Na podlagi 119. in 115. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) v zvezi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3) in 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – UPB, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 3. seji dne 2. 3. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskega objekta Kmetije Rozman
1. člen
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Tržič (Uradni list RS, št. 3/20 – UPB) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskega objekta kmetije Rozman (v nadaljevanju: OPPN).
(2) V zbirku prostorskih aktov je OPPN dodeljena identifikacijska številka 2573.
(3) Podlaga za izdelavo OPPN je 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – UPB, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/22), ki omogoča gradnjo na območju kmetijskih zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe.
(4) OPPN je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova cesta 14, 4000 Kranj, pod številko projekta UD/539-82/2021 v februarju 2023.
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo kmetijskega objekta in drugih pripadajočih ureditev, ki služijo načrtovani gradnji.
Območje urejanja se nahaja v južnem delu naselja Križe v sklopu kmetije Rozman. Območje OPPN posega na del zemljišč s parcelno št. 156, 161 in 162/3 k.o. Križe (2147) v velikosti cca 0,16 ha. Izven območja OPPN segajo ureditve pripadajočega infrastrukturnega omrežja.
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
št. 1 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – PNRP | M = 1:5000 |
št. 2 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – gospodarska javna infrastruktura (GJI) | M = 1:5000 |
št. 3 | Območje občinskega podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M = 1:500 |
št. 4 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M = 1:5000 |
št. 5 | Ureditvena situacija | M = 1:500 |
št. 6 | Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno dobro | M = 1:500 |
št. 7 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanja kulturne dediščine | M = 1:1000 |
št. 8 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M = 1:1000 |
št. 9 | Načrt parcelacije | M = 1:500 |
OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izhodišča za izdelavo OPPN,
2. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov,
3. Prikaz stanja prostora,
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. Obrazložitev in utemeljitev,
7. Povzetek za javnost,
8. Odločba, iz katere je razvidno, da postopek CPVO za predmetni OPPN ni potreben.
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič ter Kataloga pomožnih objektov Občine Tržič.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
7. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) V območju urejanja se načrtuje gradnja kmetijskega objekta s pripadajočimi ureditvami. Vsa prometna in komunalna infrastruktura se podaljša preko obstoječega omrežja, ki je že v neposredni bližini.
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi urbanistične in arhitekturne rešitve načrtovanih ureditev. Kmetijski objekt bo preko obstoječih priključkov kmetijskega gospodarstva navezan na prometno, vodovodno in elektro omrežje. Meteorne vode se ponika, odpadne vode pa se, v kolikor bodo nastajale, vodi v kanalizacijsko omrežje.
(3) Z OPPN se v območju urejanja ohranja kakovostno bivalno okolje, varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
(vrsta namenske rabe prostora)
Predmetno območje je po občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič razvrščeno v enoto urejanja prostora KRŽ11 – Križe s podrobnejšo namensko rabo K1 – najboljša kmetijska zemljišča. Z OPPN se gradnja načrtovanega kmetijskega objekta dovoli brez spremembe namenske rabe.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
9. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Načrtovana gradnja se umešča na južni rob naselja Križe, kjer prevladujejo stanovanjske površine podeželskega naselja (SK), ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Funkcionalno se predvidena postavitev kmetijskega objekta preko skupnega dvorišča navezuje na obstoječo kmetijsko gospodarstvo, ki stoji severno od območja urejanja. Na jugu in zahodu območje prehaja v odprt prostor krajine s travniki in njivskimi površinami.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
10. člen
(dopustne vrste gradenj in ureditev objektov glede na namen)
(1) V območju je dopustna novogradnja:
– kmetijskega objekta,
– priključkov na infrastrukturno omrežje in
– infrastrukturnega omrežja.
(2) Dopustna namembnost oziroma dejavnost:
– stavba za spravilo pridelka in/ali,
– stavba za predelavo kmetijskih pridelkov in/ali,
– stavba za pranje (lastnih) kmetijskih pridelkov in/ali,
– stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen
(vrste, tipologija in oblikovanje objektov)
(1) Tlorisna površina in gabariti:
tloris: | podolgovat razmerje stranic vsaj 1:1,4 priporočeno 10,0 m x 30,0 m |
etažnost: | do (K)+P+M kolenčni zid visok največ 1,0 m |
streha: | naklon od 38° do 45° |
kota pritličja | ob vhodu na koti raščenega terena |
(2) Oblikovanje:
Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah kmetijskega objekta. Ograje balkonov ali gankov (če se izvedejo) morajo sestavljati vertikalni elementi. Polne ograje niso dovoljene.
(3) Materiali in barve:
Kmetijski objekt je lahko grajen klasično ali montažno. Kot primarno gradivo se uporablja beton, kamen, opeka ali les. Fasade se izvede v ometu bele ali svetle pastelne barve. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.
(4) Streha:
Streha na kmetijskem objektu mora biti simetrična dvokapnica. Obvezna je izvedba napušča. Širina napušča mora znašati najmanj 0,5 m, pri čemer je napušč na vzhodni strani lahko širši od ostalih. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico stavbe. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Možna je izvedba čopov v matični strešini. Strešna kritina mora biti sive barve in mora po videzu slediti strukturi majhnih strešnikov.
(lega objektov na zemljišču)
Lega kmetijskega objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN (grafični list št. 5 »Ureditvena situacija«). Umestitev novega objekta mora upoštevati gradbeno linijo (GL), ki predstavlja črto, na katero mora biti objekt prislonjen s fasado. GL v območju urejanja na vzhodu poteka po vzhodni stranici obstoječega kozolca, GL v območju urejanja na severu pa poteka 5,0 m severneje od obstoječega kozolca.
Raščenega terena z načrtovano gradnjo kmetijskega objekta višinsko ni dovoljeno spreminjati. Površina, ki ni zazidana ali ne predstavlja razširjenega dvorišča, ostaja v kmetijski rabi. Zelene površine se lahko dopolni z zasaditvijo visokodebelnega avtohtonega sadnega drevja.
Urbanistični parametri v območju OPPN niso predpisani.
(parcela namenjena gradnji)
(1) Parcela, namenjena gradnji, je poenotena z območjem OPPN. To je površina, na kateri je predvidena postavitev kmetijskega objekta in ureditve, ki služijo temu objektu.
(2) Velikost, lega in oblika parcele, namenjene gradnji, so razvidne iz grafičnega dela OPPN (grafični list št. 9 »Načrt parcelacije«).
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(opremljenost z infrastrukturo)
Načrtovani kmetijski objekt znotraj območja OPPN se mora priključiti na gospodarsko javno infrastrukturo, ki je na območju že zgrajena. Obsega dostop do javne ceste, priklop na elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode se vodi v ponikanje.
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Območje OPPN, ki ne sega v varovalni pas ceste, se posredno – preko dvorišča oziroma obstoječega priključka kmetije navezuje na regionalno cesto R2 Tržič–Kokrica.
(2) Dostop do novega kmetijskega objekta bo zagotovljen preko zemljišč s parcelno št. 156, 161, 162/3, 163/1, 840/2 in 840/89, k.o. Križe (2147).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini je prisotno elektroenergetsko omrežje v lasti Elektro Gorenjske d.d.
(2) Za predvideni objekt se zagotovi napajanje preko obstoječega elektro omrežja, ki se ustrezno podaljša. Podaljšanje NN priključka je predvideno po zemljiščih s parcelno številko 156, 161 in 162/3, k.o. Križe (2147) in mora biti izvedeno v kabelski kanalizaciji.
(3) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je treba predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja EG.
(1) Predvideni kmetijski objekt se priključuje na javni vodovod za potrebe pranja zelenjave.
(2) Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko obstoječega priključka na vodovodno omrežje, ki se ustrezno podaljša. Podaljšanje vodovodnega priključka je predvideno po zemljiščih s parcelno številko 156, 161 in 162/3 k.o. Križe (2147).
(3) Požarna voda je zagotovljena iz obstoječega vodovodnega omrežja. V kolikor je potrebno, se nadzemni hidrant postavi ob dostopno pot na razdalji, kot jo zahteva področni predpis.
(odvodnjavanje padavinskih voda)
(1) Padavinske vode s strehe načrtovanega objekta se vodi v ponikanje. Organski odpadki v procesu pranja zelenjave se zajemajo pred iztokom/ponikanjem.
(2) Ponikanje se uredi znotraj pripadajoče parcele za gradnjo, na zemljiščih s parcelno št. 156, 161 in 162/3 k.o. Križe (2147).
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Predvideni kmetijski objekt se lahko priključi na javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Priključitev na kanalizacijsko omrežje je predvidena preko priključka kmetije, ki se ustrezno podaljša. Predvidena ureditev fekalne kanalizacije je predvidena po zemljiščih parc. št. 156, 161 in 162/3, k.o. Križe (2147).
(3) Pri izvedbi je treba upoštevati področni občinski predpis.
(1) Ogrevanje načrtovanega kmetijskega objekta ni predvideno.
(2) Streha objekta se lahko nameni sončnim kolektorjem ali celicam za fotovoltaično elektrarno. Panele je dovoljeno postavljati le v ravnino strešine.
(križanja in približevanja komunalnih vodov)
(1) Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih področnih predpisih.
(2) Pred pričetkom gradnje je treba obstoječe komunalne naprave obvezno zakoličiti, zaščititi oziroma prestaviti skladno z zahtevami pristojnega upravljavca. Stroške zakoličbe, zaščite, prestavitve in nadzora nosi investitor.
(3) Za vse posege v varovalnem pasu prometnega in infrastrukturnega omrežja je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega upravljavca.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Območje OPPN se nahaja izven varovanih območij kulturne dediščine, zato posebne ureditve s področja varstva kulture niso predvidene.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
25. člen
Na predmetnem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, območij Natura 2000 ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato posebne ureditve s področja varstva narave niso predvidene.
(1) V času gradnje se preprečuje prenos prašnih delcev. Raznos materiala z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je treba preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– material/tovor na transportnih vozilih prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži.
(2) Dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak iz tehnoloških procesov, v območju urejanja niso dopustne.
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri izvedbi del (gradnji) se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje ali druge ureditve.
(4) Odlaganje izkopnih materialov se zagotovi na parceli namenjeni gradnji.
(5) Morebitni prostori in mesta, kjer bi se lahko prečrpavale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (na primer: motorna goriva, olja in maziva), se urejajo kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. Nevarne snovi se lahko deponira tudi v ustrezno nepropustno embalažo.
(varovanje voda in zaščitni ukrepi)
(1) Na območju OPPN ni vodnih teles, ploskovnih, linijskih ali točkovnih objektov površinskih voda.
(2) Območje OPPN tudi ni v bližini vodovarstvenih območij ali območij visoke podtalnice, zato posebnih določil v zvezi z varstvom voda odlok ne predpisuje.
(1) Območje OPPN skladno s področnim predpisom sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju kmetijskega objekta morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno s področno zakonodajo upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za bivalno (stanovanjsko) okolje.
(1) V območju se zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov uredi na krajevno običajen način. Z odpadki je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov se uporabnikom območja zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov na EKO otoku, ki je lociran v neposredni bližini.
(3) V kolikor pri tehnološkem procesu pranja zelenjave nastajajo odpadki, se prostor zanje zagotavlja znotraj načrtovanega objekta oziroma na njegovem pripadajočem zemljišču.
(4) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za tako dejavnost.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Načrtovani objekt mora biti grajen potresno varno. Upošteva se projektni pospešek tal PGA, ki znaša za tangirano območje 0,175 g.
(proti erozijska in proti plazljiva zaščita)
(1) Za obravnavano območje po karti erozijske nevarnosti velja majhna erozijska nevarnost. Območje se nahaja v srednji in veliki podvrženosti plazenju. V preteklosti na tangiranem zemljišču posebnih dogodkov s področja erozije in plazenja ni bilo.
(2) V okviru strokovnih podlag OPPN je bilo izdelano Geološko-geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal in pogojih temeljenja objekta, z oceno o dejanski erozijski ogroženosti ter s predlogi za odvajanje padavinskih voda (št. GM 2776-2022-06-15, TerraLike – Miha Lubi s.p., junij 2022). Ob upoštevanju geotehničinih pogojev temeljenja objekta in sistema odvajanja, ki jih predpisuje zgoraj navedena strokovna podlaga, sprožitev naravnih nesreč ni predvidena.
(3) Objekt se lahko temelji na plitvih AB temeljih ali na AB temeljni plošči.
(4) V primeru temeljenja na plitvih AB pasovnih temeljih se slednje izvede v slojih peščenih do pustih glin. Globina temeljenja naj znaša minimalno –1,00 m pod koto zunanje ureditve terena.
(5) V primeru temeljenja na AB temeljni plošči se slednja izvede debeline 20–30 cm na sanacijski gramozni blazini. Kota planuma temeljnih tal, na katere se položi ločilni geosintetik, naj bo minimalno –0,90 m pod koto končne ureditve terena.
(6) Vsa dela, povezana z zemeljskimi deli in temeljenjem objekta, je treba izvajati v stabilnih vremenskih razmerah. Priporočljivo je, da izkope za temelje pregleda geolog – geomehanik, ki poda morebitna dodatna ter dokončna navodila glede temeljenja objekta in izvedbe sanacijske blazine.
(7) Učinkovitost odvodnjavanja padavinskih voda je treba sproti preverjati. Glede na dejansko ponikovalno sposobnost terena naj se sistem odvodnjavanja po potrebi razširi oziroma dodatno razprši.
(8) V primeru, da bo v fazi izdelave projektne dokumentacije prišlo do večjih odstopanj, je treba ponovno izvesti analizo projektiranega stanja. V takem primeru je v fazi izdelave projektne dokumentacije treba za izbran način in sistem temeljenja preveriti vrednosti odpora temeljnih tal glede na projektne vrednosti vplivov po standardu SIST EN 1997-3.
(1) Pri projektiranju načrtovanega objekta se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– prometne površine za intervencijske površine,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarna varnost kmetijskega objekta se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati. Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in viri vode za gašenje.
(3) Odjem požarne vode se zagotovi na nadzemnih hidrantih skladno z 18. členom tega odloka.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
34. člen
Faznost gradnje ni predpisana.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
35. člen
(1) Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega, komunalnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja pri priporočenih tlorisnih gabaritih kmetijskega objekta so dovoljena v toleranci zmanjšanja ali povečanja do 15 %. Predpisano razmerje osnovnega tlorisa, določeno s tem odlokom, se ne sme porušiti. Gradnja kleti oziroma mansarde kmetijskega objekta ni obvezna.
(3) Namembnost objekta, kot jo za predvideni kmetijski objekt določa 10. člen tega odloka, lahko odstopa znotraj istega klasifikacijskega razreda, skladno s področnim predpisom.
(4) Dopustno je odstopanje pri legi in poteku predvidene prometne, komunalne in energetske infrastrukture (tudi po drugih zemljiščih).
(5) Vsa navedena odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
36. člen
V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič, ki veljajo za podrobno namensko rabo SK – površine podeželskega naselja.
37. člen
OPPN je na vpogled na Občini Tržič, na Uradu za okolje in prostor ter na spletni strani Občine Tržič.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-1/2021
Tržič, dne 3. marca 2023
