Na podlagi 115., 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US; v nadaljevanju: ZUreP-2) v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-10; v nadaljevanju: ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 3. redni seji dne 15. 3. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava – Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18), sprejmejo Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava, v nadaljevanju: SD OPPN) po projektu št. 2/21, ki ga je izdelalo podjetje AR Projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica.
(1) S tem odlokom se spremeni Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list RS, št. 113/07, 60/14).
(2) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(3) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Šmarje pri Jelšah.
(obseg ureditvenega območja)
(1) Za petim odstavkom 3. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Območje predvidene spremembe in dopolnitve predstavlja del območja Šmarje pri Jelšah v prostorski enoti EUP ŠM 26/1 in predstavljajo spremembe in dopolnitve za del območja OLN za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list št. 113/07, 60/14) v območju karejev K5 in K6.
Območje prostorske ureditve zajema spremembe in dopolnitve v delu zemljišč kareja K5: parcele št. 123/4-del, 123/5-del, 122/2-del, 1386-del, 123/6, 123/7, 123/8, 123/9, 134/1-del, 133/4, 133/5, 137/7, 137/8 in 137/9 vse k.o. 1200 – Šmarje pri Jelšah ter 22/6-del k.o. 1189 Bobovo in v delu zemljišč kareja K6: parcele št. 16/9 – del in 694 k.o. 1189 Bobovo, ki so v naravi travnik.
Velikost območja sprememb in dopolnitev prostorske ureditve v območju karejev K5 in K6 znaša cca 7700,00 m2.«
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Spremeni se prvi odstavek 4. člena odloka tako, da se glasi:
»Ureditveno območje je namenjeno gradnji individualnih stanovanjski hiš z eno ali dvema bivalnima enotama (CC-SI 1 11 111 1110 11100), tri in večstanovanjskih stavb (CC-SI 1 11 112 1122 11220), prometnih površin za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim in zelenim površinam.«
(2) Za drugim odstavkom 4. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»V kareju 6 kjer je predvidena gradnja večstanovanjskega objekta se lahko poleg večstanovanjske dejavnosti v objektu umestijo druge poslovne dejavnosti (CC-SI 1 12 122 1220 12203) in trgovske in storitvene dejavnosti (CC-SI 1 12 123 1230 12301 in CC-SI 1 12 123 1230 12304).«
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
Spremeni se tretji odstavek 6. člena odloka tako, da se tabela nadomesti z novo:
»Tabela: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in zelene površine
Faktor zazidanosti (z) | max 0,4 |
Faktor izrabe (i) | max 2 |
Zelene površine | minimalno 10 % |
(gradbena parcela in lega objektov)
(1) Spremeni se četrti odstavek 7. člena odloka tako, da se glasi:
»Dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri sever–jug in vzhod–zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in odmiki od komunalnih vodov v skladu s pogoji upravljalcev komunalnih vodov. Od ceste so osnovni in pomožni objekti oddaljeni minimalno 5,00 m. V primeru odprte nadstrešnice je le ta lahko oddaljena od ceste minimalno 2,00 m pri čemer je potrebno upoštevati cono preglednosti.«
(2) Za četrtim odstavkom 7. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Površina gradbene parcele in je osnova za izračun komunalnega prispevka.«
(pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta)
(1) Briše se prvi odstavek 8. člena odloka.
(2) Spremeni se drugi odstavek 8. člena odloka tako, da se glasi:
»Etažnosti individualnih stanovanjskih objektov so lahko KL (v celoti ali delno vkopana) + PR + M (z višino kolenčnega zidu do 1,40 m) ali KL (v celoti vkopana) + PR + N. Objekti se lahko gradijo tudi kot pritličen objekt brez kleti, če dopušča teren.«
(3) Spremeni se tretji odstavek 8. člena odloka tako, da se glasi:
»Večstanovanjski objekti v kareju 5:
– maksimalna etažnost – v celoti ali delno vkopana klet, pritličje in 2 nadstropji.
Večstanovanjski objekt v kareju 6:
– maksimalna etažnost – pritličje in 2 nadstropji.
Tlorisna velikost posameznih večstanovanjskih stavb ni posebej določena ker vsebina posameznih objektov ni natančno definirana, možna so večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture ter ni presežen faktor zazidanosti. Velikost objekta se določi z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«
(4) Spremeni se četrti odstavek 8. člena odloka tako, da se glasi:
»Individualni prosto stoječi objekti so tlorisno zasnovani pravokotno, dimenzij (8,00 m–10,00 m) x (12,00 m–15,00 m). Daljša stranica objekta je vzporedna s plastnicami terena. Na osnovno stavbo je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 40 % površine osnovnega volumna (L, T in druge oblike). Sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzamejo na čelnih in vzdolžnih fasadah. Višina sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega objekta.«
(5) Spremeni se, da se črtata peti in šesti odstavek 8. člena.
(6) Spremeni se sedmi odstavek 8. člena odloka tako, da se glasi:
»Kote kleti in pritličnih etaž objektov se prilagodijo koti zunanjih manipulativnih površin in se določijo z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«
(7) Spremeni se osmi odstavek 8. člena odloka tako, da se glasi:
»Strehe individualnih stanovanjskih objektov v kareju 1, 2, 3, 4 in 5 so lahko oblikovane dvokapnice, enokapnice ali ravne strehe z minimalnimi napušči ali brez. Dvokapnice so brez čopov. Naklonom streh je od 25°–30°, enokapnice pa so lahko tudi minimalnega naklona. Sleme strehe poteka z daljšo stranico objekta. Nad izzidanimi kubusi in frčadami se lahko oblikujejo enokapne in ravne strehe.
Strehe nad večstanovanjskimi objekti se izvedejo kot enokapne ali ravne strehe.
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.«
(8) Spremeni se deveti odstavek 8. člena odloka tako, da se glasi:
»Objekti morajo izpolnjevati zahteve standardov glede toplotne izolacije in energetske učinkovitosti. Fasade objektov so lahko klasično ometane ali obložene z namenskimi fasadnimi ploščami iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, pločevine, kamna, lesa ali stekla. Možna je kombinacija navedenih oblog. Barva fasade je bela ali v umirjenih pastelnih barvah zemeljskih tonov. Dopusti se da so posamezni deli objekta tudi temnejših umirjenih barvnih tonov, ki pa ne smejo presegati 20 % celotne površine fasadnega ovoja stavbe. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.«
(nezahtevni in enostavni objekti)
Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:
»(1) Na celotnem ureditvenem območju se dovoli postavitev objektov za lastne potrebe v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje pod pogojem, da je minimalni odmik najbližje točke objekta od sosednje parcele 1,50 m. Manjši odmik ali gradnja objekta na parcelno mejo je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Odmik pomožnega objekta od javnih cest mora biti enak ali večji kot je odmik osnovnega objekta.
(2) Pri pomožnih objektih se streha oblikuje v skladu s streho osnovnega objekta. Dovoli se tudi oblikovanje strešine kot ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega pomožnega objekta ene vrste na območju gradbene parcele. Skupna zazidana površina pomožnih objektov skupaj z osnovnim objektom ne sme presegati faktorja zazidanosti, ki je 0,4.«
(1) Spremeni se prvi odstavek 9. člena odloka tako, da se glasi:
»Ureditveno območje je erozijsko in potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem objektov je potrebno upoštevati pridobljeno geološko – geomehansko poročilo za celotno območje OLN (Blan d.o.o. št. GM-54/2022, marec 2022). Iz poročila sledi, da je zaradi geoloških razmer ter zaradi neznanega načina temeljenja ter umestitve objekta v prostor za vsak posamezni objekt potrebno izvesti geološko/geomehanski pregled tal ter izvesti poročilo, kjer se definira način izvedbe izkopov, določi način temeljenja objektov ter določiti potrebo po izvedbi opornih/podpornih konstrukcij in poročilo dosledno upoštevati med projektiranjem in gradnjo. Za večstanovanjske objekte A, B, C, D, E se upošteva pridobljeno geološko mnenje (GEOMET d.o.o. št. 267-8/2021, avgust 2021, marec 2022). Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objektov, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podajal potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev.«
(2) Spremeni se tretji odstavek 9. člena odloka, tako, da se glasi:
»Vsi vkopani objekti morajo biti zaščiteni z drenažami, ki so priključene na meteorno kanalizacijo.«
(urejanje odprtega prostora)
(1) Spremeni se drugi odstavek 10. člena odloka tako, da se glasi:
»Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Podporni zidovi in škarpe so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je na podlagi geomehanske preveritve možna, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. Podporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja. Minimalni odmik najbližje točke podpornega zidu in škarpe od sosednje parcele je 1,50 m. Manjši odmik ali gradnja podpornega zidu in škarpe na parcelno mejo je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Oporni zidovi morajo biti oddaljeni od prometnih površin 2,00 m oziroma 0,50 m od zunanjega roba pločnika, na priključkih in dovozih pa po potrebi tudi več, da ne ovira preglednosti. Ob meji z cestnim telesom mora biti ograja oddaljeni od zunanjega roba bankine najmanj 0,50 m, višina pa mora zagotavljati varno odvijanje prometa. Vstopna in uvozna vrata ograje se ne smejo odpirati na cesto.«
(2) Spremeni se tretji odstavek 10. člena odloka tako, tako, da se briše besedna zveza:
»Na jugozahodnem delu ureditvenega območja je večnamensko otroško igrišče.«
Spremeni se 11. člen odloka tako, da se glasi:
»Zaradi rekonstrukcije obstoječe ceste in izgradnje novih cest se objekta na parcelah 123/5 in 1386 k.o. 1200 Šmarje pri Jelšah, porušita. Z nastalimi gradbenimi odpadki se ravna, kot je določeno v 26. členu tega odloka.«
(1) Za četrtim odstavkom 12. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Prometno se bo območje OPPN v kareju K5 priključevalo na glavno povezovalno cesto Dobrava (cesta »A«). Napajalne cesta za več stanovanjska objekta A in B bo skupaj z možnostjo izvedbe enostranskega pločnika širine 6,00 m. Napajalna cesta »C« za večstanovanjska objekta C in D bo širine 4,00 m–5,00 m z obojestranskimi bankinami 0,50 m.
Območje OPPN v kareju K6 – večstanovanjsko poslovni objekt, se bo prometno navezoval preko predvidenih priključkov na obstoječo javno cesto JP 907931 – Križišče Grajski log–Kolodvorska ulica, ki se ohranja.«
(2) Za novim petim odstavkom 12. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati varovalni pas javne ceste. V varovalnih pasovih ni dovoljena gradnja visokih objektov in ograj, ki bi ovirale preglednost vključevanja prometa na javno cesto. Pri trasiranju cestnega priključka in izkopov za komunalne vode, morajo projektirane rešitve spoštovati lokalne razmere obstoječe cestne in komunalne opreme soseske. Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, možnosti prehodov na šolski kompleks) se označi s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.«
Spremeni se prvi odstavek 13. člena odloka tako, da se glasi:
»V sklopu manipulativnih površin posameznega večstanovanjskega objekta se predvidijo parkirna mesta. V skladu z izvedbenim delom OPN Šmarje pri Jelšah se za večstanovanjski objekt predvidi 2 PM/stanovanje. V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru izvajanja poslovne dejavnosti v večstanovanjskem poslovnem objektu (E) se predvidijo številčno ustrezna parkirna mesta na predvideno dejavnost in morajo biti v skladu z izvedbenim delom OPN Šmarje pri Jelšah.«
(1) Spremeni se prvi odstavek 15. člena odloka tako, da se doda nov odstavek:
»Po preveritvi in vnosu IKRPN-integralne karte (Hidrosvet d.o.o.) razredov poplavne nevarnosti v grafične priloge, je del območja SD OPPN poplavno ogroženo. Območje zunanje ureditve objekta E, ki je predmet SD OPPN pade v razred preostalega in majhnega razreda nevarnosti. Območje zadrževalnika in komunalne ureditve, ki poteka v cesti »B« in niso predmet SD OPPN pa so v razredu srednje, majhne in preostale nevarnosti. Znižanje terena pri gradnji objektov A, B, C in D je nad poplavno koto Q100 (grafika list št. 5). Ob nadaljnjem načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je potrebno obvezno predvideti vse ukrepe, ki preprečujejo poslabšanje poplavne varnosti območja.«
(2) Spremeni se četrti odstavek 15. člena odloka tako, da se doda nov odstavek:
»Pri odvajanju padavinskih voda v Dvorski potok je treba v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s predvidenih urbanih površin in streh, kar pomeni, da je potrebno predvideti ustrezno zadrževanje padavinskih voda pri posameznih objektih pred iztokom v meteorno kanalizacijo, ki je speljana v suhi zadrževalnik in dalje v Dvorski potok. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Dokumentacija za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda mora vsebovati detajl in dimenzioniranje objekta za zadrževanje meteornih voda. Na območju predvidene gradnje večstanovanjskih objektov A in B ter na območju večstanovanjske gradnje objektov C in D se predvidita za vsako območje predvidene gradnje zadrževalnika meteornih vod v velikosti cca 17 m3 ter objektu E cca 10 m3. Pri gradnji individualnih hiš je velikost zadrževalnega bazena v velikosti cca 5 m3. Natančna velikost zadrževalnih bazenov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.«
(3) Spremeni se peti odstavek 15. člena odloka tako, da se glasi:
»Padavinske vode s streh in utrjenih površin se odvajajo v padavinsko kanalizacijo predvidenih objektov v javno meteorno kanalizacijo ter preko obstoječega suhega zadrževalnika velikosti 550 m3 (Uniprojekt d.o.o. št. UP-021/2019, september 2020, januar 2021), ki je bil zgrajen ob izgradnji povezovalne ceste Dobrava v obstoječi Dvorski potok. Izpust mora biti načrtovan tako, da ne sega v svetli profil vodotoka, iztočna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka, območje iztoka pa ustrezno zavarovano pred erozijo. Fekalne odplake se odvajajo preko obstoječe kanalizacije na ČN Šmarje pri Jelšah. V primeru fazne gradnje, morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročal škodljivih vplivov na vodni režim ali stanje voda.«
(4) Za petim odstavkom 15. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»V skladu z 38. členom Zakona o vodah na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem robu. Prav tako ni dovoljeno odlaganje gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erozije. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.«
(5) Spremeni se šesti odstavek 15. člena odloka tako, da se glasi:
»Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.«
Za tretjim odstavkom 16. člena odloka se doda nov odstavek tako, da se glasi:
»V območju K5 in K6 je potrebno izvesti prilagoditve glede na spremembe zasnove. V večstanovanjskih in stanovanjsko poslovnem objektu je potrebno predvideti za vsako enoto svoj vodomer po navodilih upravljalca preko katerega se bo merila in obračunavala poraba vode. Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj objekta v AB jašku ustreznih dimenzij, ki mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten pred zmrzaljo. Pri nadaljnjem načrtovanju projektne dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam upravljavca OKP Rogaška Slatina d.o.o.«
Spremeni se tretji odstavek 17. člena odloka tako, da se glasi:
»Padavinske vode s streh in utrjenih površin se odvajajo v padavinsko kanalizacijo ter preko obstoječega suhega zadrževalnika velikosti 550 m3 v Dvorski potok. Pri nadaljnjem načrtovanju projektne dokumentacije je potrebno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam upravljavca OKP Rogaška Slatina d.o.o.«
Spremeni se 18. člen odloka tako, da se glasi:
»(1) Na območju predvidene nove zunanje ureditve se nahaja obstoječi NN kablovodi, ki napajajo obstoječe odjemalce. V severnem delu izven zazidalnega območja potekata obstoječa DV do končnih oporišč od koder so položeni SN kabli za napajanje obstoječe TP Šmarje šola ter povezovalni kablovod za DV 20 kV Podplat D27. Na območju novo predvidene zunanje ureditve je predvidna izgradnja elektroenergetskega omrežja v skladu z IDP št. 188/21, julij 2021 katerega je izdelalo Elektro Celje.
(2) Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje, SN napajalnih kablov in NN kablov, ki bodo napajali z električno energijo predvidene večstanovanjske enote in individualne gradnje ter prestavitev obstoječih kablov, ki potekajo po zemljišču namenjenim za gradnjo.
(3) Zaradi sprememb OPPN zunanje ureditve je potrebno zgraditi nov SN kablovod, ki se vzanka v obstoječega, ki je položen med DV Šmarje in TP Šmarje šola. Kablovod se položi v zaščitne cevi do lokacije predvidene TP Dobrava. Predvidena transformatorska postaja TP Dobrava se locira na parceli št. 137/2, k.o. Bobovo. Za potrebe NN izvodov iz TP Dobrava se v TP vgradi dvo celičen NN blok. Predvideni NN kabli se iz transformatorske postaje položijo do glavnih PS – RO omaric od koder se izdelajo nadaljnji razvodi za napajanje priključno merilnih omaric. V primeru večstanovanjskih objektov pa se kabli napeljejo v sam objekt kjer se nahaja razdelilna omarica. Za potrebe razvodov SN in NN kablov se na celotnem območju izdela večcevna kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški.
(4) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev.«
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»(1) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ima na območju, ki ga obravnava predmetna dokumentacija zgrajen distribucijski sistem zemeljskega plina, na katerega je mogoče načrtovati priključitev predvidenih objektov. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo plinovodnega sistema znotraj mej OPPN je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice.
(2) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja se v primeru priključitve na zemeljski plin pridobi soglasje za priključitev na omrežje zemeljskega plina ter soglasje k projektnim rešitvam od Petrol d.d..«
(telekomunikacijsko in KKS omrežje)
Spremeni se 19. člen odloka tako, da se glasi:
»TK omrežje:
Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v upravljanju operaterjev Telekom Slovenije d.d., na katerega so že priključeni posamični objekti na območju. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je obstoječe telekomunikacijske vode potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti.
V nadaljnjih fazah projektiranja projektne dokumentacije je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telekoma Slovenije d.d..
KKS omrežje:
Na območju urejanja je evidentiran kabelsko komunikacijski sistem. Priključitev načrtovanih objektov na obstoječe KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira Telemach d.o.o.. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških, na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je obstoječe telekomunikacijske vode potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti.
V nadaljnjih fazah projektiranja projektne dokumentacije je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telemach d.o.o..«
Za 19. členom se doda nov člen, ki se glasi:
»(1) Območje OPPN s predvidenimi ureditvami posega v vplivno območje oziroma v varovalni pas obstoječe železniške infrastrukture. Prostorske ureditve, ki jih obravnava Občinski podrobni prostorski načrt, se nanašajo na širše območje, ki se nahaja na manjšem odmiku 15 m, desno od tira regionalne železniške proge št. 32 d.m.–Rogatec–Grobelno, od km 56+680 do km 57+020.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZeIP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZeIP) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21 in 54/22 – ZUJPP), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (navodilo 925-DN30, ZVZeIP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZeIP) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 31/22).
(3) Progovni pas in varovalni progovni pas: za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108,00 m levo in desno izven naselja in 106,00 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(4) Pri novogradnjah objektov in posegov v obstoječe objekte v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pri posegih predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. Na območju kareja K6 je potrebno izvesti še dodatne ukrepe za zaščito pred hrupom, in drugimi negativnimi vplivi kot so vibracije ipd., zaradi odvijanja železniškega prometa in so obveznost investitorjev novih posegov.
(5) Investitor prostorske ureditve v obstoječih ureditvenih območjih naselij, ki so v varovalnem pasu železniških prog, nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi zaradi obratovanja železniške proge, določenih z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Upravljavec in investitor v javno železniško infrastrukturo ne bosta zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja in novozgrajene objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja javne železniške infrastrukture. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte je treba predvideti ustrezno zaščito pred negativnimi vplivi zaradi obratovanja železniške proge, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(6) V nadaljnjih fazah projektiranja je treba ob veljavnih zakonodajnih predpisih za gradnjo v progovnem in varovalnem pragovnem pasu železniške proge upoštevati in vrisati trase SVTK kablov in SVTK naprave. Vse posege v bližini omenjenih tras in naprav je treba projektno obdelati in za posege pridobiti ustrezna pozitivna mnenja pristojnih služb Slovenskih železnic.
(7) Pred izdajo pozitivnega mnenja gradnja v železniškem varovalnem progovnem in progovnem pasu ni dovoljena.«
(obveznost priključevanja in ogrevanja)
Spremeni se 20. člen odloka tako, da se glasi:
»Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso obstoječo in načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Vetrne elektrarne niso dovoljene. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Ogrevanje objektov je preko individualnih kotlovnic z različnimi viri in obnovljivimi viri energije.«
(varovanje kulturne dediščine)
Spremeni se 21. člen odloka tako, da se glasi:
»(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj arheološkega najdišča Zastranje – Arheološko najdišče Grobelce II (EŠD 30898). Vsi posegi v prostor se izvajajo skladno z rezultati opravljenega intenzivnega arheološkega pregleda in vrednotenje terena s testnimi jarki iz leta 2007.
(2) Na območju OPPN je ZVKDS OE Celje v letu 2007 izvedel predhodne arheološke raziskave (Poročilo o intenzivnem arheološkem pregledu in vrednotenju terena s testnimi jarki na območju stanovanjske soseske Š12S1 – Dobrava, v Šmarju pri Jelšah, ZVKDS, OE Celje, št. 02-7607/10-06/07, nc št. 836/07, november 2007) in sicer intenzivni terenski pregled (ITP), klasični topografski pregled ter vrednotenje terena s testnimi jarki (TJ). Namen predhodnih raziskav je bil zamejiti že znano arheološko najdišče rimske vile rustike v območju spomenika Zastranje – Arheološko najdišče Grobelce, EŠD 1400, oziroma ugotoviti koliko se najdišče širi proti jugovzhodu v območje predvidene stanovanjske soseske. S testnimi jarki je bilo ugotovljeno, da se vzhodni rob antične vile prekriva z zahodnim robom predvidene stanovanjske soseske. Drobne arheološke najdbe pa so se sporadično pojavljale po celotnem območju, s tem da so bolj pogoste na zahodnem delu, kjer so bili najdeni tudi ostanki kamnitih struktur (zid, kamnite ruševine z antičnim gradbenim materialom).
(3) Pri vseh posegih v zemeljske plasti na območju arheološkega najdišča Zastranje – Arheološko najdišče Grobelce II (EŠD 30898) se izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološke raziskave ob gradnji. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline mora investitor pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.«
Za tretjim odstavkom 25. člena odloka se doda nov odstavek tako, da se glasi:
»Ureditveno območje je erozijsko in potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem objektov je potrebno upoštevati pridobljena geološka – geomehanska poročila za posamezne objekte in jih dosledno upoštevati med projektiranjem in gradnjo kjer se naj upoštevajo smernice in pogoji temeljenja. Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objekta, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki bo podajal potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.«
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
Spremeni se 27. člen odloka tako, da se glasi:
»(1) Požar:
V neposredni bližini predvidenega OPPN je že zgrajeno hidrantno omrežje, ki se dogradi za predvidene novogradnje. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 800 m in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila za posamezni objekt. Ureditveno območje je erozijsko in potencialno plazljivo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice.«
(velikost dopustnih odstopanj o funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
Spremeni se prva alineja drugega odstavka 30. člena odloka tako, da se glasi:
»Dopustne tolerance so:
– za lego objekta: načrtovani objekti se lahko gradijo na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upoštevajo varovalni pasovi prometne in komunalne infrastrukture, ter ne preseže dopustni faktor zazidanosti.
– za horizontalni gabarit: tlorisna velikost objekta z upoštevanjem 7. člena tega odloka bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije z upoštevanjem 7. člena tega odloka.
– za koto tal kleti, pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije.«
Vsa ostala določila Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko sosesko Š12S1 – Dobrava (Uradni list RS, št. 113/07, 60/14) ostanejo v veljavi.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0003/2021-23
Šmarje pri Jelšah, dne 15. marca 2023
