Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) ter 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 4. seji dne 27. 3. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah št. 1 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina
V 13. členu Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 2/18, 77/19 in 161/21) se doda rubrika »21. PO – OSTALE PROMETNE POVRŠINE«. Med dopustne objekte se navede: »24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.«.
V rubriki »23. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE« se doda alineja »– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti;«.
Rubrika »29. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA« se spremeni, tako da se glasi:
»Dopustni objekti so navedeni v 77. členu.«.
Rubrike se preštevilčijo.
Na koncu 44. člena se doda odstavek, ki se glasi:
»(6) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba načrtovati v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij v skladu z 92. členom ZV-1 skrbi lokalna skupnost.«.
Na koncu 56. člena se dodata odstavka, ki se glasita:
»(13) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-1 na območju prostorskega akta ter evidentirano posebno rabo vode, skladno z določili 108. člena Zakona o vodah.
(14) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti soglasje/mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda.«.
Na koncu 57. člena se doda odstavek, ki se glasi:
»(2) Pri načrtovanju aktivnosti, oziroma posegov v prostor je potrebno upoštevati zunanjo mejo priobalnih zemljišč; in sicer 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda.«.
Na koncu 58. člena se dodata odstavka, ki se glasita:
»(3) Vodovarstvena območja so prikazana kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(4) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le v skladu s pogoji in omejitvami veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem organa, pristojnega za vode. Na vodovarstvenih območjih niso dopustne spremembe namembnosti stavb v tiste rabe, ki pomenijo večjo potencialno nevarnost za poslabšanje kakovosti podzemne vode od obstoječe rabe. Na ožjih vodovarstvenih območjih niso dopustne industrijske in druge dejavnosti, kjer se v procesih proizvodnje uporabljajo nevarne in škodljive snovi, ki lahko onesnažijo podzemno vodo.«.
Doda se 60. člen, ki se glasi:
(varstvo erozijsko ogroženih in plazljivih območij)
(1) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih so prepovedani vsi tisti posegi, ki jih prepoveduje zakon s področja upravljanja z vodami.
(2) Za posege, dovoljene na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.«.
Na koncu 63. člena se dodajo odstavki, ki se glasijo:
»(6) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih, oziroma območjih poplavljanja (Pivka, Reka, Vipava).
(7) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(8) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(9) Ne glede na določbe obeh prejšnjih odstavkov so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(10) Za vsak poseg na poplavno območje je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega mnenjedajalca.«.
V 77. členu se rubrika »Dopustna dela in druge prostorske ureditve:« spremeni, tako da se glasi:
»
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | a) agrarne operacije, razen osuševanja; b) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in železniške proge v skladu z zakonom, ki ureja železnice. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ali železnice (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste ali železnice treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice; c) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; č) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ga je dopustno graditi na površinah posamične poselitve, – ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih; d) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; e) začasne objekte in začasne posege, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo); f) označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov; g) površine do vključno: – 150 m2 za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode, – 50 m2 za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu; h) površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino, večjo od 50 m2, vendar ne večjo od 150 m2. Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Na kmetijah, ki imajo površino pod hmeljem večjo od 15 ha, pa se število površin za kompostiranje poveča sorazmerno glede na površino kmetije pod hmeljem. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; |
| i) objekte, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine: – stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m2, – stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m2, – stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinskih kleti, kozolcev in zidanic, tlorisne površine do vključno 150 m2, – druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m2, – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m2, – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje, razen toplarne in kotlovnice, – kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m2, – stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m2, – pristanišča in plovbne poti, in sicer le vstopno-izstopna mesta oziroma privezni pomoli površine do vključno 30 m2, – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi, – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. ptičja opazovalnica), |
| – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m3, če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. lovska preža), – merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja; j) objekte, namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, površine do največ 40 m2; k) objekte za varnost plovbe v skladu s predpisi, ki urejajo varnost plovbe po celinskih vodah. |
Rubrika »Drugi pogoji:« se spremeni, tako da se glasi:
»
Drugi pogoji: | – objekti iz točk g) in h) ter prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) prejšnje rubrike se lahko uporabljajo le v kmetijske namene, ne smejo biti vpadljivi in se lahko gradijo samo na krajinsko neizpostavljenih lokacijah; slednji pogoj ne velja za lovske preže; – prepovedana je postavitev počitniških prikolic, bivalnih zabojnikov, šotorov in drugih podobnih objektov, katerih namen je praviloma začasno prenočevanje in bivanje; – na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče); – zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam ni dopustno; – mulčenje tal in kamenja na območju Natura 2000 ni dovoljeno. |
Za 88. členom se doda novo poglavje, ki se glasi:
»III.8 GRADNJA V VAROVANIH PASOVIH ŽELEZNIC
(1) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji, ki jih izda upravljavec javne železniške infrastrukture.
(2) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge, je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja in novozgrajene objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja javne železniške infrastrukture. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«.
Priloga odloka se nadomesti z novo Prilogo: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora.
V grafičnih prikazih izvedbenega dela se spremenijo vsi listi 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev ter 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-13/2018-232
Hrpelje, dne 27. marca 2023
