Na podlagi 124. člena in v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP3 (Uradni list RS, št. 199/21), 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 3. seji dne 23. 2. 2023 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gostišče s prenočišči v Slovenskih Konjicah
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za gostišče s prenočišči v Slovenskih Konicah«, v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko naloge 19/2019-OPPN (odgovorna prostorska načrtovalka, Mojca Kraševac, udia, PA PPN ZAPS 0467).
(3) Ta prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko: 2182.
(4) Za OPPN, skladno z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-128/2021/4, z dne 27. 7. 2021, ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti izvedbe vplivov plana na varovana območja.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju obdelave, ki se načrtuje z OPPN in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo objekta in pripadajočih površin za mirujoči promet ter pogoje priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po izgradnji objektov in ureditvi okolja.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo gostišča s prenočišči na lastnih parcelah, s predvidenim novim dovozom do parcel in z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.
(2) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.
III. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN
(1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja novega gostinskega objekta s prenočišči v območju EUP UN1/035.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega del parcele številka 339/33 v katastrski občini 1115 Slovenske Konjice.
(4) Velikost območja OPPN je cca 2000 m2.
(5) Ureditve izven območja OPPN lahko tudi zemljiške parcele, za potrebe izvedbe prostorskih ureditev in ureditev komunalnih, prometnih, energetskih in telekomunikacijskih priključkov.
(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba: BD (površine drugih območij – površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim) v EUP UN1/035.
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(2) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo.
(3) Vplivi novogradnje z vidika varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite, z vidika varnosti pri uporabi in hrupa, ne bodo presegali mej dopustnih ravni.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(1) Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija in vzdrževanje objekta,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev objekta,
– prizidava (dozidave in nadzidave) obstoječih in novih stavb v okviru dopustne etažnosti in faktorja zazidanosti parcele (FZ) določenega za nove objekte,
– spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– izgradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI) ter ureditev pripadajočih priključkov nanjo,
– zunanje ureditve.
(2) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z veljavnim predpisom.
(3) Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati, da faktor zazidanosti (FZ = 0,8) in faktor izrabe (FI = 2) ne bo prekoračen.
(1) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov oziroma drugih del, ki se dopuščajo v ureditvenem območju OPPN so opredeljene v skladu s predpisi o razvrščanju objektov (CC-SI):
a) Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.
b) Gradbeno inženirski objekti:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
c) Drugi gradbeni posegi:
– 3 Drugi gradbeni posegi.
(2) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov skladno z določili tega odloka. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja objektov z možnostjo stalnega bivanja ni dopustna.
(3) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograja,
– oporni zid,
– priključek na objekte gospodarske javne in druge infrastrukture,
– drugi gradbeni posegi po klasifikaciji CC-SI:
– trajno reliefno preoblikovanje terena, kot so nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine,
– urbana oprema,
– objekti za oglaševanje za lastno dejavnost in informacijski panoji,
– informacijske table.
V objektu bo gostinska dejavnost z nudenjem prenočitvenih kapacitet. Možno je umeščanje ostalih dejavnosti, ki so dovoljene v namenski rabi BD.
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi:
– Gradbena meja: črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali pa je od nje odmaknjena v notranjost zemljišča.
– Zelenica: je površina namenjena krajinsko-arhitekturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve oziroma grmovnice). Zelene površine se uredijo ob prometnih površinah, obvodnih površinah in na stiku s pozidavo za zahodni strani (trgovina Hofer).
Za potrebe realizacije načrtovanega objekta in ureditev ni predvidene odstranitve obstoječih stavb.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Na parceli 339/33-del, k.o. 1115 Slovenske Konjice se predvidi umeščanje gostišča s prenočišči. Objekt – gostišče s prenočišči – je glede na obliko parcele predvidoma podolgovatega razgibanega tlorisa, v etažnosti (klet) + pritličje in enega oziroma dveh nadstropij – (K)+P+N1+(N2).
(2) Umestitev in tlorisni gabariti nove stavbe so omejeni z gradbenimi mejami (novozgrajena stavba je ne sme presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekt, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo stavbe in ne gradbeno inženirski objekti ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture s priključki. Na celotni gradbeni parceli se dopusti gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin, objektov GJI s priključki, zelenih površin ipd.
(3) V kartografski prilogi so zarisani tlorisi stavb in območje pozidave. Zarisani tlorisi stavb (velikost, oblika) so načelni in se lahko spreminjajo v okviru prikazanega območja pozidave, ki ga ne smejo presegati. Smeri in lokacije dostopov in dovozov so prikazani načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji.
(4) Tlorisni gabariti:
– oblika je lahko pravokotna ali razgibana, stavba je lahko oblikovana na svojsten način – sodobno arhitekturno za namen dejavnosti, ki se odvija znotraj nje,
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine 15.00 m in zahtevanih odmikov,
– novogradnjo je treba projektirati na način, da s svojo dejavnostjo pri najbližjih stanovanjskih objektih ne bodo povzročale preseženih mejnih vrednosti za hrup, kakovost zunanjega zraka in svetlobnega onesnaženja,
– dovoljene so vse vrste konstrukcij,
– zasnova stavbe mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito, priporoča se gradnja nizkoenergetske stavbe.
(5) Streha:
– ravna streha,
– zelena streha,
– streha skrita za fasadnim vencem ali
– streha v naklonu do 15°.
Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, strelovode, strojnice, dvigala, ki lahko presegajo maksimalni višinski gabarit do vključno 1 m, ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice;
– kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
(6) Materiali in barve:
– fasade stavb morajo biti zasnovane s trajnimi in sodobnimi materiali, po načelih varčne energetske gradnje, fasade so nesvetleče, od sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov,
– materiali; sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov.
(7) Pozidanost gradbene parcele, faktor zazidanosti (FZ): – FZ za območje BD – območje drugih dejavnosti je 0.8, FZ je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V zazidano površino se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. V zazidano površino se ne šteje površina parkirišč in dovozov.
(8) Lega objektov mora zagotavljati neovirano vzdrževanje in rabo objektov, obenem ne sme biti motena sosednja posest.
(9) Zunanja ureditev ob objektih in zasnova objektov mora zagotavljati nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam.
(1) Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih mej najmanj 4,00 m (razen, če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače) tako, da ni motena sosednja posest in, da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(3) Ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi; če se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti.
(lega, velikost in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN je skladno s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, dovoljeno graditi oziroma postaviti enostavne in nezahtevne objekte skladno z določili tega odloka. Velikost se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne objekte.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Dovoz k stavbi oziroma na gradbeno parcelo se uredi po novem cestnem priključku na R3 688 v višini obstoječega križišča z Mariborsko ulico. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki znaša 4,00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.
(2) Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Zagotovljeno mora biti obračanje in parkiranje vseh vozil, ki so povezana z opravljanjem njihove dejavnosti, na svoji gradbeni parceli.
(3) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko višine do 2,20 m (enotne, tipske) in postavljene do meje parcele, na kateri se gradi. Za postavitev ograje na mejo se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti in upoštevati še pogoj, da se s tem ne omejuje prometne preglednosti. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin in morajo biti postavljena v soglasju z upravljavcem.
(4) Ob javnih cestah je predvidena obvezna umestitev obcestnih drevoredov na zelenih pasovih, namenjenih varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Širša zelena pasova sta predvidena po zahodni strani območja, vzdolž regionalne ceste ter po vzhodni strani območja z namenom prilagajanja terenu.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARRSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem;
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur;
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(1) Območje OPPN se navezuje na regionalno cesto III. reda št. 688 na odseku 1231 Slovenske Konjice–Žiče preko novega cestnega priključka v km 0,040 (levo v smeri stacionaže ceste).
(2) Nov cestni priključek je lahko v območju obstoječega križišča z Mariborsko ulico in mora biti prilagojen projektiranemu cestnemu priključki predkratkim že zgrajenemu pri rekonstrukciji križišča državnih cest RII-430/0278 Tepanje–Slovenske Konjice in RIII-688/1231 Slovenske Konjice–Žiče v krožišče (krožišče Hofer). Cestni priključek je potrebno izvesti kot skupinski cestni priključek.
(3) Hodnik za pešce s kolesarsko stezo je potrebno podaljšati od krožišča do novega cestnega priključka in sicer na zahodni strani območja OPPN, v koridorju min. širine 2,5 m. Območje pešcev in križišč morajo biti ustrezno pregledna in osvetljena. Ustrezno morajo biti obdelane navezave novih prometnih površin za pešce na obstoječe prometne površine.
(4) Območje OPPN se nahaja ob regionalni cesti RIII – št. 688 na odseku 1231 Slovenske Konjice–Žiče. Varovalni pas regionalne ceste znaša 15 m in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. Zunanje ureditve, parkirišča in notranje prometne povezave morajo biti od zunanjega roba rekonstruiranega vozišča državne ceste odmaknjene najmanj 5 m, objekti pa najmanj 10 m. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekt s svojim gabaritom in zunanjo ureditvijo ne sme ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
(5) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN, Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.
(6) Odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcele, objekta, zunanje ureditve in cestnega priključka ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na območju urediti odvodnjavanje po predpisih. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročati spremembe/poslabšanje obstoječega odvodnjavanja državne ceste.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za manipulacijo, obračanje in parkiranje vozil namenjenih potrebam stavb in dejavnostim, ki so na posamezni gradbeni parceli.
(mirujoči promet – parkirne površine)
(1) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce se zagotovi znotraj gradbene parcele oziroma območja OPPN. Ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce se določi v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi, določili Občinskega prostorskega načrta Občine Slovenske Konjice oziroma normativi, ki urejajo to področje.
(2) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce se lahko zagotovi tudi na drugi gradbeni parceli.
(3) Skladno s predpisi se na parkirišču znotraj gradbene parcele zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(1) Na obravnavanem območju se na parc. št. 288/5 in 288/6 k.o. Slovenske Konjice nahaja javni vodovod dimenzije DN 80, ki se zaključi v betonskem vodovodnem jašku.
(2) Za potrebe predvidenega objekta je potrebno izvesti nov interni vodovodni priključek s pripadajočim vodomernim termo jaškom, ki se opremi z obračunskim vodomerom, in sicer se jašek vgradi na rob oziroma največ 5 m od roba parcele. Interni vodovodni priključek se lahko priključi na javni vodovod na parc. št. 288/5 in 288/6 obe v k.o. 1115 Slovenske Konjice.
(3) V kolikor bo na območju, kjer bo zgrajen objekt tlak v vodovodnem sistemu zaradi tehničnih lastnosti vodovoda previsok/prenizek, mora investitor na lastne stroške po pooblaščenem izvajalcu vgraditi ustrezno napravo za zmanjšanje/povečanje tlaka v sistemu ter napravo za zmanjšanje/povečanje tlaka ustrezno vzdrževati.
(4) Predvidi se dodatna umestitev nadzemnih hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti.
(5) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.
(1) Predmetna gradnja je umeščena v prostor na območju dela naselja Slovenske Konjice v aglomeraciji Vešenik štev. 9980, ki je opremljena z ločenim sistemom javne kanalizacije zaključene s CČN Slovenske Konjice ID 2510.
(2) Za zagotovitev minimalne komunalne ureditve je potrebno na območju OPPN izdelati novo interno vodotesno kanalizacijo v ločenem sistemu.
(3) Odpadne komunalne vode se priključijo na javni kanal iz BC DN 300 mm v območju jaška z GK koordinatama Y=533841,2, X=133121,7. Priključitev se izvede na vrhu mulde v jašku. V primeru priključevanja podkletenega dela je investitor dolžan urediti odvajanje odpadne vode iz kleti na lastne stroške.
(4) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom (ukrepi za padavinsko odpadno vodo) Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15). Očiščene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč ter strešne meteorne vode se vodijo po novi meteorni interni kanalizaciji ustreznega premera cevi ter se priključijo na javni kanal iz BC DN 400 mm (ID 54544).
(5) Hišni priključek izdela izvajalec javne službe na podlagi soglasja za priključitev in ponudbenega predračuna ali lastnik objekta v lastni režiji pod nadzorom izvajalca javne službe. Priklop hišnega priključka na obstoječa jaška, vključno z izdelavo odprtine v jašek, izvede izključno izvajalec javne službe.
(6) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje ni elektroenergetskih naprav v lasti Elektra Maribor d.d.
(2) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno:
– zgraditi novi NN kabelski priključek od obstoječe prostostoječe razdelilne omarice (NNRO PS-RO T0664), ki stoji na parc. št. 288/4 k.o. Slovenske Konjice NN izvod (l-06 Hofer) iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV VEŠENIK 2 (t-644 OE Slovenska Bistrica) do nove prostostoječe NN priključno merilne omarice PS-PMO (mesto postavitve PS-PMO ter traso NN priključka določi OE Slovenska Bistrica);
– skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov;
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.
(3) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno za področje distribucije električne energije upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise.
(4) Pri nadaljnjem načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da je možna kakršna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase srednje napetosti električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v mapitel cevi ф 160 mm.
(5) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.
(1) V območju OPPN je predvidena cestna javna razsvetljava, in sicer na zunanji strani hodnika za pešce.
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
(3) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Znotraj območja OPPN je predvideno omrežje elektronskih komunikacij. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d. in T2 d.o.o.
(2) Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom posameznega operaterja.
(3) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali pa prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika posameznega operaterja.
(4) Projekt TKO priključka na javno TKO omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja pristojnega operaterja.
(5) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.
(1) V bližini območja OPPN je že izgrajeno plinovodno omrežje, ki omogoča priključevanje objekta.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno za področje distribucije zemeljskega plina upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise.
(3) Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
(4) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Za ogrevanje predvidene stavbe se kot vir energije predvideva zemeljski plin, zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije ali pa obnovljivi viri energije (sončni kolektorji na stavbi, toplotne črpalke, ipd.), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Dopusti se namestitev fotonapetostnih modulov na strehi stavbe.
(3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
(ukrepi za ohranjanje narave)
(1) Obravnavano območje OPPN ni v vplivnem območju OPPN ni naravnih vrednot, varovanih območij ali drugih območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju se upoštevajo določila zakonodaje s področja ohranjanja narave, ki opredeljujejo pogoje za območja strnjene poselitve.
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije;
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Območje obravnave se ne nahaja ob vodotoku ali na vodovarstvenem območju, kot tudi ne na poplavno, erozijsko ali plazljivo ogroženem območju. Poseg ne vpliva na vodni režim in stanje voda.
(2) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da o v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...) oziroma kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod, ki ima urejen iztok v vodotok.
(5) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentrnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardnih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
(6) Način odvajanja padavinske odpadne vode mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajoč iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju morebitne trenutne problematike na obravnavanem območju (morebitno lokalno poplavljanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse nove predvidene pozidane površine za celotno območje. Upoštevati je treba odtočne količine padavinskih, zalednih odpadnih voda in preveriti pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov za te količine oziroma vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno ter podati rešitve za zagotovitev ustreznega odvajanja padavinskih odpadnih vod.
(7) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, se pridobi vodno mnenje pri pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor.
(8) Po izgradnji meteorne in fekalne kanalizacije in vodovodnega omrežja, pridobivanje mnenja o vplivih gradnje na vodni režim in stanje voda v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, razen, če gre za ogrevanje objekta s toplotno črpalko voda-voda ali za ogrevanje objekta z geosondo globine več kot 30 m.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo, se lahko uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
(1) Površine v OPPN z namensko rabo ostale dejavnosti so opredeljena s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Upravljavec regionalne ceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovane dejavnosti na območju OPPN, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito je obveznost investitorjev na območju OPPN.
(3) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
(4) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja in da ni moteča za okolico. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov.
(2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred poplavo, erozijo)
Območje obravnave se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter plazovitost.
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih ARSO za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125.
(2) Za projektiranje objektov na območju OPPN je potrebno pridobiti geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
Na območju OPPN ni objektov za potrebe obrambe.
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine.
(2) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(3) Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi hidrantno omrežje. Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski dom je oddaljen manj kot 500 m.
(razlitje nevarnih snovi)
Na zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Ureditve, načrtovane z OPPN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja, etape morajo biti funkcionalno zaključene celote in se lahko tudi združujejo. Tudi gradnja notranje mreže gospodarske javne infrastrukture lahko poteka v etapah.
(2) Etape:
– I. etapa obsega izgradnjo gospodarske javne infrastrukture za objekt: izgradnja cestne priključka, hodnika za pešce s kolesarsko stezo, vodovoda, fekalne kanalizacije ter meteorne kanalizacije, elektrike in tk vodov, skladno z določili iz prvega odstavka tega člena
– II. etapa obsega gradnjo stavbe/objektov ter zunanje ureditve na gradbeni parceli, ki je usklajena z etapno izgradnjo GJI kot zaključene celote.
(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo in objekte na gradbeni parceli mora biti zgrajena pripadajoča javna prometna in komunalna infrastruktura.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej, ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške;
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med investitorjem in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(merila in pogoji za parcelacijo)
(1) Gradbena parcela je prikazana na karti št. 8.
(2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljeno gradbeno parcelo. Odstopanja od pogojev za določitev gradbene parcele so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objekta ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo zaradi tehnoloških razmer ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na karti št. 4, vendar mora biti le-to v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– Dopusti se združevanje gradbene parcele v OPPN in gradbene parcele v EUP UN1/067. V primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradbena meja stavb poveže v enovit objekt preko ene ali več gradbenih parcel.
– Dopusti se izvedba kletne etaže, ob pridobitvi geomehanskega poročila.
– Dopusti se odstopanja pri tlorisnih gabaritih objekta so znotraj gradbene meje, določene v situaciji.
– Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji ...). Dovoljenja je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov.
– Dopustno je zgraditi oporne zidove kadar premostitev višinske razlike ni drugače izvedljiva.
– Odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture, za kar je potrebno pridobiti njihova pozitivna mnenja.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. Prav tako dopustna odstopanja ne smejo poslabšati bivalnih razmer v sosednjih območjih.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija objekta in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
OPPN je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice.
Za nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0015/2019(131)
Slovenske Konjice, dne 23. februarja 2023
