Na podlagi 5. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 22. marca 2023 sprejel
o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40)
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je najvišji razvojno-usmerjevalni in hkrati dolgoročni planski dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge ter zagotavljati sile in zmogljivosti ter bo pripravljena za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju.
Resolucija temelji na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19), na strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentih Nata in Evropske unije, ugotovitvah letnih ocen pripravljenosti Slovenske vojske in zavezniških pregledov stanja pripravljenosti vojaških zmogljivosti Republike Slovenije ter na nacionalnih ocenah varnostnega okolja.
Vojna v Ukrajini je kot ena izmed najresnejših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni odločilno vplivala na spremenjeno razumevanje varnostnega strateškega okolja ter okrepila zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi. Zaradi globalnih implikacij vojne v Ukrajini, ki imajo vojaško in nevojaško razsežnost s poudarjenim hibridnim delovanjem, je prisotna nevarnost širitve konflikta prek njenih meja na druga območja. Poleg tega tudi ni mogoče izključiti možnosti napada na ozemeljsko celovitost in suverenost držav evro-atlantskega območja.
Za uresničitev povečanih ambicij in potreb, ki izhajajo iz spremenjenega varnostnega okolja, za izpolnitev zakonskih nalog Slovenske vojske, za razvoj potrebnih zmogljivosti ter za zapolnitev večletne razvojne vrzeli Slovenske vojske je na nacionalni ravni treba prilagoditi obrambno politiko, posodobiti nacionalne strateške in dolgoročne planske podlage ter zagotoviti verodostojno uresničevanje zavez za dvig nacionalnih obrambnih izdatkov na podlagi ambicioznejše, hitrejše in realno dosegljive projekcije doseganja obrambnih izdatkov na ravni dveh odstotkov BDP-ja najpozneje do leta 2030 in njihovo ohranjanje najmanj na tej ravni do leta 2040, v skladu s sprejetimi mednarodnimi zavezami Republike Slovenije, tako na ravni zavezništva kot tudi v Evropski uniji.
2. SPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJU REPUBLIKE SLOVENIJE
Sodobno mednarodno varnostno okolje bosta tudi v prihodnje zaznamovali intenzivna spremenljivost in izrazita nepredvidljivost. Po obdobju popuščanja se napetosti znova povečujejo in svet se vse bolj odmika od ideala absolutnega miru, varnosti in stabilnosti. Spoprijemamo se s preurejanjem uveljavljenih pravil mednarodnega reda, mednarodnih povezav in odnosov ter z novo dinamiko organizacij in mehanizmov mednarodne skupnosti. Spoprijemamo se z izzivi transatlantskemu zavezništvu ter evropski varnostni arhitekturi, mednarodnemu pravu, konceptu multilateralizma in sistemu demokratičnih vrednot.
Varnostna dinamika in tveganja v mednarodnem okolju se vse pogosteje kažejo tudi v obliki strateških presenečenj in šokov. Velik vpliv na razvoj varnostnih groženj imata tudi tehnološki napredek in dostopnost znanja, produktov in tehnologij državnim in nedržavnim akterjem, kar lahko vpliva na nastajanje novih varnostnih izzivov v vseh domenah delovanja. Navedeno prinaša nove izzive in zahteve za ohranjanje učinkovitosti obrambnega sistema.
Zaradi vse večje nestabilnosti širšega varnostnega okolja ter različnih, kompleksnih in večdimenzionalnih groženj, ki izvirajo predvsem iz strateških smeri vzhoda in juga, vse bolj izstopata ranljivost evropskih držav in civilne družbe na hibridne oblike sovražnega delovanja ter povečevanje varnostnih tveganj zaradi delovanja državnih in nedržavnih akterjev, katerih učinki imajo poudarjeno nadnacionalno razsežnost.
Prevladujoči dolgoročni trendi v mednarodnem okolju kažejo preoblikovanje vsestranskega ravnotežja moči v svetu, zaradi česar med drugim prihaja do naraščanja napetosti med najvplivnejšimi državami, do spodkopavanja uveljavljenih vrednot in norm v mednarodnih odnosih ter do pogostejše bojne in nebojne uporabe vojaških zmogljivosti. Tako je na primer v neposredni soseščini Evropske unije prišlo do dolgotrajnejše vsestranske zaostritve odnosov med Zahodom in Rusijo ter posledično do povečanega tveganja izbruha oboroženega konflikta velikih razsežnosti.
Na kriznih območjih Zahodnega Balkana, Severne Afrike, Podsaharske Afrike, Bližnjega vzhoda in Južne Azije še naprej prevladujejo asimetrične grožnje, ki ohranjajo večinoma lokalni oziroma regionalni značaj. Kljub temu se varnostne grožnje in tveganja tudi v omenjenih kriznih regijah sveta vse pogosteje prepletajo ali povezujejo z dejavnostmi državnih akterjev. To povzroča nove (ne)oborožene konflikte, pogoste mutacije njihovih pojavnih oblik in nenadna nihanja njihove intenzivnosti, kar otežuje njihovo reševanje in posledično tudi dolgoročno stabilizacijo kriznih območij.
Spremenjeno mednarodno varnostno okolje se kaže tudi v krepitvi odvračalne drže Nata in Evropske unije, višji ravni pripravljenosti obrambnih in varnostnih sil, okrepljeni obrambni drži in okrepljenih prizadevanjih za spoprijemanje z novimi varnostnimi izzivi, kar od držav članic med drugim zahteva pospešeno in povečano vlaganje virov v obrambni sistem, zagotavljanje obrambnih zmogljivosti ter krepitev vsestranske odpornosti države in družbe.
Varnostna tveganja in grožnje se bodo tudi v prihodnje pojavljali v različnih hibridnih oblikah, v obliki prepleta informacijsko- kibernetskih groženj, obveščevalne dejavnosti, posrednih in neposrednih vojaških groženj, paravojaških in nevojaških delovanj, terorizma in nasilnega ekstremizma, dezinformacij, propagande in vzbujanja negotovosti zaradi povzročanja nestabilnosti, nedovoljenih dejavnosti na področju orožij za množično uničevanje in raketnih tehnologij, napadov na kritično infrastrukturo, organiziranih oblik kriminala, nezakonitih oziroma neregularnih migracij, gospodarskih, tehnoloških in socialnih tveganj, naravnih in drugih nesreč, omejenosti naravnih virov in degradacije življenjskega okolja, zdravstveno-epidemioloških groženj ter ciljno usmerjenih gospodarskih, socialnih, medijskih, psiholoških in političnih pritiskov. Vojskovališča brez jasnih meja med odkritim in prikritim konfliktom, ki se lahko dogajajo pod pragom vojne, obsegajo kopno, morje, zrak, kibernetski prostor ter vesolje.
Republika Slovenija prepoznava in se spoprijema s posledicami spremenjenega varnostnega okolja ter s tveganji in morebitnimi grožnjami z obrobja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, s poudarkom na loku nestabilnosti na jugu in vzhodu, kamor spadata tudi črnomorska in sredozemska regija. V primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja, ko so se oboroženi spopadi postopno oddaljevali od Republike Slovenije, je v zadnjih letih opazen nasproten trend približevanja vojaških groženj nacionalnemu ozemlju.
Republika Slovenija leži na stičišču geostrateških interesov in presečišču strateških smeri, ki hkrati predstavljajo pomembne oskrbovalne poti, ki povezujejo pristanišča v severnem Jadranu s celinskimi območji Srednje Evrope. Zaradi umeščenosti med Alpe na severu in Jadransko morje na jugu pomeni pomembno povezavo in prehod med zahodom ter vzhodom oziroma za zagotavljanje okrepitve in oskrbe sil po morju ter po kopnem. Za vojaško mobilnost je zato pomembno tudi prostorsko zavarovanje ključnih komunikacijskih poti in vstopnih točk v Republiko Slovenijo.
Zaradi geostrateškega in geopolitičnega položaja Republike Slovenije je mogoče pričakovati, da bi lahko bila ob poslabševanju mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih razmer postopoma izpostavljena okrepljenim obveščevalnim dejavnostim, gospodarskim, psihološkim in političnim pritiskom, množičnejšim usmerjenim migracijskim tokovom, kibernetskim napadom na delovanje kritične infrastrukture, terorizmu, širjenju orožij in tehnologij za množično uničevanje ter ob bistvenem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju tudi neposrednim vojaškim grožnjam, v prvi fazi predvsem delovanjem z razdalje po kritični infrastrukturi, ki omogoča strateško mobilnost vojaških sil, v poznejših fazah pa tudi ogrožanju ozemeljske celovitosti države. To zahteva odziven, prilagodljiv in delujoč obrambni sistem ter izboljšanje obrambne sposobnosti Republike Slovenije s krepitvijo sil in zmogljivosti Slovenske vojske, zato je treba izvesti širši spekter ukrepov za doktrinarno, organizacijsko, kadrovsko, materialno in tehnološko prenovo Slovenske vojske.
3. VIZIJA RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE 2040
Dinamično, zelo kompleksno, nestabilno in nepredvidljivo varnostno okolje zahteva, da Slovenska vojska povečuje sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in vojaških situacijah v celotnem spektru delovanj, tudi tistih z visoko intenzivnostjo, višjo ravnjo pripravljenosti, boljšo odzivnostjo, večjo odpornostjo, kot tudi vzdržljivost in povezljivost vseh vojaških sil in zmogljivosti.
Slovenska vojska bo prilagodljiva in učinkovita vojaška organizacija, ki bo imela razvite vojaške sile in zmogljivosti ter ustrezno visoko raven pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti, njen razvoj pa bo temeljil tudi na tehnoloških inovacijah.
Z nadaljevanjem razvoja ter pravočasno vzpostavitvijo sil in zmogljivosti bo Slovenska vojska postopno izboljševala svojo sposobnost za obrambo države samostojno ali v okviru kolektivne obrambe oziroma medsebojne pomoči, pri zagotavljanju celovite varnosti države in državljanov, pri izpolnjevanju zavez v okviru zavezništva in Evropske unije ter pri širšem ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti v svetu.
Sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske bosta temeljili na usposobljenih, izurjenih in motiviranih pripadnikih, kompetentnem poveljniškem kadru, kakovostni oborožitvi in opremi, visoko usposobljenih poveljstvih in enotah ter veščini prilagajanja kompleksnemu varnostnemu okolju.
Slovenska vojska kot nosilka izvajanja vojaške obrambe Republike Slovenije mora glede na trenutne varnostne izzive in morebitne vojaške grožnje zagotoviti zadostne in ustrezno pripravljene sile s preudarnim in pospešenim razvojem prilagodljivih, kadrovsko popolnjenih, opremljenih, usposobljenih ter vzdržljivih vojaških sil in zmogljivosti. Te bodo organizirane v strukturo, ki bo pripravljena in hitro odzivna za delovanje v morebitnih novih kriznih okoljih različnih razsežnosti in intenzivnosti, hkrati pa mora biti sposobna učinkovito delovati tudi v okoliščinah dolgotrajnejših visokointenzivnih vojaških spopadov.
Če bo treba, bo Slovenska vojska s takimi silami lahko podpirala in sodelovala tudi z drugimi podsistemi nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter oblikovala pogoje za naraščanje svojega obsega in strukture ob povečani verjetnosti izrednega poslabšanja varnostnega okolja oziroma neposredni vojaški ogroženosti države. Spremenjene varnostne razmere zato zahtevajo tudi krepitev drugih podsistemov nacionalnovarnostnega sistema, da bodo sposobni podpreti Slovensko vojsko in zaveznike ob vojaški ogroženosti države.
Z digitalno transformacijo bo Slovenska vojska postala prilagodljiva organizacija, temelječa na znanju, ki bo lahko delovala v majhnih in specializiranih sestavah, pa tudi v večjih strukturah. Postala bo hitro odzivna organizacija, ki bo sposobna tudi dolgotrajnega delovanja.
Prvi izbiri Republike Slovenije bosta vedno preprečevanje konflikta in ohranjanje miru, vendar bo ob zagotavljanju varnosti in obrambe države ter državljanov pa tudi ob ohranjanju miru in varnosti v svetu sposobna odločnega odzivanja z vsemi razpoložljivimi instrumenti in sredstvi.
Slovenska vojska bo zanesljiv in verodostojen partner tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem smislu.
4. DOLGOROČNI CILJI IN PRIORITETE RAZVOJA SLOVENSKE VOJSKE
Zagotavljanje in izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije bosta temeljili na ustrezni stopnji lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, ob naslonitvi ter vključenosti v sistem kolektivne obrambe in medsebojne pomoči Evropske unije.
Republika Slovenija bo zagotovila doseganje taktičnih, operativnih in strateških ciljev v okviru odvračanja in kolektivne obrambe zavezništva ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije prek povezljivosti in učinkovitega delovanja sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah, ki ju bo dosegla z razvojem zmogljivosti Slovenske vojske v skladu z zavezniškimi standardi.
Razvoj Slovenske vojske bo do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih, kar bo omogočalo harmonizacijo nacionalnega obrambnega planiranja z zavezniškimi cikli.
Prvo razvojno obdobje obsega leta od 2023 do 2030, drugo razvojno obdobje pa leta od 2031 do 2040.
Dolgoročni cilji in prioritete razvoja Slovenske vojske izhajajo iz nacionalnih prioritet ter upoštevajo tudi prioritete v okviru zavezništva ter prioritete skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, pri čemer bo izboljšanje ravni pripravljenosti in vzdržljivosti za vojaško obrambo glavno vodilo razvoja.
Dolgoročni cilji razvoja Slovenske vojske izhajajo iz ciljev razvoja obrambnega sistema in obrambne sposobnosti Republike Slovenije ter so usmerjeni v:
– zagotovitev potrebnih obrambnih zmogljivosti države,
– zagotavljanje zahtevane ravni pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske,
– uresničevanje skupnih ciljev in izpolnjevanje zavez v okviru Nata, Evropske unije ter drugih mednarodnih organizacij,
– sodelovanje Slovenske vojske pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljanje podpore drugim državnim organom,
– večjo odpornost države in družbe pred varnostnimi grožnjami,
– krepitev nacionalne industrijske in tehnološke baze.
Opazno se bodo povečala sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, pri čemer bodo glavno vodilo nacionalne prioritete, podpora domači obrambni industriji, digitalna transformacija Slovenske vojske ter prioritete v okviru Nata in Evropske unije.
Pogoj za razvoj vseh zmogljivosti v obeh obdobjih sta ustrezna raven obrambnih izdatkov ter popolnjevanje z ustreznim kadrom, v nasprotnem primeru bodo tveganja razvoja in nedoseganja zmogljivosti prevelika.
4.1 Prvo razvojno obdobje od leta 2023 do 2030
Smer prvemu razvojnemu obdobju bodo dajali nova obrambna strategija Republike Slovenije in iz nje izhajajoča vojaška strategija Republike Slovenije, Strateški koncept Nata in Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije ter obrambni načrti zavezništva. Vodilo razvoja bo pospešen in vzporedni razvoj ključnih zmogljivosti Slovenske vojske za potrebe nacionalne in kolektivne obrambe.
Razvoj zmogljivosti Slovenske vojske bo upošteval tudi Natov model sil, za katerega zaveznice prispevajo sile in zmogljivosti ter dopolnjen koncept odzivnih sil Evropske unije, zato bo Slovenska vojska prenovila koncept pripravljenosti in zagotavljanja sil ter operativne cikle in ambicije sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah. Pri tem bo opravljala naloge, ki izhajajo iz obrambnega načrta države, pri čemer bo celovito prenovila in dopolnila načrt uporabe Slovenske vojske.
Cilji in prioritete v prvem razvojnem obdobju so:
– preoblikovanje in razvoj strukture Slovenske vojske, ki bo omogočila vzporedni razvoj in vzpostavitev ključnih zmogljivosti, in sicer srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon, kar bo med drugim vplivalo na razvoj strukture, sil in zmogljivosti Slovenske vojske tudi v drugem razvojnem obdobju,
– razvoj nekaterih zahtevnejših zmogljivosti Slovenske vojske, ki niso del sprejetih zavez do zavezništva, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije ter bodo nekatere lahko namenjene tudi dvojni uporabi,
– sprejem učinkovitih ukrepov in dejavnosti, ki bodo zagotovili pospešeno pridobivanje ter zadrževanje kadrov za uspešen razvoj prednostnih zmogljivosti Slovenske vojske,
– zagotovitev ustreznih zalog in rezerv oborožitve, opreme in streliva za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske, posodabljanje sedanje ter gradnjo nove vojaške infrastrukture predvsem za navedene ključne zmogljivosti Slovenske vojske, pa tudi v podporo zavezniškim in drugim silam, ki bi lahko prehajale čez naše ozemlje,
– v okviru razvoja zmogljivosti za nekinetično delovanje se bodo razvijale zmogljivosti za informacijsko in psihološko delovanje, strateško komuniciranje ter civilno-vojaško sodelovanje.
4.2 Drugo razvojno obdobje od leta 2031 do 2040
V drugem razvojnem obdobju bo Slovenska vojska okrepila sposobnost in pripravljenost za obrambo proti agresiji na kopno ter zračni, pomorski in kibernetski prostor države; povečala sposobnosti za sprejem, podporo in delovanje sil skupaj z zavezniškimi silami ob morebitnih prihodnjih krizah; zagotovila zmogljivosti za odvračanje, omejitev ali onemogočenje nasprotnikovega tempa delovanja in prevzem pobude s sredstvi ter metodami za doseganje strateških in odvračalnih učinkov na večjih oziroma velikih razdaljah; se vključevala v dograjevanje in prilagajanje koncepta celovite obrambe glede na nove trende, tehnologije in grožnje; prepoznala ter izkoriščala priložnosti v okviru zavezništva in Evropske unije, strateških in drugih partnerstev ter tako prispevala k maksimiziranju nacionalnih interesov in kolektivne varnosti ter obrambe.
Slovenska vojska bo skladno z nacionalnimi prioritetami sodelovala v razvojnih projektih, ki bodo prispevali k njenemu razvoju do leta 2040.
Cilji in prioritete v drugem razvojnem obdobju so:
– nadaljevanje razvoja strukture in vzpostavljanja sil in zmogljivosti Slovenske vojske, kar bo omogočalo izvedljivost nacionalnih in sodelovanje pri izvajanju obrambnih načrtov zavezništva s poudarkom na postopnem prehodu v digitalno transformacijo,
– nadaljevanje razvoja nekaterih zahtevnejših zmogljivosti Slovenske vojske, ki niso del sprejetih zavez do zavezništva, so pa pomembne za uresničevanje obrambnih ciljev Republike Slovenije ter bodo nekatere lahko namenjene tudi dvojni uporabi,
– z nadgradnjo strateške logistike zagotoviti učinkovitejši sistem upravljanja celotnega življenjskega cikla opreme in oborožitve, logistične infrastrukture za potrebe vojaške mobilnosti, podpore države gostiteljice in ustrezno stopnjo vzdrževanja vojaške opreme, zalog goriv in energentov ter oborožitve,
– oblikovanje in vzdrževanje ustreznih zalog ter rezerv oborožitve, opreme in streliva za zagotavljanje dolgotrajne vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske, posodabljanje sedanje ter gradnjo nove infrastrukture Slovenske vojske (npr. za urjenje in usposabljanje, bivalni in namestitveni objekti, strelišča, logistične zmogljivosti, energetska sanacija infrastrukture Slovenske vojske idr.), z upoštevanjem morebitnega povečevanja vojnega obsega Slovenske vojske.
5. RAVEN AMBICIJ ZA DELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE
Vojaška obramba Republike Slovenije bo prednostno zagotovljena z ustrezno stopnjo sposobnosti in pripravljenosti lastnih obrambnih zmogljivosti, na čemer bo temeljilo tudi učinkovito vključevanje države v sistem kolektivne obrambe zavezništva ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Republika Slovenija s članstvom v Severnoatlantskem zavezništvu in Evropski uniji prejema varnostna zagotovila in hkrati sprejema zaveze. Vojna v Ukrajini in zaostrene spremembe mednarodnega varnostnega okolja zahtevajo dodatna prizadevanja, ki se kažejo v pospešenem razvoju zahtevnejših zmogljivosti, dodatnih prispevkih v zavezniške in povezane strukture, večjem obsegu vaj ter višji ravni pripravljenosti in odzivnosti sil.
Sile in zmogljivosti Slovenske vojske bodo na ozemlju Republike Slovenije sposobne delovati samostojno in skupaj z zavezniškimi silami, del sil in zmogljivosti pa tudi v večnacionalnem vojaškem okviru zunaj ozemlja Republike Slovenije.
Stanje pripravljenosti določenih sil, skladno z načrtom uporabe Slovenske vojske, bo omogočalo skupno delovanje z zavezniškimi silami. Slovenska vojska bo s premestljivimi silami, integriranimi v skupne sile, lahko sodelovala pri odvračanju, kolektivni obrambi in skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije tudi zunaj ozemlja Republike Slovenije. Pri izvajanju obrambe nacionalnega ozemlja skupaj z zavezniki bodo deklarirane nacionalne sile in zmogljivosti integrirane v sestavo združenih sil zavezništva. Na nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska s preostalimi silami zagotavljala zmogljivosti za obrambo ozemlja in varovanje objektov posebnega pomena za obrambo, zagotovitev naraščanja, sprejema, namestitve in podpore delovanja zavezniških sil skupaj s civilnimi zmogljivostmi iz načrta podpore države gostiteljice.
Slovenska vojska bo razvijala predvsem taktične zmogljivosti in delovala predvsem v kopenski domeni, podprta z lastnimi elementi iz kibernetske, zračne in pomorske in z oporo na zaveznike tudi vesoljske domene.
Zmogljivosti Slovenske vojske se bodo razvijale skladno z zavezniškimi standardi, s čimer bodo zagotovljeni povezljivost in skupno delovanje sil Slovenske vojske v zavezniških formacijah ter izvajanje obrambe Republike Slovenije v okviru kolektivne obrambe.
Mirnodobna sestava Slovenske vojske bo s pospešenim izboljševanjem sposobnosti in pripravljenosti učinkovitejša pri izvajanju poslanstva in nalog v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih. To bo doseženo z načrtovanjem in oblikovanjem ustreznih rezerv in zalog ter nadgradnjo načrta uporabe Slovenske vojske. Organizacijsko-mobilizacijski razvoj Slovenske vojske bo ustrezneje podprt tudi s prostorsko organiziranostjo in povečevanjem rezervne sestave Slovenske vojske. V primeru izrednega poslabšanja varnostnega okolja Republike Slovenije se bosta obseg in struktura Slovenske vojske lahko bistveno povečala skladno s konceptom vojaške strateške rezerve. Posodobljene bodo kadrovske, materialne, infrastrukturne, doktrinarne, organizacijske in druge zahteve ter načrti za morebitno postopno naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske.
Slovenska vojska bo postopoma vzpostavila ustrezno mirnodobno strukturo, ki bo omogočala hitro naraščanje obsega in strukture Slovenske vojske ter njeno zahtevano pripravljenost.
Z okrepljenimi vajami na ozemlju Republike Slovenije in v tujini bo zagotavljala in redno preverjala zahtevano raven pripravljenosti sil in zmogljivosti, tudi tistih v večnacionalnih odzivnih formacijah.
Slovenska vojska nekaterih zahtevnejših zmogljivosti, ki so sicer pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, niso pa del sprejetih zavez do zavezništva in presegajo razpoložljivost nacionalnih virov, predvidoma ne bo razvijala samostojno, temveč jih bo zagotavljala v okviru zavezništva ali Evropske unije oziroma skupno na podlagi ustreznih sporazumov s posameznimi državami.
Hkrati so izkušnje s trenutnih konfliktnih območij pokazale, da je treba razvijati nekatere zahtevnejše zmogljivosti, pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije, ki pa niso del sprejetih zavez do zavezništva, na primer sistem zračne obrambe Republike Slovenije. Slovenska vojska bo organizirana tako, da bo omogočen razvoj rodov in služb ter izvajanje njihovega združenega in večdomenskega bojevanja. V nacionalnem okviru bo do konca dolgoročnega obdobja Slovenska vojska sposobna oblikovati namenske taktične enote do vključno brigadne ravni.
Slovenska vojska bo v začetku dolgoročnega obdobja prednostno vzporedno oblikovala srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon ter druge premestljive zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru zavezništva in Evropske unije ter na nacionalnem ozemlju.
Premestljive sile Slovenske vojske bodo sposobne opravljati naloge v celotnem spektru, tudi naloge delovanja v operacijah visoke intenzivnosti v zahtevnejših geografskih in klimatskih razmerah.
Slovenska vojska bo v zavezniški nabor sil prispevala sorazmeren delež zmogljivosti. Skladno z merili Severnoatlantskega zavezništva bo delež premestljivih sil stalne sestave kopenskih sil Slovenske vojske dosegel najmanj 50 odstotkov. Del premestljivih sil bo integriran v vojaško strukturo zavezništva. Najmanj 10 odstotkov stalne sestave Slovenske vojske bo ohranjalo stalno visoko raven pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali sodelovalo v mednarodnih odzivnih silah, dejavnostih skupne odvračalne in obrambne drže oziroma v mednarodnih operacijah in na misijah.
Obseg in vrsta sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah bosta opredeljena na podlagi realnih kadrovskih, finančnih in materialnih zmožnosti ter ob upoštevanju potreb po zagotavljanju ustrezne ravni pripravljenosti sil na nacionalnem ozemlju. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah ter pri drugih dejavnostih bo sledilo strateškim prioritetam Republike Slovenije.
Izvajanje vojaške obrambe mora biti podprto in dopolnjeno z delovanjem civilne obrambe, ki skupaj z drugimi subjekti nacionalne varnosti zagotavljata odpornost celotne države in družbe.
6. DOLGOROČNI OKVIR OBRAMBNIH VIROV
Obseg kadrovskih virov Slovenske vojske bo temeljil na poslanstvu in nalogah, potrebnih zmogljivostih za uresničevanje nalog v nacionalnem in mednarodnem okviru, na nacionalni ravni ambicij ter razpoložljivih virih. Skupni mirnodobni obseg Slovenske vojske bo do 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v okviru vojne sestave Slovenske vojske, skladno s konceptom vojaške strateške rezerve.
Pridobivanje kadra bo podprto z ukrepi, ki bodo omogočali doseganje zahtevanega kadrovskega obsega in strukture ter pomlajevanje stalne sestave Slovenske vojske.
Z ustreznim pristopom in komuniciranjem z državljani se bo povečalo zanimanje za zaposlitev in sodelovanje s Slovensko vojsko. Vzdrževal se bo stik z državljani pri njihovem vključevanju v različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo zaradi obveščanja, motiviranja in nadaljnjega sodelovanja ter usposabljanja. Med glavnimi orodji pridobivanja kadra bodo štipendiranje, izvajanje delovnih praks in tabori za mlade ter ponujanje vsebin, ki so zanimive za mlade in hkrati krepijo vojaške kompetence.
Pri pridobivanju in zagotavljanju kadra za opravljanje vojaške službe bo treba neprekinjeno analizirati stanje, prepoznati težave, se odločno odzivati na zaznano problematiko ter izvajati sistemske ukrepe za dvig notranje kohezivnosti in zadrževanje kadra ter vzpostavljanje konkurenčnosti in prilagodljivosti poklica, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost vojaškega kadra in ohranili vzdržljivost obrambnih sil.
Nadaljevanje profesionalizacije in upravljanja kadrov bo podpiralo razvoj Slovenske vojske in zagotavljalo ustrezen karierni razvoj pripadnikov Slovenske vojske. Karierni razvoj bo podpiral uresničevanje nalog in ciljev Slovenske vojske ter ambicije pripadnikov po doseganju njihovih poklicnih ciljev. Vojaški poklic bo umeščen v sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Vzpostavljen bo ustrezen socialno-ekonomski in delovnopravni status vojaških oseb, ki bo vseboval posebne zahteve dela, obremenitve in omejitve vojaškega poklica ter bo tako konkurenčen na trgu dela.
Državljanom bo na podlagi prostovoljnosti omogočeno vključevanje v različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko ter pridobivanje in vzdrževanje vojaškega znanja in veščin. Okrepila se bodo prizadevanja za vključevanje državljanov v prostovoljno služenje vojaškega roka, ki predstavlja eno od najpomembnejših vstopnih točk v Slovensko vojsko. Obrambno usposabljanje državljanov za povečevanje interesa in števila morebitnih interesentov za opravljanje različnih oblik vojaške službe bo potekalo predvsem v obliki nadgrajevanja in vzdrževanja vsakoletne izvedbe mladinskih in študentskih vojaških taborov ter strelskih in drugih tekmovanj. Vzdrževali se bodo stiki z državljani, ki so uspešno opravili prostovoljno služenje vojaškega roka in končali obveznosti v pogodbeni rezervni sestavi ter stalni sestavi Slovenske vojske.
Skladno s potrebami bo omogočeno in izvajano tudi šolanje častnikov in podčastnikov za rezervo.
S podporo pristojnih ustanov bo okrepljeno izvajanje sistema celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske in njihove svojce.
Prav tako bodo v okviru širše državne stanovanjske politike nadgrajene sistemske rešitve glede možnosti dodatnega zagotavljanja najema ali nakupa stanovanj za pripadnike in pripadnice Slovenske vojske.
Za izboljšanje stanja na kadrovskem področju in za polno učinkovitost Slovenske vojske so nujni organizacijski in statusni ukrepi, povezani s posebnostmi vojaškega poklica. Za njihovo uveljavljanje je nujen celovit pristop, kar bo zahtevalo politični in širši družbeni konsenz za nujne prilagoditve ter spremembe zakonskih in podzakonskih aktov.
Zagotavljanje zadostnega obsega finančnih virov je nujno za doseganje obrambnih razvojnih ciljev za bistveno izboljšanje sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti, vzdržljivosti, odpornosti, povezljivosti in razvojne naravnanosti Slovenske vojske za opravljanje njenega poslanstva in nalog skladno z ravnjo ambicij.
Pogoj za doseganje obrambnih ciljev je zadostno, predvidljivo in stabilno zagotavljanje finančnih virov.
Za izpolnitev zakonskih nalog, razvoj potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske in spoštovanje sprejetih mednarodnih zavez je treba zagotoviti hitrejše in realno dosegljivo vsakoletno povečevanje obrambnih izdatkov.
Obseg obrambnih izdatkov, ki bo lahko učinkovito podpiral postavljene cilje, se mora postopoma povečevati in najpozneje do leta 2030 dosegati dva odstotka BDP-ja ter se nato ohranjati najmanj na tej ravni do leta 2040. Za investicije v glavno opremo bo vsako leto namenjenih najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov. Za raziskave, razvoj in inovacije bosta namenjena najmanj dva odstotka obrambnih izdatkov, cilji pa so lasten razvoj v podporo dolgoročnim zmogljivostim Slovenske vojske, podpiranje domačih podjetij in raziskovalnih ustanov ter s tem krepitev nacionalne obrambne tehnološko-industrijske baze.
Podrobnejša letna rast obrambnih izdatkov kot deleža BDP-ja je prikazana v spodnji tabeli.
Leto | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 | 2030–2040 |
Obrambni izdatki kot % BDP | 1,35 | 1,44 | 1,53 | 1,63 | 1,72 | 1,81 | 1,91 | 2,00 |
7. STRUKTURA IN ORGANIZIRANOST SLOVENSKE VOJSKE
Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske morajo omogočati opravljanje njenega poslanstva in nalog, skladno z Zakonom o obrambi in opredeljeno ravnjo ambicij. Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske bodo omogočali učinkovito delovanje in uresničevanje lastnih ter zavezniških načrtov, večdomensko delovanje, izvajanje združenega bojevanje rodov, oblikovanje namenskih enot na nacionalni in tudi mednarodni ravni, vzpostavitev ciljnih zmogljivosti, zagotavljanje pripravljenosti in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanje sil do načrtovanega obsega. Prihodnji tehnološki razvoj se bo odražal v spremembah in razvoju vojskovanja, kar bo vplivalo tudi na obseg in strukturo.
Slovenska vojska bo organizirana na strateški, operativni in taktični ravni.
Generalštab Slovenske vojske kot najvišji vojaškostrokovni organ, odgovoren za poveljevanje Slovenski vojski na strateški ravni, bo na tej ravni opravljal tudi vse naloge razvoja in načrtovanja delovanja Slovenske vojske.
Poveljevanje in kontrolo nad delovanjem enot na operativni ravni bo izvajalo Poveljstvo sil, ki bo odgovorno za pripravljenost in vodenje podrejenih poveljstev in enot Slovenske vojske doma in v tujini. Zmožno bo poveljevati rodovskim taktičnim in združenim taktičnim enotam.
Najvišja oblika poveljevanja na taktični ravni bo manevrska brigada. Na taktični ravni bodo poveljevanje prav tako izvajali poveljstvo za zagotovitev in podporo, poveljstvo letalstva in zračne obrambe, mornariško poveljstvo, poveljstvo za kibernetsko obrambo, poveljstvo specialnih sil in poveljstvo rezervnih sil. Po prvem razvojnem obdobju bo po izvedeni analizi in na podlagi kadrovskih trendov sprejeta odločitev o številu manevrskih brigad v drugem razvojnem obdobju.
Osnovna taktična enota manevrskega dela kopenske vojske bo pehotni bataljon. V enotah drugih rodov bosta osnovni taktični enoti bataljon ali samostojna četa.
Najvišja enota za izvajanje združenega bojevanja rodov na ozemlju Republike Slovenije bo brigada, za delovanje zunaj ozemlja Republike Slovenije pa bo najvišja enota bataljonska bojna skupina. Enote Slovenske vojske se bodo za delovanje in izvedbo določenih nalog lahko namensko oblikovale po načelu modularnosti.
Organizacijsko-formacijska struktura Slovenske vojske na taktični ravni bo omogočala izpolnjevanje cilja 50-odstotnega deleža premestljivih kopenskih sil Slovenske vojske.
Sile za bojevanje bodo sestavljali pehotna bataljona (srednji in gorski), bojni izvidniški bataljon in enota za specialno delovanje. V prvem razvojnem obdobju bodo v strukturi Slovenske vojske ohranjene tudi oklepne zmogljivosti.
Sile za bojno podporo bodo sestavljali bataljon za ognjeno podporo, bataljon jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (JRKBO), večnamenska taktična eskadrilja, mornariški divizion, bataljon zračne obrambe, obveščevalno-izvidniška enota, enota za elektronsko bojevanje, enota za kibernetsko obrambo, enota za nekinetično delovanje, bojna inženirska četa, protioklepna četa, bataljon vojaške policije in enota brezpilotnih letalnikov.
Sile za poveljevanje, nadzor in informacijsko delovanje bodo sestavljali bataljon za nadzor zračnega prostora ter čete C4I (poveljevanje, kontrola, komunikacije, računalniški sistemi in informacije).
Sile za zagotavljanje delovanja bodo sestavljali dva logistična bataljona, helikopterska eskadrilja, letalsko-transportna eskadrilja, letalsko-tehnična eskadrilja in splošni inženirski četi ter zdravstvena enota Role 2.
Enote vojašnic, letalska baza, zdravstveni center, center vojaških šol, center za združeno usposabljanje, letalska šola, gorska šola, šola kontrolorjev združenih ognjev, enota za protokol, športna enota, eksperimentalna enota za raziskave, razvoj in inovacije ter center za strateške študije, doktrino in razvoj bodo sestavljali institucionalni del Slovenske vojske.
Spreminjanje strukture, obsega in organiziranosti Slovenske vojske bo potekalo postopno in bo usklajeno z razvojnima obdobjema Slovenske vojske. Sledilo bo varnostnim razmeram v mednarodnem okolju ter realnim demografskim, finančno-ekonomskim in materialnim zmožnostim države.
V prvem razvojnem obdobju bo vzpostavljena organizacijsko-formacijska struktura, ki bo omogočala najmanj 90-odstotno popolnjenost najpomembnejših poveljstev in enot s prioriteto na srednjem pehotnem bataljonu, srednjem bojnem izvidniškem bataljonu, enotah za zagotavljanje modulov srednje bataljonske bojne skupine in enot za zagotavljanje odzivnih sil doma ter v okviru zavezništva. To bo kot ključna dejavnost razvoja Slovenske vojske realizirana v začetku prvega srednjeročnega obdobja. Vzdrževale se bodo enote za ohranjanje vzpostavljenih zmogljivosti, popolnjevale se bodo tudi rodovske enote ter službe zaradi ohranjanja znanja in kompetenc ter premestljivih in specifičnih logističnih zmogljivosti.
Ustrezna popolnjenost enot bo omogočala višjo pripravljenost, učinkovitejše izpolnjevanje nalog, boljše pogoje razporejanja in popolnjevanja z materialnimi sredstvi ter načrtovanje, vzpostavitev in doseganje končnih zmogljivosti, načrtovanje delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ter oblikovanje hitro odzivnih sil. Tako bosta zagotovljena učinkovitejši razvoj vojaške stroke in boljša izraba sedanjih kadrovskih in materialnih virov ter izboljšani notranja kohezivnost enot in morala.
Center vojaških šol bo preoblikovan zaradi povezljivosti z javnim izobraževalnim šolskim sistemom.
Manevrski del Slovenske vojske bo popolnjen pretežno s stalno sestavo in v ustreznem obsegu dopolnjen s pogodbeno rezervno sestavo, predvsem pri zagotavljanju kritičnih specialističnih dolžnosti. Manevrski del bo premestljiv in zmožen opravljanja najpomembnejših nalog Slovenske vojske (združeno bojevanje rodov) tako na nacionalnem ozemlju kot tudi zunaj Republike Slovenije, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah, pri dejavnostih mednarodnih hitro odzivnih sil ter nalogah odvračanja in kolektivne obrambe.
Prostorski del, ki bo večinsko popolnjen s pogodbeno rezervno sestavo, bo namenjen za delovanje izključno na nacionalnem ozemlju. Dopolnil bo manevrski del Slovenske vojske pri obrambi nacionalnega ozemlja in zagotavljal izhodišča za naraščanje Slovenske vojske prek mirnodobnega obsega. Na nacionalnem ozemlju bo Slovenska vojska zagotavljala zmogljivosti za obrambo ozemlja, podporne naloge nadzora in varovanja zaledja, prostorske logistike, podpore države gostiteljice, civilno-vojaškega sodelovanja in odzivanja na naravne in druge nesreče ter podpore drugim državnim organom. Prostorski del bo pomembna vez, s katero se bo Slovenska vojska približala lokalnemu okolju.
8. ZMOGLJIVOSTI SLOVENSKE VOJSKE
Razvoj zmogljivosti bo skladno z ravnjo ambicij usmerjen v doseganje ustrezne ravni sposobnosti, pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti vojaških zmogljivosti. Slovenska vojska bo na podlagi Zakona o obrambi ter zastavljenih ciljev in ravni ambicij razvijala zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, zagotovitev delovanja, podporo poveljevanja ter sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja.
Zmogljivosti bodo omogočile izvajanje vseh doktrinarnih načinov delovanja Slovenske vojske, in sicer ofenzivno, defenzivno, specialno, stabilizacijsko, podporno ter informacijsko delovanje, skladno z razvojem vojaške doktrine tudi kibernetsko in druge sodobne načine delovanja.
Razvoj zmogljivosti bo prednostno usmerjen v povečanje bojne sposobnosti in pripravljenosti Slovenske vojske z dosledno prioritizacijo dejavnosti v vseh elementih vzpostavitve zmogljivosti, tako v doktrini, organiziranosti, usposabljanju, opremljanju, kadrih, voditeljstvu, infrastrukturi in interoperabilnosti, da bi se povečale zmožnosti združenega bojevanja rodov.
Razvoj zmogljivosti bo sledil sodobnim tehnološkim trendom in bo upošteval izkušnje iz aktualnih konfliktnih območij ter sodobnih vojaških operacij. V uporabo bodo uvedeni sodobni sistemi, ki bodo ob povečanju bojne moči in učinkovitosti delovanja zagotavljali tudi večjo zmožnost preživetja in višjo stopnjo logistične samozadostnosti sil.
Digitalizacija sistemov, uporaba umetne inteligence skladno z zakonodajo in temeljnimi pravicami, daljinsko vodeni avtomatizirani in avtonomni sistemi, ki bodo pod človeškim nadzorom, bodo omogočili multiplikacijo učinkov. Hkrati pa bodo tako sproščeni človeški viri, ki bodo lahko preusmerjeni na izvajanje zahtevnejših funkcij pri izvajanju operacij.
Pri razvoju zmogljivosti Slovenske vojske bo smiselno upoštevan tudi vidik varovanja okolja, kar se bo kazalo predvsem v prizadevanjih po večji energetski učinkovitosti in energetski samozadostnosti Slovenske vojske ter razvoju in uporabi nekaterih tehnoloških rešitev, s čimer se bo povečal prispevek Slovenske vojske k varovanju okolja in zmanjšanju ogljičnega odtisa.
a) Prioritete razvoja zmogljivosti v prvem razvojnem obdobju (2023–2030)
Glavne prioritete, ki bodo prispevale tudi k povečanemu odvračanju in kolektivni obrambi ter prevzemanju sorazmernega bremena zavezništva, so:
– vzporedni razvoj ključnih zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, ki bosta vzpostavljeni na finančno racionalnejši način,
– razvoj helikopterskih zmogljivosti za podporo specialnih sil,
– dokončanje prenove letališča Cerklje ob Krki,
– vlaganja v infrastrukturo, ki bo podpirala tudi izvedbo obrambnih načrtov zavezništva.
Glavne nacionalne prioritete so:
– gradnja sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora, kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije in neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske,
– razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter s postopno zamenjavo in dokupom lahkih vojaških helikopterjev,
– pospešitev razvoja domače obrambne industrije za razvoj obrambnih zmogljivosti, vključno z inovacijami v povezavi z naprednimi tehnologijami in prehodom v digitalno transformacijo in večdomenske operacije,
– nadgradnja strateške logistike z uvajanjem naprednih tehnologij v logistične procese za zagotovitev dolgotrajnega zagotavljanja vzdržljivosti delovanja Slovenske vojske,
– nadgradnja in razvoj zmogljivosti kibernetske obrambe, digitalizacije in nekinetične zmogljivosti,
– razvoj zmogljivosti jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe (JRKBO).
b) Prioritete razvoja zmogljivosti v drugem razvojnem obdobju (2031–2040)
Razvoj ključnih zmogljivosti za izvajanje nacionalne obrambe ter delovanje v zavezništvu in skupni varnostni in obrambni politiki Evropske unije bo temeljil na nadgrajevanju vzpostavljenih zmogljivosti ter upoštevanju tudi prihodnjih ciljev zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo oziroma sprejetih zmogljivostnih zavez do Evropske unije. Pri tem bo poudarek na razvoju zmogljivosti, ki bodo usmerjene v zagotavljanje večplastne odpornosti, kognitivne superiornosti, integrirane večdomenske obrambe in meddomenskega poveljevanja ter v sposobnost za delovanje v celotnem spektru dejavnosti v vseh domenah.
8.1 Zmogljivosti za bojevanje
Temelj Slovenske vojske bodo zmogljivosti za bojevanje v kopenski domeni, v okviru katerih se bodo razvijale zmogljivosti srednje in lahke pehote ter specialnih sil.
Zaradi razvojnih zaostankov in zamud pri izpolnjevanju mednarodnih zavez mora Slovenska vojska v prvem razvojnem obdobju vzporedno vzpostaviti srednji pehotni bataljon in srednji bojni izvidniški bataljon, v skladu z možnostmi in viri pa vzporedno tudi enote za bojno podporo, v katerih bodo vzpostavljeni moduli za srednjo bataljonsko bojno skupino.
Slovenska vojska bo vzdrževala visoko stopnjo razvoja enote za specialno delovanje in nenehno modernizirala njeno opremo, oborožitev in postopke, s poudarkom na zmogljivostih vertikalnega manevra.
Modernizirala in ohranjala bo oklepne (tankovske) zmogljivosti, v drugem razvojnem obdobju pa bo po izvedeni analizi sprejeta odločitev o smotrnosti oziroma najustreznejšem načinu zagotavljanja teh zmogljivosti do konca dolgoročnega obdobja.
Slovenska vojska bo ohranjala tudi zmogljivosti gorske pehote, vključno s podporo Natovemu centru odličnosti za gorsko bojevanje.
8.2 Zmogljivosti za bojno podporo
Za povečanje zmogljivosti bojne podpore bo Slovenska vojska nadgradila zmogljivost ognjene podpore, ki bo temeljila na samovoznih artilerijskih in minometnih sistemih, naboru senzorjev (vizualnih, avdio in radarskih idr.), digitaliziranem artilerijskem sistemu vodenja in poveljevanja, kar bo zagotavljalo hiter prenos podatkov na relaciji senzor–efektor, visoko natančnem pametnem strelivu dolgega dosega, sistemih brez posadke z izvidniško-opazovalnimi sistemi z zmožnostjo bojnega delovanja, in na vzpostavitvi zmogljivosti za kontrabatiranje z želenim končnim stanjem učinkovite posredne ognjene podpore, ki je zmožna delovati po načelu deluj in se umakni.
Ohranjala, nadgradila in razvijala bo združeno zmogljivost JRKBO, namenjeno zagotavljanju bojne podpore Slovenski vojski na nacionalnem ozemlju ter pri delovanju zunaj države, ki bo v skladu z zahtevami in standardi sposobna opravljati namenske naloge JRKBO.
Razvite bodo zmogljivosti bojnega inženirstva, ki bodo zagotavljale podporo in povečanje premičnosti bojnih sil, z izdelavo prehodov skozi minskoeksplozivne, terenske vodne in suhe ovire, zmogljivosti oviranja ter onemogočanja nasprotnikovega manevra z miniranjem območij s sistemi za daljinsko miniranje in sodobnimi protioklepnimi minskoeksplozivnimi sredstvi, z rušenjem infrastrukturnih objektov ter povečanjem stopnje preživetja sil z zmogljivostmi za izdelavo utrjenih točkovnih in linijskih objektov. Slovenska vojska bo ohranjala tudi zmogljivosti splošnega inženirstva za zagotavljanje splošne inženirske podpore, kar bo vključevalo vzdrževanje in izdelavo vojaških cest ter tabornih prostorov, in zagotavljala zmogljivosti za podporo zaščite in reševanja. Za potrebe nacionalne obrambe in zavezništva bo vzdrževala in modernizirala zmogljivosti za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev (EOD).
Razvoj mornariških zmogljivosti bo temeljil na nadgradnji večnamenske patruljne ladje Triglav skladno z zahtevami Natovih ciljev zmogljivosti in na zamenjavi hitre patruljne ladje Ankaran s plovilom tipa večnamenske patruljne ladje. V sistemu poveljevanja in kontrole bo zagotovljena zmogljivost za spremljanje pomorske razpoznavne slike. Razvijala oziroma ohranjala se bo zmogljivost protiminskih potapljačev za delovanje v zelo plitvih vodah.
Slovenska vojska bo posodobila zmogljivosti nadzora zračnega prostora z aktivnimi in pasivnimi sistemi ter zagotavljala elemente zračne obrambe in nadzora slovenskega zračnega prostora v zavezniškem integriranem sistemu zračne obrambe.
Oblikovana bo struktura in zastavljena smer razvoja v napredne sisteme kopenske zračne obrambe ter razvoj sodobnih zračnih zmogljivosti za nadzor in varovanje zračnega prostora Republike Slovenije.
Slovenska vojska bo zračno obrambo razvijala kot taktično zmogljivost z učinki na operativni in taktični ravni, ki bo integrirana s centrom za nadzor in kontrolo zračnega prostora ter s sistemom kolektivne obrambe zavezništva. Zmogljivost zračne obrambe do srednjega dosega bo namenjena zaščiti nacionalnega zračnega prostora, kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije in neposredni zračni obrambi elementov razporeditve sil Slovenske vojske. Vzpostavitev zmogljivosti kopenske zračne obrambe se bo začela s sistemom vodenja in poveljevanja, senzorji ter raketnimi sistemi srednjega in kratkega dosega. V drugem razvojnem obdobju bo zmogljivost zračne obrambe dopolnjena s sistemom zračne obrambe zelo kratkega dosega.
Zmogljivost za nadzor in kontrolo zračnega prostora bo opremljena z novim sistemom poveljevanja in kontrole ter dodatnimi zaščitenimi komunikacijskimi in podatkovnimi sistemi.
Slovenska vojska bo razvijala zmogljivosti za delovanje proti širokemu spektru groženj iz zračnega prostora (C-RAM) in za delovanje proti brezpilotnim sistemom (C-UAS).
Zaradi izvajanja celovite vojaške obveščevalno-izvidniške podpore na strateški, operativni in taktični ravni bo Slovenska vojska razvila obveščevalno-izvidniško zmogljivost, ki bo zagotavljala združeno vojaško obveščevalno analitiko in načrtovanje, vojaški obveščevalni sistem zgodnjega opozarjanja in obveščanja, preventivno vojaško protiobveščevalno podporo ter zmogljivost za izvajanje specialističnega usposabljanja.
Slovenska vojska bo vzpostavila zmogljivost za nekinetično delovanje.
V okviru kibernetske obrambe se bodo razvijale zmogljivosti za izvajanje kibernetskih operacij, ki bodo zagotavljale proaktivno in trajno odzivanje na kibernetske grožnje ter omogočale nemoteno in varno uporabo kibernetskega prostora ter zaščito lastnih sil.
8.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Slovenska vojska bo razvila, posodobila in vzdrževala ustrezne zmogljivosti za zagotovitev delovanja vseh zmogljivosti Slovenske vojske v vseh načinih in vrstah delovanja.
Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo omogočale delovanje in ohranjanje vzdržljivosti sil Slovenske vojske na nacionalnem ozemlju, del zmogljivosti pa bo sposoben podpreti delovanje Slovenske vojske zunaj države. Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo omogočale tudi izvajanje podpore države gostiteljice zavezniškim silam na območju Republike Slovenije ali pri prehodu njenega ozemlja.
Zmogljivosti za zagotovitev delovanja bodo, če bo treba, podpirale tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
8.4 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Zmogljivosti bodo namenjene poveljevanju in kontroli v nacionalnem okolju ter pri opravljanju drugih nalog v sistemu nacionalne varnosti, vključno z zaščito in reševanjem, pri poveljevanju in kontroli v okviru Nata in Evropski uniji ter pri poveljevanju in kontroli sil Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah. Sistem poveljevanja in kontrole bo omogočal povezljivost med vojaškimi in obrambnovarnostnimi ter drugimi subjekti v nacionalnem in mednarodnem okolju.
Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo bodo zagotavljale delovanje sistema poveljevanja in kontrole ter načrtovanja delovanja in razvoja Slovenske vojske na strateški, operativni in taktični ravni. Podpirale bodo vodenje vojaških operacij in delovanja na kopnem ter v pomorskem, zračnem in kibernetskem prostoru.
Vzpostavljena bo varna in prilagodljiva komunikacijsko-informacijska infrastruktura (digitalna hrbtenica) z visoko razpoložljivostjo za izvajanje večdomenskega načrtovanja in izvajanja operacij. S stalnim nadgrajevanjem informacijsko-komunikacijske opreme in storitev ter infrastrukture komunikacijsko-informacijskega sistema bo zagotovljena visoka varnost ter omogočena višja stopnja zaščite pred kibernetskimi napadi.
8.5 Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Zaradi krepitve profesionalnosti in strokovnosti častnikov, vzpostavitve organizacijske kulture, voditeljskih veščin, tehnične kulture, vojaške etike in krepitve bojnega značaja, pripadnosti in morale njenih pripadnikov bo Slovenska vojska prilagodila izvajanje izobraževalnega procesa, programov, modulov in predmetnikov spreminjajočim se zahtevam vojaških poklicev. Pomembno bo uveljavljanje preglednih standardov in meril za doseganje zahtevane ravni strokovnosti. Pri razvoju vojaškega izobraževanja bo v sodelovanju s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami in sorodnimi tujimi izobraževalnimi ustanovami oblikovan sodobnejši izobraževalni sistem Slovenske vojske.
Verodostojnost izobraževalne dejavnosti bo vidna v posodobitvi vojaškega izobraževanja in integraciji javno veljavnih standardov pri izvajanju vojaškega izobraževanja ter v višanju zahtev rezultatov vojaškega izobraževanja. Zagotovljen bo kompetenten vojaški učiteljski kader, vzpostavljeno bo povezovanje prek znanstvenoraziskovalne dejavnosti in sodelovanje z nacionalnimi ter mednarodnimi izobraževalnimi ustanovami in izobraževalnimi ustanovami drugih držav.
Center vojaških šol bo v okviru razvoja in strukturno-organizacijske umestitve vojaškega izobraževanja izvedel posodobitev programa izobraževanja častniškega kadra Slovenske vojske. Nadaljevalo se bo višješolsko vojaško izobraževanje podčastnikov Slovenske vojske in vojsk drugih držav. V program šolanja kandidatov za častnike Slovenske vojske bo uveden vojaški modul visokošolskega izobraževalnega programa prve bolonjske stopnje, ki se bo izvajal na visokošolskih ustanovah in v sodelovanju s Šolo za častnike.
Vojaško izobraževanje častnikov se bo razvijalo z vključevanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s poudarkom na proučevanju operativnih izkušenj Slovenske vojske, izkušenj iz sodobnih oboroženih spopadov ter na podlagi vpliva novih tehnologij na razvoj Slovenske vojske. Tako bodo programi kariernega vojaškostrokovnega izobraževanja povezovali razvoj vojaškega znanja in oblikovali prakso razvojnoraziskovalne dejavnosti, ki bo temelj za posodobitev programov kariernega izobraževanja častniškega kadra Slovenske vojske.
V naslednjem obdobju bo ena izmed nalog sistematično uveljavljanje kompetenc, pridobljenih na kariernih izobraževanjih častnikov v javnem izobraževalnem sistemu, kot priznavanje mikrodokazil.
V prvem razvojnem obdobju bo Slovenska vojska v sodelovanju z javnim izobraževalnim sistemom Republike Slovenije in ob vsakoletni evalvaciji razvijala in izvajala modularno izobraževanje pripadnikov Slovenske vojske na prvi in drugi stopnji bolonjskega študija. Po preteku prvega razvojnega obdobja bo Ministrstvo za obrambo v sodelovanju s soizvajalci izvedlo evalvacijo in presodilo, ali je treba ustanoviti poseben vojaški visokošolski zavod.
Zaradi izmenjave in pridobivanja izkušenj, znanja ter dobrih praks bodo pripadniki Slovenske vojske napoteni tudi na dodatna izobraževanja in usposabljanja v tujino, ki bodo del karierne poti posameznika.
Pri usposabljanju posameznikov, enot in poveljstev se bo povečevala usposobljenost za združeno bojevanje, vključno z izboljševanjem specialističnih znanj ter veščin rodov in služb. Usposabljanje bo sledilo sodobnim tehnološkim trendom, upoštevalo bo izkušnje iz sodobnih vojaških operacij in bo zato kompleksnejše ter zahtevnejše, kar bo povečevalo zahteve po bolj usposobljenih pripadnikih.
Pri izobraževanju in usposabljanju bo treba zagotavljati povezanost izobraževalnih procesov z usklajevanjem programov izobraževanja in usposabljanja, znanstvenih dosežkov ter dognanj med vojaškimi in civilnimi raziskovalnimi ter izobraževalnimi organizacijami in ustanovami.
9. MODERNIZACIJA SLOVENSKE VOJSKE
Postopki vodenja projektov modernizacije bodo tesneje povezani z obrambnim planiranjem in bodo s pravočasno vključenostjo deležnikov že pri oblikovanju načrtov omogočali ustrezno raven usklajenosti z najpomembnejšimi razvojnimi cilji ter zahtevami pred obravnavo in potrjevanjem na strateški ravni.
Da bi dosegli optimizacijo stroškov in operativno učinkovitost ter pridobili dodatno znanje pri vzpostavitvi zmogljivosti, se bodo okrepile skupne nabave na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov in iskale nove rešitve projektnega sodelovanja ter skupnih nabav z drugimi državami članicami Nata in Evropske unije.
Pri vzpostavitvi prednostnih zmogljivosti bodo upoštevana merila operativne preizkušenosti oborožitve in opreme, brez bistvenih prilagoditev in dodatnega razvoja za Slovensko vojsko. Nekatere zmogljivosti Slovenske vojske bomo dosegali tudi na podlagi razvoja v okviru slovenske obrambne industrije. Zagotovljena bo krepitev obrambne razvojnoraziskovalne, industrijske in tehnološke baze, da bi povečali obrambno tehnološko samooskrbnost ter omogočili vključenost slovenske obrambne industrije v modernizacijo in vzpostavitev zmogljivosti Slovenske vojske. V sodelovanju s slovensko obrambno industrijo bo zagotovljena ustrezna stopnja nacionalnih zmogljivosti proizvodnje in vzdrževanja vojaške opreme, oborožitve in streliva.
Modernizacija vojaške oborožitve in opreme bo skupaj z nadaljevanjem procesa profesionalizacije podpirala preoblikovanje Slovenske vojske v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo, ki se bo sposobna odzivati na vojaške in druge grožnje ter dolgotrajno delovati v kriznih razmerah in oboroženih spopadih.
Slovenska vojska se bo modernizirala tudi z uvajanjem umetne inteligence, različnih sodobnih senzorskih sistemov ter zračnih in kopenskih sistemov brez posadke tako za bojevanje kot za bojno in logistično podporo. Sledila bo trendom razvoja in uvajala sodobna streliva.
Slovenska vojska bo sledila načelu enotnosti platform, pri čemer se bodo zmanjšala finančna in logistična bremena (vzdrževanje) ter se bosta povečali učinkovitost in interoperabilnost njenih enot.
Nabava novih bojnih vozil in modernizacija oklepnih vozil bosta usmerjeni v aktivno in pasivno zaščito, predvsem pred sodobnimi protioklepnimi in drugimi sodobnimi sistemi ter povečanje ognjene moči.
Iz operativne uporabe bodo umaknjeni oborožitev, oprema in sredstva, ki niso del načrtovanih ciljnih zmogljivosti, ki ne podpirajo dolgoročnih načrtov delovanja ter razvoja Slovenske vojske oziroma ne prispevajo k uresničevanju zahtev naraščanja ter vzdržljivosti obrambnih sil. Umik oborožitve, opreme in sredstev iz operativne uporabe oziroma strateških rezerv bo izveden šele po nabavi sodobnejše opreme in oborožitve. Do nadomestitve s sodobnimi sistemi bo Slovenska vojska sedanje sisteme uporabljala zaradi ohranjanja posebnega rodovskega znanja in potrebne stopnje pripravljenosti sil.
9.1 Zmogljivosti za bojevanje
V prvem razvojnem obdobju 2023–2030 bo modernizacija oborožitve in opreme zmogljivosti za bojevanje prednostno usmerjena v:
– nabavo optimalnega, minimalnega števila bojnih kolesnih vozil za razvoj srednjih sil, torej srednjega pehotnega bataljona, modulov srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, ki bodo imela ustrezno zaščito in ognjeno moč,
– nabavo sistemov za posredno ognjeno podporo,
– nabavo sistemov za protioklepno bojevanje,
– nabavo sistemov za medicinsko evakuacijo,
– nabavo sistemov za bojno izvleko vozil,
– nabavo senzorskih sistemov za bojno funkcijo obveščevalne podpore,
– nabavo lahkih oklepljenih kolesnih vozil 4 x 4 z visoko ravnjo zaščite in oborožitvenimi postajami za izvidniško-obveščevalno podporo, protioklepni boj, ognjeno podporo, zračno obrambo, specialne sile in druge podporne enote,
– nabavo opreme za specialne enote,
– posodobitev in prenovo opreme vojaka tudi s postopno zamenjavo lahkega pehotnega orožja s sodobnimi modularnimi sistemi, ki bodo večinoma opremljeni z optičnimi namerilnimi napravami za delovanje v razmerah zmanjšane vidljivosti,
– nabavo opreme za izvajanja kibernetske obrambe,
– začetek opremljanja z nekaterimi sistemi brez posadke za bojevanje,
– začetek modernizacije oklepnih zmogljivosti, ki se nadaljuje tudi v drugem razvojnem obdobju.
V drugem razvojnem obdobju 2031–2040 bo modernizacija zmogljivosti za bojevanje usmerjena v nadaljnji razvoj in uvajanje umetne inteligence, različnih sodobnih senzorskih sistemov ter zračnih in kopenskih sistemov brez posadke za bojevanje. Na področju razvoja streliva bo Slovenska vojska sledila trendom razvoja in uvajala sodobna streliva. Modernizacija osebne opreme pripadnika Slovenske vojske bo usmerjena v izboljšanje materialov za večjo zaščito in zmanjševanje teže.
9.2 Zmogljivosti za bojno podporo
V prvem razvojnem obdobju 2023–2030 bo modernizacija oborožitve in opreme zmogljivosti za bojno podporo prednostno usmerjena v:
– nabavo sistemov posredne ognjene podpore z avtomatskim ali polavtomatskim delovanjem ter z naborom pametnega streliva dolgega dosega in sistemi vodenja ter odkrivanja ognja za vzpostavitev modula srednje bataljonske bojne skupine,
– nabavo premičnih sistemov zračne obrambe srednjega dosega, namenjenih varovanju zračnega prostora Republike Slovenije,
– nabavo premičnega sistema zračne obrambe kratkega dosega za neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske in kritične infrastrukture Republike Slovenije,
– nabavo inženirskih bojnih sistemov za zagotavljanje ali omejevanje manevra, maskiranje in oviranje,
– nabavo taktičnih tovornih vozil za podporne module srednje bataljonske bojne skupine,
– nabavo sistemov za odkrivanje in hitro odstranjevanje oziroma nevtralizacijo različnih vrst eksplozivnih sredstev,
– nabavo in pridobitev sredstev ter razvoj zmogljivosti kibernetske obrambe Slovenske vojske,
– nabavo sistemov za taktično elektronsko bojevanje in sistemov za elektronsko izvidovanje,
– nabavo sistemov za pridobivanje podatkov in informacij iz različnih vojaških obveščevalnih disciplin, senzorjev na različnih platformah, nabavo sistemov za vojaško obveščevalno obveščanje in opozarjanje ter združeno vojaško obveščevalno analitiko.
Na področju mornariških zmogljivosti bo v prvem razvojnem obdobju izvedena modernizacija večnamenske ladje Triglav, zamenjava hitre patruljne ladje Ankaran s plovilom tipa večnamenske patruljne ladje, modernizacija mornariškega sistema poveljevanja in kontrole z nadgradnjo zagotavljanja nadzora in varovanja akvatorija s stacionarnimi in premičnimi sredstvi ter izvedena modernizacija potapljaških sredstev s poudarkom na protiminskem delovanju in podvodnih avtonomnih sredstvih.
V drugem razvojnem obdobju 2031–2040 bo modernizacija zmogljivosti bojne podpore usmerjena v nabavo samovoznih oborožitvenih sistemov in hkratno uvedbo sodobnega sistema za poveljevanje in kontrolo. Posodobljena bodo izvidniška sredstva in nabavljeni dodatni senzorski sistemi (artilerijski radarji in akustični senzorji), ki bodo povezljivi v sistem poveljevanja in kontrole.
Zmogljivosti inženirske bojne podpore bodo modernizirane z nabavo sodobnih sistemov bojnega inženirstva, kot so jurišni mostovi, avtomatski sistemi za izdelavo minskih ovir in sistemi za izdelavo prehodov skozi minske ovire. Z dokupom in nadgradnjo sistemov za izvajanje splošne inženirske podpore se bo ohranila dvonamenska zmogljivost splošnega inženirstva za potrebe Slovenska vojske in podporo zaščiti in reševanju.
Z nadaljevanjem nabave, vzdrževanjem in posodabljanjem sredstev kibernetske obrambe bodo zagotovljene zmogljivosti za izvajanje kibernetskih operacij, ki bodo v realnem času sposobne zaznavanja, preprečevanja in odzivanja na kibernetske varnostne grožnje. Z vzpostavitvijo kibernetske obrambe za zaščito lastnega komunikacijsko-informacijskega sistema in drugih elektronskih sistemov bo zagotovljen varen kibernetski prostor za delovanje Slovenske vojske in njeno sposobnost izkoriščanja kibernetskega prostora za pridobivanje prednosti pred nasprotnikom.
V drugem razvojnem obdobju bo modernizacija na področju vojaške obveščevalno-izvidniške dejavnosti prednostno usmerjena v obnavljanje in nabavo novih sodobnih sistemov za izvajanje vojaške obveščevalno-izvidniške dejavnosti, da bi dosegli višjo stopnjo avtomatizacije delovanja sistemov in integracijo v nacionalni obveščevalni sistem zgodnjega obveščanja in opozarjanja.
Nabavljen bo sistem zračne obrambe zelo kratkega dosega.
Pred iztekom življenjske dobe sedanjih letalskih zmogljivosti ter na podlagi pridobljenih izkušenj in izvedene analize bo sprejeta odločitev o najustreznejšem načinu zagotavljanja sodobnih zračnih zmogljivosti.
V drugem razvojnem obdobju bodo po izteku življenjske dobe večnamenske ladje Triglav izvedeni postopki njene zamenjave s sodobnim večnamenskim plovilom enakega tipa.
Modernizacija nekinetičnih zmogljivosti v prvem razvojnem obdobju bo usmerjena v nabavo sodobne informacijske tehnologije, vzpostavitev produkcijske zmogljivosti in razvoja analitskega orodja za prepoznavanje ter bojevanje z dezinformacijami in zavajanjem. V drugem razvojnem obdobju bo poudarek na razvoju strateškega komuniciranja, kar bo omogočalo napovedovanje trendov in odzivanje nanje ter preigravanje in urjenje scenarijev večdomenskega bojevanja.
9.3 Zmogljivosti za zagotovitev delovanja
Za izboljšanje logistične podpore bo Slovenska vojska doma in v tujini vzpostavila ustrezno organizirano strukturo, ki bo zmožna načrtovanja, organiziranja in izvajanja logistične podpore v miru, krizi, izrednem stanju in vojni ter ob naraščanju sil.
Vzpostavila bo ustrezne zaloge sodobnih materialnih sredstev za izvajanje logistične podpore ter zadostne količine streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter sodobnih, vodenih in na motenje odpornih raket za doseganje želenih učinkov z minimalno možnostjo povzročanja kolateralne škode.
Razvila bo sodoben in varen sistem skladiščenja materialnih sredstev, streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter raket, ki bo skladen z Natovimi standardi. Sodelovala bo v dvostranskih in večnacionalnih pobudah skladiščenja streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter raket.
Vzpostavila bo učinkovit sistem vzdrževanja materialnih sredstev na prvi in drugi stopnji tehničnega vzdrževanja z lastnimi silami, ki se bo dopolnjeval s pogodbenimi izvajalci na tretji stopnji tehničnega vzdrževanja.
Slovenska vojska bo razvila zmogljivosti zračnega transporta s taktičnimi srednjimi transportnimi letali in helikopterji z ustreznimi sistemi za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti, vključno s knjižnico groženj.
Zmogljivosti za strateški zračni in pomorski transport bodo zagotovljene v okviru pobud Nata in Evropske unije ter z nacionalnimi in drugimi pogodbenimi izvajalci.
Izvedena bo modernizacija vojaških helikopterjev, z nabavo novih pa bo zagotovljena sposobnost delovanja v operacijah visoke intenzivnosti.
Razvijale se bodo tudi bojne zdravstvene zmogljivosti, ki bodo podpirale delovanje enot Slovenske vojske doma in v tujini, in zmogljivosti oskrbe ter namestitve poškodovanih in obolelih.
Vojaške zdravstvene zmogljivosti bodo v povezavi s sistemom javnega zdravstva posodobljene in okrepljene za lastne in potrebe tujih oboroženih sil v okviru podpore države gostiteljice in skladno s potrebami ter zmožnostmi tudi za potrebe javnega zdravstva.
V prvem razvojnem obdobju 2023–2030 bo modernizacija zmogljivosti za zagotovitev delovanja prednostno usmerjena v:
– razvoj premestljivih logističnih zmogljivosti, ki bodo sposobne podpirati delovanje enot zunaj države do ravni bataljonske bojne skupine,
– nabavo drugega taktičnega transportnega letala srednjega dosega za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti,
– nabavo večnamenskih srednjih helikopterjev za podporo delovanja specialnih sil v operacijah visoke intenzivnosti,
– nabavo lahkih ter nadgradnjo in nabavo srednjih helikopterjev za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti,
– postopno povečavanje zalog z nabavo ustreznih količin streliva in minskoeksplozivnih sredstev, vključno z bojno odločilnim strelivom,
– zagotovitev opreme za delovanje, izboljšanje varnosti in doseganje zahtevane ravni operativnosti osrednjega letališča Cerklje ob Krki,
– nabavo opreme za sedanje in nove zmogljivosti Role 1 in Role 2,
– zamenjavo nujnih in terenskih nujnih reševalnih vozil,
– nabavo ustrezno zaščitenih reševalnih in transportnih (logističnih) vozil,
– nabavo opreme za namestitev in oskrbo v terenskih razmerah,
– nabavo opreme za zmogljivost namestitve poškodovanih in obolelih.
V drugem razvojnem obdobju 2031–2040 bo modernizacija zmogljivosti za zagotovitev delovanja prednostno usmerjena v nabavo opreme za delovanje centra za podporo konvojev, dodatne opreme za delovanje letališča Cerklje ob Krki, nabavo dodatnih večnamenskih srednjih helikopterjev na enotni platformi za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti, vzpostavitev zalog opreme za potrebe strateške rezerve in posodabljanje logističnih zmogljivosti z nabavo sodobnih avtonomnih ali polavtonomnih sistemov oskrbovanja po kopnem in zraku. Na podlagi pridobljenih izkušenj in izvedeni analizi bo sprejeta odločitev o morebitnem povečanju skupnega števila taktičnih transportnih letal srednjega dosega enakega tipa.
9.4 Vojaška infrastruktura
Vojaška infrastruktura bo zagotavljala pogoje za delovanje, usposabljanje, urjenje in izobraževanje. Infrastrukturne zmogljivosti bodo prilagojene potrebam in nalogam Slovenske vojske ter bodo podpirale povečevanje obsega, namestitev pripadnikov rezervne sestave, prostorsko organiziranost in izvajanje podpore države gostiteljice. Število in obseg nepremičnin ter najpomembnejši infrastrukturni objekti, ki omogočajo naraščanje sil prek mirnodobnega obsega, bodo prilagojeni obsegu in strukturi Slovenske vojske. Vlaganja in nadgradnja pomembne infrastrukture bodo prednostno usmerjeni v podporo vzpostavitvi ključnih zmogljivosti ter krepitvi bojne sposobnosti in pripravljenosti sil Slovenske vojske.
Vzdrževanje vojaške infrastrukture bo prednostno usmerjeno v sistematično vzdrževanje in nadgradnjo infrastrukture, opreme, naprav in sistemov, v energetsko in okoljsko prilagoditev infrastrukture, posodobitev tehničnega varovanja vojaške infrastrukture ter zagotavljanje predpisanih pogojev za njeno uporabo. Prizadevanja bodo usmerjena v zagotavljanje energetske samozadostnosti vojašnic oziroma ključnih vojaških objektov.
Vadišča in strelišča bodo po številu, urejenosti in opremljenosti omogočala usposabljanje enot in naraščanje obsega Slovenske vojske. Enakomerno bodo razvrščena po Sloveniji in vključena v lokalno okolje s prednostno posodobitvijo ali gradnjo vadišč in strelišč v podporo usposabljanju ter vzpostavitvi najpomembnejših zmogljivosti in enot. Osrednje vadišče Slovenske vojske ostaja v Postojni in bo posodobljeno ter prilagojeno potrebam sodobne vojske in vidikom varovanja okolja. Zaradi racionalizacije in povečanja učinkovitosti usposabljanja bodo zgrajena ter posodobljena dodatna notranja strelišča in vadišča (simulatorji).
Razvoj letalske baze Cerklje ob Krki se bo intenzivno nadaljeval. Zagotovljeni bodo zahtevani pogoji in pridobljena ustrezna dovoljenja za delovanje podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Letališče bo lahko delovalo v skladu s sprejetimi zavezami in obrambnimi načrti.
Dodatne infrastrukturne zmogljivosti pomorstva, ki bodo podpirale tudi sprejete cilje zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo, bodo zagotovljene v vojašnici v Ankaranu. Zagotovljen bo nov pontonski pomol z vsemi logistično-priveznimi sistemi v pristanišču Koper.
Skladišča bodo posodobljena in prilagojena zahtevam, standardom, obsegu in organizacijski strukturi Slovenske vojske. Hkrati z nabavo in uvajanjem novih oborožitvenih sistemov v operativno uporabo bo posodobljena ter prilagojena infrastruktura za njihovo hranjenje in vzdrževanje.
V sodelovanju s slovensko obrambno industrijo se bodo iskale možnosti razvoja modularnih namestitvenih zmogljivosti.
Zgrajena in urejena bo infrastruktura za zagotovitev zmogljivosti kibernetske obrambe. Nadaljevali se bosta gradnja in nadgradnja infrastrukture, opreme in naprav za zagotovitev komunikacij ter podporo sistemu poveljevanja in kontrole. Dograjevalo, posodabljalo in prilagajalo se bo lastno telekomunikacijsko in optično omrežje. V podporo sistemu poveljevanja in kontrole bo zagotovljena infrastruktura za neprekinjeno načrtovanje, spremljanje in vodenje vojaških operacij ter delovanj.
Logistična infrastruktura bo posodobljena in prilagojena zahtevam, standardom, obsegu ter organizacijski strukturi Slovenske vojske.
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukcijah infrastrukture bodo uporabljene možnosti sovlaganj iz okvira Natovih varnostno- investicijskih programov oziroma skupnih zmogljivosti zlasti s sosednjimi državami ter s pridobivanjem sredstev skladov in mehanizmov Evropske unije.
Vojaške nepremičnine in nepremičnine za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bodo dolgoročno ostale v upravljanju Ministrstva za obrambo. To bo dolgoročno ohranilo, vzdrževalo in gradilo tudi nepremičnine, ki bodo omogočale prostorsko organiziranost, angažiranje pogodbene rezervne sestave in naraščanje sil ter izvajanje načrta podpore države gostiteljice.
9.5 Zmogljivosti za poveljevanje in kontrolo
Ukrepi in postopki informacijske varnosti bodo zagotovili preprečevanje nenadzorovanega dostopa in vključevanja v omrežje. Premestljivim zmogljivostim Slovenske vojske bodo zagotovljene varne govorne in podatkovne povezave ter navigacijske storitve na taktični ravni, odporne na različne oblike motenja in povezane z drugimi deležniki v nacionalnovarnostnem sistemu ter s komunikacijsko-informacijskimi sistemi Nata in Evropske unije. Za delovanje Slovenske vojske bosta najpomembnejša operativna zmogljivost zagotavljanja neprekinjene združene operativne slike enot doma in v tujini ter skupno situacijsko zavedanje.
V prvem razvojnem obdobju 2023–2030 bo modernizacija prednostno usmerjena v:
– nabavo komunikacijskega in informacijskega sistema premestljivih omrežij,
– nabavo bojnih radijskih naprav,
– nadgradnjo satelitskega sistema,
– nabavo opreme za modernizacijo komunikacijsko-informacijskih sistemov za mirnodobno delo,
– začetek vzpostavitve podatkovnih računalniških centrov in posodobitev digitalne hrbtenice,
– vzpostavitev infrastrukture za kibernetsko obrambo,
– sodelovanje pri razvoju naprednih sistemov kvantne kriptografije za nacionalnovarnostni sistem.
V drugem razvojnem obdobju 2031–2040 bo modernizacija prednostno usmerjena v:
– nadaljevanje nabave, vzdrževanje in posodabljanje komunikacijsko-informacijskih sistemov,
– postopno implementacijo rešitev razvoja sistemov kvantne kriptografije,
– nadaljevanje in dokončanje vzpostavitve podatkovnih računalniških centrov ter posodobitev digitalne hrbtenice,
– dokončanje prehoda v digitalno transformacijo.
9.6 Vojaško izobraževanje in usposabljanje
Center vojaških šol bo postal referenčno jedro znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti na področju vojaških ved. Z razvojem in prenosom raziskovalnih spoznanj in metod bo prispeval h krepitvi razvoja Slovenske vojske, nacionalnovarnostnega in znotraj njega predvsem obrambnega sistema Republike Slovenije ter h komplementarnosti domačih in mednarodnih raziskovalnih dosežkov na vojaškem področju.
Center vojaških šol bo sistematično razvijal vojaško znanost kot sistem vojaških ved, izvajal raziskave in razvojne projekte, objavljal raziskovalne rezultate ter jih prenašal v prakso in razvoj vojaške, obrambne ter varnostne politike. Spoznanja na raziskovalnem področju bodo raziskovalci redno vključevali v pedagoško delo in posodobitve programov vojaškega izobraževanja.
Vojaško usposabljanje poveljstev in enot bo usmerjeno v pridobivanje ter razvijanje sposobnosti za uporabo vojaškega strokovnega znanja pri uresničevanju njihovega poslanstva. Slovenska vojska bo razvijala sisteme simulacijskih orodij v podporo obrambnega planiranja in operativnega načrtovanja, eksperimentiranja, vojnih iger ter bojnega taktičnega usposabljanja posameznika in enot.
Za izboljšanje vojaškega usposabljanja bo Slovenska vojska:
– sledila sodobnim vojaškim in civilnim razvojnim trendom ter smiselno upoštevala pridobljene izkušnje lastne vojske in tujih vojsk,
– institucionalizirala razvoj rodov in služb ter specialističnih veščin,
– vzpostavila sodoben in učinkovit sistem učenja iz izkušenj, ki bo podlaga za učinkovitejši razvoj,
– razvijala sodoben, celovit in enovit sistem vojaškega usposabljanja,
– razvijala sodobna interaktivna vadišča in strelišča za čim realnejšo bojno usposabljanje tudi v urbanem okolju,
– razvijala sistem simulacijskih orodij v podporo usposabljanju posameznikov in enot vseh rodov ter služb,
– nadgrajevala sistem usposabljanja posameznikov in skupin ter bojnega urjenja enot in poveljstev.
Pri usposabljanju in razvoju stroke bo Slovenska vojska v vseh obdobjih sodelovala s partnerskimi vojskami ter primerljivo stroko, ki deluje na civilnem področju.
V drugem razvojnem obdobju bo vojaško izobraževanje organizirano na podlagi evalvacije in izkušenj prvega razvojnega obdobja.
9.7 Raziskave, razvoj in inovacije
Raziskave, razvoj in inovacije bodo srednjeročno in dolgoročno podpirali zmogljivosti Slovenske vojske.
Sledilo se bo razvoju naprednih tehnologij na naslednjih prednostnih področjih: razvoj avtomatiziranih in avtonomnih sistemov za različne domene in področja ter zaščita omenjenih sistemov, razvoj naprednih in varčnih energijskih sistemov, vključno s področjem klimatskih sprememb, simulacije in modeliranje v podporo odločanju, razvoj kognitivnih znanosti, biotehnologija, učinkovito delovanje in zdravje vojaka ter druge napredne biološke in povezane znanosti, vesoljske tehnologije, kibernetika in druge. V navedena prednostna področja bomo smiselno vključevali kibernetiko, umetno inteligenco in digitalizacijo. Za podporo zmogljivostim Slovenske vojske in zaradi krepitve nacionalne obrambne industrijske tehnološke baze bo vzpostavljen primeren obrambni ekosistem raziskav, razvoja in inovacij, tudi z vlaganjem v visoko strokovne kadrovske vire.
Dosežki na področju raziskav, razvoja in inovacij se bodo smiselno uvajali v operativno delovanje, pri čemer bo posebna pozornost namenjena kibernetski ter elektronski in protielektronski zaščiti za delovanje in bojevanje.
Uporaba in upravljanje sodobne tehnologije pomenita izziv na področju kadrovskih zmožnosti ter potreb, saj bo treba zagotoviti kader z bistveno večjimi splošnimi in tehničnimi kompetencami.
Napredna tehnološka področja, ki bodo usmerjena k inovacijam in prebojnim rešitvam za spoprijemanje s sodobnimi grožnjami, bo Slovenska vojska razvijala z vključevanjem raziskovalnih ustanov ter razvojno naravnanih podjetij. Cilj je njihovo povezovanje in prehod iz raziskovalnih v razvojne faze razvoja. V smiselnem in ekonomsko opravičljivem obsegu bo Slovenska vojska usmerjena k čim večji samooskrbi in spodbujanju programov ter projektov za dvojno uporabo.
Prizadevanja bodo usmerjena v povezovanje slovenskih visokotehnoloških podjetij s partnericami zavezništva in Evropske unije ter v spodbujanje vključevanja slovenske znanosti in podjetij v partnersko obrambno industrijsko tehnološko bazo, predvsem na strateško pomembnih področjih. Z vključevanjem v mednarodne raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti bodo doseženi sinergijski učinki predvsem na področjih, na katerih le nacionalni razvoj ne bi bil ekonomsko upravičen.
10. ZMOGLJIVOSTI CIVILNE OBRAMBE IN DRUGE (CIVILNE) ZMOGLJIVOSTI ZA PODPORO SLOVENSKI VOJSKI
Civilna obramba bo kot sestavni del obrambnega sistema z razvojem civilnih zmogljivosti v miru, krizah, izrednem stanju in vojni podpirala ter dopolnjevala vojaško obrambo in prispevala k oblikovanju obrambnih zmogljivosti države. Usmerjena bo v krepitev civilne pripravljenosti, nemoteno delovanje ključnih funkcij in storitev ter tako v višjo raven odpornosti države in družbe.
Civilne zmogljivosti bodo nadgrajevane tudi za opravljanje nalog podpore Slovenski vojski in zavezniškim silam, skladno z izkazanimi potrebami. Podpora in sodelovanje s Slovensko vojsko bosta sestavni del rešitev in ukrepov v okviru obrambnega in kriznega načrtovanja, ki bodo nadgrajevani za ustrezen odziv na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju ter za krepitev odpornosti države in družbe pred sodobnimi ter prihodnjimi varnostnimi izzivi.
V miru in krizah bo s civilnimi zmogljivostmi zagotovljena podpora Slovenski vojski predvsem pri podpori države gostiteljice, vključno z vojaško mobilnostjo, katere cilj je zagotovitev hitrih in neoviranih premikov zavezniških in sil Evropske unije ter zmanjšanje ali odprava vrzeli na prometni infrastrukturi, namenjeni civilno-vojaški rabi, na področjih geoprostorske podpore ter civilnih funkcionalnih strokovnjakov, ki bodo podpirali delovanje Slovenske vojske in krepili vezi s civilnim okoljem na območju delovanja. Ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer v mednarodnem okolju in skladno z oceno ogroženosti države bodo civilne zmogljivosti v podporo delovanju Slovenski vojski zagotovljene tudi z dodelitvijo dodatnih nalog za potrebe obrambe drugim državnim organom, lokalnim skupnostim ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam.
Za seznanjanje in krepitev zavedanja nosilcev političnega odločanja ter javnosti o celovitosti, spremenljivosti, nepredvidljivosti in negotovosti sodobnega varnostnega okolja ter s tem povezanih tveganj delovanja in razvoja Republike Slovenije tudi v dolgoročni perspektivi se bodo krepile sposobnosti strateškega komuniciranja.
Tako bo zagotovljeno načrtovano in usklajeno podpiranje odzivanja nacionalnovarnostnega sistema na hibridne grožnje ter kampanje hibridnih akterjev, vključno z bojem proti dezinformacijam in tujemu manipulativnemu vmešavanju. Strateško komuniciranje bo delovalo kot multiplikator učinkov, predvsem za ohranjanje zaupanja lastne javnosti v obrambno sposobnost države, krepitev odpornosti in odvračanja ter popolnjevanje Slovenske vojske.
Največji učinek na tem področju bo dosežen z usklajenostjo strateškega komuniciranja na vseh ravneh delovanja nacionalnovarnostnega sistema, s tesnim civilno-vojaškim sodelovanjem in dobrimi analitičnimi zmogljivostmi, ki bodo podpirale delovanje Slovenske vojske ter druge elemente nacionalnovarnostnega sistema.
Kibernetska obramba je eden izmed bistvenih elementov zagotavljanja nacionalne varnosti. Obseg, razširjenost in kompleksnost obrambnega delovanja v kibernetskem prostoru zahteva visokostrokovno znanje, uporabo naprednih tehnologij in metodologij ter kombiniran pristop obrambnega sistema, gospodarstva in drugih vladnih ter nevladnih deležnikov.
Varnost obrambne in kritične komunikacijsko-informacijske infrastrukture bo z ukrepi, organiziranostjo in vlaganjem v tehniko, kadre in znanje zagotovljena v miru, krizi in med vojaškimi operacijami. S spremembo normativne ureditve bodo jasne pristojnosti nad upravljanjem kibernetskega prostora države in odzivanjem na incidente. Z načrtnim vlaganjem v kadre, znanje, organiziranost in opremo bo vzpostavljeno okolje, ki bo omogočalo učinkovito upravljanje tveganj v kibernetskem prostoru.
11. IZZIVI IN OCENA TVEGANJ
Nacionalna varnost je nenadomestljiv temelj uresničevanja drugih nacionalnih ciljev, ki se nanašajo na družbeni, gospodarski in kulturni razvoj ter krepitev blaginje posameznika, družbe in države. V sodobnih geopolitičnih razmerah in razmerjih je za zagotavljanje nacionalne varnosti obrambna funkcija države vse bolj nenadomestljiva. To velja predvsem za tiste države, vključno z Republiko Slovenijo, ki so na stičiščih in presečiščih strateških smeri in geostrateških interesov pomembnejših subjektov v mednarodni skupnosti, kar dokazujejo zgodovinske izkušnje, sodobni gospodarski in migrantski tokovi ter trenutni varnostni izzivi.
Neločljiv in bistven del obrambne funkcije države so učinkovite oborožene sile, katerih temeljni namen je obrambna drža oziroma odvračanje napada na državo ter drugih skrajnih oblik ogrožanja nacionalnih interesov in ciljev, ter če je treba, tudi izvajanje vojaške obrambe za ohranjanje neodvisnosti, nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti države.
Učinkovite in odporne vojaške organizacije ni mogoče oblikovati v kratkoročnem ad hoc odzivanju na zaostrovanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju. Vzpostavitev ustreznih vojaških zmogljivosti države je namreč zahteven, kompleksen, večplasten in dolgotrajen proces, povezan s številnimi tveganji, hkrati pa odvisen od ključnih pogojev ustrezne ravni politične in družbene podpore ter od zagotavljanja ustrezne ravni obrambnih virov.
Ključna tveganja za razvoj Slovenske vojske:
1. Zaostrovanje in poslabševanje varnostnih razmer bo hitrejše od sposobnosti Republike Slovenije, da zazna tveganja ter doseže potreben družbeni konsenz glede neizogibnosti čim hitrejšega izboljšanja stanja svoje odpornosti ter obrambne in vojaške pripravljenosti, odzivnosti ter vzdržljivosti.
2. V državi ne bosta vzpostavljena družbena klima in varnostno-obrambno ozaveščanje, ki bi podpiralo krepitev zavedanja državljank in državljanov o pomenu nacionalnovarnostnega in obrambnega sistema ter Slovenske vojske in tako izboljšanje njune sposobnosti za izvajanje obrambno-vojaških dejavnosti.
3. Zaradi pomanjkanja javnomnenjske podpore in politične volje za uresničevanje razvojnih in operativnih načrtov ter zagotovitev ustreznih finančnih sredstev in drugih pogojev se bo nadaljevala večletna regresija stanja pripravljenosti ter sposobnosti Slovenske vojske za celovito izpolnjevanje poslanstva in nalog.
4. Zaradi zastojev ali celo nepripravljenosti za celovito urejanje delovnopravnega statusa vojaških oseb, kariernih poti ter nadgradnje izobraževanja, usposabljanja in urjenja bo onemogočeno zagotavljanje zadostne količine dovolj kakovostnega vojaškega kadra.
5. Nepopolnjenost jedra prednostnih sil in zmogljivosti bo tudi v prihodnje zmanjševalo operativno sposobnost Slovenske vojske ter negativno vplivalo na njeno pripravljenost in sposobnost sledenja sodobnim razvojnim trendom.
6. Če Slovenska vojska ne bo povečala svoje bojne sposobnosti s številčno popolnitvijo in kakovostno ustreznejšim kadrom, razvojem bojnih zmogljivosti, krepitvijo bojne morale ter izboljšanjem pripravljenosti, odzivnosti in vzdržljivosti sil, ne bo sposobna učinkovito opravljati nalog v celotnem spektru delovanja, vključno z nalogami visoke intenzivnosti.
7. Neizpolnjevanje mednarodnih zavez na področju obrambe in vzpostavitve vojaških zmogljivosti bo zmanjševalo verodostojnost in ugled države v širši mednarodni skupnosti.
8. Nepravočasna priprava in uskladitev celovitega koncepta naraščanja sil z izdelanimi načrti, programi, plansko organizacijsko strukturo ter zbirkami podatkov za naraščanje sil prek mirnodobnega obsega.
Zaradi poudarjanja pomena Slovenske vojske v družbi in zaradi preprečevanja uresničenja razvojnih tveganj Slovenske vojske je ključnega pomena krepitev njene povezanosti z lokalnim okoljem, organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter drugimi podsistemi nacionalne varnosti. Vključevanje nacionalnih deležnikov v obrambne dejavnosti bo poleg izboljšanja zavedanja o vlogi in pomenu Slovenske vojske tudi dodatno okrepilo zavedanje pomena nacionalne obrambe pri prebivalstvu.
12. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 se bo izvajala s srednjeročnimi obrambnimi programi, ki jih bo sprejemala Vlada Republike Slovenije, z njimi pa bo seznanjala tudi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno za obrambo.
Srednjeročni obrambni programi se bodo praviloma pripravljali vsaki dve leti oziroma ob večjih spremembah varnostnega okolja in razpoložljivosti obrambnih virov, spremembah planskih zavez do Nata in Evropske unije ter v podobnih primerih.
13. ZAČETEK VELJAVNOSTI RESOLUCIJE
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 (Uradni list RS, št. 16/22).
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 200-03/23-6/8
Ljubljana, dne 22. marca 2023
EPA 649-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
