Na podlagi 11. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) Vlada Republike Slovenije izdaja
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta gradnje fotovoltaičnih elektrarn na objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo – Vojašnica Edvarda Peperka, Ljubljana
(1) Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta gradnje fotovoltaičnih elektrarn na objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo – Vojašnica Edvarda Peperka, Ljubljana, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).
(2) Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnika objektov, postopek izbire zasebnega partnerja ter druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prvega odstavka tega člena.
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;
2. kandidat je prijavitelj, ki mu je pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga;
3. koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, določenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;
4. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabnikom vojašnice za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ter spremlja med trajanjem koncesijske pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost;
5. ponudnik je kandidat, ki je po končani fazi dialoga pozvan k oddaji končne ponudbe;
6. prijavitelj je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki v postopku javnega razpisa odda prijavo;
7. uporabnik vojašnice je Slovenska vojska;
8. zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B), Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon), Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP) ter predpisih in drugih aktih, izdanih na njihovi podlagi.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315/1 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/826 z dne 4. marca 2019 o spremembi prilog VIII in IX k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta v povezavi z vsebino celovitih ocen možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje (UL L št. 137 z dne 23. 5. 2019, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU), Energetskega zakona, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov, v povezavi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi pripravljenih investicijskih programov Izgradnja objektov za garažiranje vojaških vozil v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani (Ministrstvo za obrambo, št. 351-855/2021 z dne 7. 4. 2021), Posodobitev vojaške infrastrukture v Vojašnici Edvarda Peperka Ljubljana (PRO 55 d. o. o., št. 2207R2, 15. 3. 2022), Celovita energetska sanacija in notranja prenova objektov v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani (GE PROJEKT projektiranje d. o. o., Stegne 21C, 1000 Ljubljana, november 2021), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi narejene ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva »Izvedba projekta izgradnje fotovoltaičnih elektrarn na objektih Ministrstva za obrambo – Vojašnica Edvarda Peperka, Ljubljana« (GE PROJEKT, projektiranje, d. o. o., Stegne 21C, 1000 Ljubljana; november 2021) se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta gradnje fotovoltaičnih elektrarn na objektih Ministrstva za obrambo – Vojašnica Edvarda Peperka, Ljubljana, v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. in 6. člena te uredbe, saj se bo s predmetnim projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev glede zagotavljanja določene avtonomije delovanja vojašnice ter izboljšanja energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive 2012/27/EU, spodbudilo pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja kot koncesijsko javno-zasebno partnerstvo.
(1) Predmet koncesije so izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije na območju iz 6. člena te uredbe in zagotavljanje avtonomnega delovanja Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: vojašnica).
(2) Predmet koncesije je zagotavljanje določene avtonomije delovanja vojašnice in je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo na območju iz 6. člena te uredbe.
(3) Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.
(4) Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
Koncesionirana dejavnost se izvaja na objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo, in sicer na območju vojašnice.
(1) Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesijsko razmerje se sklene za najmanj pet in največ 20 let.
(3) Koncesijsko razmerje se v skladu s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi spremenjenih okoliščin.
(financiranje predmeta koncesije)
(1) Predmet koncesije se financira iz sredstev koncesionarja, sredstev koncedenta, sredstev Sklada za podnebne spremembe in morebitnih drugih virov financiranja.
(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja (več kot 50 odstotkov).
(plačilo in nagrada za opravljanje koncesionirane dejavnosti)
(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, opravljeno oskrbo z energijo in za zagotavljanje avtonomnega delovanja vojašnice. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, ne zagotovi potrebne oskrbe z energijo ali ne zagotovi dogovorjenega avtonomnega delovanja vojašnice, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določbami koncesijske pogodbe.
(2) Če so pogodbeno zagotovljeni prihranki energije preseženi, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določbami koncesijske pogodbe.
(3) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
V. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:
1. ustrezne infrastrukturne pogoje za samooskrbno delovanje vojašnice;
2. pogodbeno zagotovljene prihranke energije in oskrbo z energijo v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;
3. standarde izvajanja storitve, kot so določeni v koncesijski pogodbi;
4. izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz 1. točke tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itn.), v obsegu, kot ga določata veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;
5. ustrezno zavarovanje za škodo, ki bi nastala koncedentu ali tretjim osebam v povezavi z izvajanjem predmeta koncesije;
6. izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar s predmetom koncesije prevzema oziroma nosi odgovornost za škodo v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar v povezavi z izvajanjem koncesije prevzema najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.
(4) Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, nujne za zagotovitev ravni varnosti na območju vojašnice, v skladu z varnostnimi standardi, določenimi v veljavnih predpisih in internih pravnih aktih ministrstva, pristojnega za obrambo.
(5) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti samo na način in iz razlogov, ki jih določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti tako, kot je opredeljeno v koncesijski pogodbi;
– koncesionarju pomagati pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
– v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
(obveznosti uporabnika vojašnice)
Uporabnik vojašnice ima zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter jima omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;
– v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve ter naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za opravljanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na opravljanje nalog;
– gospodarnega ravnanja z vsemi objekti, v katerih se opravljajo storitve in naloge, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnika vojašnice)
Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnika vojašnice se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za obrambo, in ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu ter določb Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
1. navedbo pravne podlage;
2. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
3. ime in sedež koncedenta;
4. predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;
5. začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
6. postopek izbire koncesionarja;
7. pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
8. kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
9. zahteve glede vsebine vlog;
10. pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
11. pogoje za predložitev skupne vloge;
12. merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
13. naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
14. rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno in tehnično ter kadrovsko sposobnost prijaviteljev. V javni razpis morajo biti zato vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:
– je prijavitelj registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– ima prijavitelj ustrezne reference s področja predmeta koncesije;
– ima prijavitelj zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva.
(4) Strokovna komisija iz 15. člena te uredbe pri izbiri koncesionarja upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
– avtonomija,
– višina prihrankov,
– cena energije,
– trajanje koncesijskega razmerja,
– višina naložbe,
– garancija po poteku razmerja.
(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija) s sklepom imenuje minister, pristojen za obrambo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z naslednjih delovnih področij: pravo, ekonomija in gradbeno-tehnična stroka, pri čemer zadostuje, da ima vsak član izkušnje le na enem izmed naštetih področij.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (7. raven), in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka.
(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:
– faza preverjanja usposobljenosti,
– faza dialoga,
– ponudbena faza.
(2) V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.
(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.
(4) Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev ter potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi toliko časa, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred koncem dialoga pripravi poročilo, v katerem je navedeno, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.
(5) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o koncu faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev.
(6) Na podlagi sprejete rešitve iz končanega dialoga in drugih sestavin, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, je treba kandidate pozvati k predložitvi končne ponudbe.
(7) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji ponudb strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera od ponudb najbolj ustreza določenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red ponudb glede na ustreznost meril, določenih v javnem razpisu.
(8) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za obrambo.
(9) Strokovna komisija poročila iz drugega, četrtega in sedmega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v povezavi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VII. PRILAGODITEV RAZMERIJ
(1) Ob spremenjenih okoliščinah se lahko prilagodi razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Način in razlogi za prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi v skladu s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
VIII. POROČANJE IN NADZOR
(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence ter koncedentu in uporabniku vojašnice predložiti poročila ter drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njunimi navodili.
(2) Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljata koncedent in uporabnik vojašnice v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu ter koncesijsko pogodbo.
(2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo, in sicer:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije ali
– s prevzemom koncesije.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-104/2023
Ljubljana, dne 30. marca 2023
EVA 2022-1911-0007
Vlada Republike Slovenije
