnica in so dostopne javnosti skladno z zakonom. SD ZN Hrastje v Ribnici so skladno z zakonom z dnem uveljavitve posredovane Upravni enoti Ribnica.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-002/2021
Ribnica, dne 2. marca 2023
