Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1)
Razglašam Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 2023.
Št. 003-02-3/2022-81
Ljubljana, dne 30. marca 2023
O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV (ZČmIS-1)
(1) Ta zakon določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica EU) ter pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v državi članici EU, začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji.
(2) Ta zakon določa tudi pogoje za čezmejno izvajanje storitev pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, če:
1. delavec za enega delodajalca običajno opravlja delo v najmanj dveh državah članicah EU ali
2. oseba običajno opravlja samozaposlitev v najmanj dveh državah članicah EU.
(3) Ta zakon se ne uporablja za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov v podjetjih trgovske mornarice, letalske posadke in kabinskega osebja, javnih uslužbencev in pogodbenih delavcev.
(4) III. poglavje tega zakona se ne uporablja za tuje samozaposlene osebe oziroma tuje delodajalce, ki na ozemlju Republike Slovenije opravljajo dvostranske in tranzitne prevoze.
(5) Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za čezmejno izvajanje storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena, se uporabljajo tudi za čezmejno izvajanja storitev za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino.
(6) Ta zakon se uporablja za izvajanje Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske na drugi strani (UL L št. 63 z dne 31. 12. 2020, str. 14).
(pravni akti Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 16);
2. Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 11);
3. Direktiva 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 16) in
4. Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 49).
(2) S tem zakonom se delno ureja izvajanje naslednjih uredb:
1. Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L št. 346 z dne 20. 12. 2013, str. 27; v nadaljnjem besedilu: Uredba 883/2004/ES);
2. Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 284 z dne 30. 10. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1368/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L št. 366 z dne 20. 12. 2014, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba 987/2009/ES);
3. Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (UL L št. 344 z dne 29. 12. 2010, str. 1);
4. Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 72; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1072/2009/ES);
5. Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (prenovitev) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 88; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1073/2009/ES) in
6. Uredbe Komisije (EU) 2016/403 z dne 18. marca 2016 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s klasifikacijo hudih kršitev pravil Unije, zaradi katerih lahko cestni prevozniki izgubijo dober ugled, in spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 74 z dne 19. 3. 2016, str. 8; v nadaljnjem besedilu Uredba 2016/403/EU).
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. čezmejno izvajanje storitve je opravljanje dejavnosti delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo oziroma opravljanje dejavnosti samozaposlene ali tuje samozaposlene osebe v drugih državah članicah EU, na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja samozaposlena oseba sedež;
2. običajno opravljanje dela oziroma samozaposlitve v najmanj dveh državah članicah EU je opravljanje dela delavca oziroma dejavnosti samozaposlene osebe, v okviru katere se delo opravlja zaporedno ali v istem obdobju v najmanj dveh državah članicah EU;
3. delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavca ali delavko (v nadaljnjem besedilu: delavec) na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se za istega delodajalca šteje tudi univerzalni pravni naslednik delodajalca v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
4. država napotitve je država članica EU, v kateri delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev;
5. država zaposlitve je država članica EU, v kateri ima delodajalec oziroma tuji delodajalec sedež ter v kateri je napoteni delavec vključen v sistem socialnega zavarovanja;
6. povezani gospodarski družbi sta družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe oziroma gospodarski družbi, med katerima ima ena glede na drugo neposredno ali posredno večinski delež vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic, ali lahko imenuje več kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;
7. napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec) je vsaka fizična oseba, ne glede na njeno državljanstvo, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev delodajalca oziroma tujega delodajalca, pri katerem je zaposlena, začasno ali običajno opravlja delo v drugih državah članicah EU;
8. naročnik storitve ali naročnica storitve (v nadaljnjem besedilu: naročnik storitve) je pravna ali fizična oseba, za katero delodajalec ali tuji delodajalec oziroma samozaposlena ali tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitve;
9. pogodba z naročnikom storitve je pisna pogodba med delodajalcem oziroma samozaposleno osebo in naročnikom storitve ali kateri koli drug dogovor oziroma listina po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja;
10. potrdilo A1 je dokument, ki potrjuje, da se za napotenega delavca oziroma samozaposleno ali tujo samozaposleno osebo med čezmejnim izvajanjem storitve še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec ali tuji delodajalec oziroma samozaposlena ali tuja samozaposlena oseba sedež;
11. samozaposlena oseba je fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji;
12. tuja samozaposlena oseba je fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU kot je Republika Slovenija;
13. tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec) je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU kot je Republika Slovenija, ki zaposluje delavca v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež;
14. kabotaža je vsak prevoz potnikov, kot je opredeljena v 7. točki 2. člena Uredbe 1073/2009/ES, ali blaga, kot je opredeljena v 6. točki 2. člena Uredbe 1072/2009/ES;
15. tranzitni prevoz je prevoz potnikov ali blaga čez ozemlje države članice EU, ki ne vključuje pobiranja ali odlaganja potnikov ter natovarjanja ali raztovarjanja blaga;
16. dvostranski prevoz je vsak prevoz potnikov ali blaga na podlagi prevozne pogodbe iz države članice EU, kjer ima prevoznik sedež, v drugo državo članico EU ali iz druge države članice EU v državo članico EU, kjer ima prevoznik sedež;
17. mednarodni prevoz je mednarodni cestni prevoz potnikov in blaga;
18. uporabnik ali uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka pravna ali fizična oseba, za katero začasno dela delavec, ki ga napoti podjetje, registrirano za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku.
ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV DELODAJALCEV IN SAMOZAPOSLENIH OSEB
(pogoji za čezmejno izvajanje storitev delodajalcev)
(1) Delodajalec čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:
1. opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
2. ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
3. se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo, in
4. se storitev izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve, akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(2) Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če:
1. je delodajalec najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije,
2. ima delodajalec odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in ni blokiran,
3. ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, zaposlenega najmanj enega delavca, ki je na tej podlagi neprekinjeno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje, ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev, oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje.
(3) Pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če:
1. delodajalcu v zadnjih treh letih pristojni organ Republike Slovenije ni ugotovil več kot eno kršitev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, zaposlovanjem na črno, ocenjevanjem tveganj za varnost in zdravje pri delu, usposabljanjem delavcev za varno delo ali zagotavljanjem varnega delovnega okolja in uporabo varne delovne opreme, za katero mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek,
2. delodajalcu v zadnjih treh letih pristojni organ Republike Slovenije ni ugotovil več kot eno kršitev v zvezi z oviranjem ali onemogočanjem vstopa v prostore, onemogočanjem nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora ali dostavo pisnih pojasnil, dokumentacije oziroma izjave glede predmeta nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, za katero mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek,
3. je za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), višjih od 50 eurov. Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje tega pogoja ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, za katero je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.
(4) Za delodajalca s področja mednarodnega prevoza iz 1. točke prejšnjega odstavka se, v zvezi z ugotavljanjem kršitev glede delovnega časa, uporablja opredelitev hudih kršitev, kot so določene v Prilogi II Uredbe 2016/403/EU v povezavi s 3. točko Priloge I Uredbe 2016/403/EU.
(5) Uporabnik čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanje dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.
(pogoji za čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb)
(1) Samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev pod pogoji, da:
1. opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
2. se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba registrirana v Republiki Sloveniji, in
3. se storitev izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.
(2) Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če:
1. je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni register Slovenije,
2. ima samozaposlena oseba odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in ni blokiran,
3. je samozaposlena oseba že najmanj 60 dni vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi samozaposlitve,
4. je samozaposlena oseba za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, predlagala obračune davčnega odtegljaja in nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje FURS, višjih od 50 eurov. Če obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje tega pogoja ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, za katero je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja že nastala.
(obveznosti delodajalca ali samozaposlene osebe)
(1) Pred začetkom izvajanja, vendar najpozneje na dan začetka izvajanja storitve, delodajalec oziroma samozaposlena oseba vloži vlogo za pridobitev potrdila A1.
(2) Delodajalec čezmejne storitve izvaja ob upoštevanju določb zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini.
(3) Delodajalec delavcu v času napotitve zagotavlja pravice v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki v državi napotitve urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačilo za delo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev, zagotavljanje enakopravnosti, pogoje nastanitve, če jo zagotavlja delodajalec, in povračilo stroškov v zvezi z delom in nastanitvijo, če je to za delavca ugodneje.
(4) Po pridobitvi potrdila A1 vlagatelj obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) o vseh spremembah, ki se pojavijo med obdobjem napotitve, navedenih na izdanem potrdilu A1, zlasti, če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom, in sicer v petih dneh od nastopa spremembe. Na podlagi obvestila vlagatelja ZZZS ustrezno spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1.
(5) Vlagatelj lahko v obdobju šestih mesecev po poteku veljavnosti potrdila A1 ZZZS obvesti, da je bil začetek napotitve poznejši od datuma začetka veljavnosti izdanega potrdila A1, da je napotitev predčasno prenehala ali da do napotitve sploh ni prišlo. Na podlagi obvestila vlagatelja ZZZS spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1.
(6) Ne glede na četrti ali peti odstavek tega člena ZZZS spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1 na podlagi obvestila vlagatelja, da so bila obdobja napotitve pozneje začeta, da so predčasno prenehala ali da do napotitve sploh ni prišlo, če se dejansko stanje napotitev izkaže v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca v skladu z zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vlagatelj obvestilo poda v dveh letih od datuma poteka veljavnosti potrdila A1.
(7) Pravice delavca iz tretjega odstavka tega člena, med njimi pravice do dela prostih dni, praznikov, krajšega dopusta ali krajše odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, se ne štejejo za prekinitev čezmejnega izvajanja storitve oziroma za prekinitev napotitve delavca.
(8) Napoteni delavci ali samozaposlene osebe, ki so državljani tretjih držav, lahko čezmejno izvajajo storitve v državah članicah EU le na podlagi veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali dovoljenja za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji oziroma imajo v Republiki Sloveniji pravico do prostega dostopa na trg dela v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.
(pristojni organ za izdajo, razveljavitev ali odpravo potrdila A1)
ZZZS kot pristojni nosilec za izdajo, razveljavitev in odpravo potrdila A1 v Republiki Sloveniji opravlja naslednje naloge:
1. izdaja, razveljavlja in odpravlja potrdila A1,
2. nudi administrativno pomoč pristojnim nosilcem v državah članicah EU ter z njimi sodeluje s ciljem izvajanja 12. člena, točke (a) in prve alineje točke (b) prvega in drugega odstavka 13. člena Uredbe 883/2004/ES,
3. izvaja dogovore, ki jih je sklenilo ministrstvo, pristojno za delo, s pristojnim organom v državi članici EU na podlagi 16. člena Uredbe 883/2004/ES.
(pogoji za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v državi članici EU)
(1) ZZZS vlagatelju iz prvega odstavka 1. člena tega zakona izda potrdilo A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v državi članici EU, če:
1. oseba, za katero je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, še nima veljavnega potrdila A1, ki se delno ali v celoti prekriva z obdobjem na vlogi za potrdilo A1;
2. oseba, za katero je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, običajno ne opravlja dela v državi napotitve;
3. pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, ne gre za okoliščine, v katerih je izključena možnost napotitve na podlagi 12. člena Uredbe 883/2004/ES, prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena Uredbe 987/2009/ES ali 4. točke Sklepa A2 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o razlagi 12. člena Uredbe 883/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajo, ki se uporablja za napotene delavce in samozaposlene osebe, ki začasno opravljajo delo zunaj pristojne države;
4. pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji;
5. v času odločanja o vlogi izpolnjuje pogoje za čezmejno izvajanje storitev, določene v 1. in 2. točki prvega odstavka 4. člena oziroma v 1. točki prvega odstavka 5. člena tega zakona, in
6. mu v zadnjih 12 mesecih potrdilo A1 ni bilo odpravljeno na podlagi 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka 12. člena oziroma razveljavljeno na podlagi 3. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) Pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka je v primeru čezmejnega izvajanja storitev delodajalca izpolnjen, če je bil delavec, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, v Republiki Sloveniji najmanj 30 dni pred napotitvijo neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi zaposlitve za polni delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi.
(3) Pogoj zaposlitve za polni delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za delavca, vključenega v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve za krajši delovni čas od polnega, če ima pravico do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu oziroma če je pri delodajalcu, ki ga namerava napotiti, zaposlen za krajši delovni čas od polnega že najmanj šest mesecev.
(4) Pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena je v primeru čezmejnega izvajanja storitev samozaposlene osebe izpolnjen, če je samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji najmanj 60 dni pred napotitvijo neprekinjeno vključena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi samozaposlitve.
(pogoji za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU)
(1) ZZZS vlagatelju iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, ki običajno opravlja dejavnost v najmanj dveh državah članicah EU, izda potrdilo A1, če:
1. ima oseba, za katero je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, če ga je napoteni delavec prijavil v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča ali če velja obveznost prijave v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča ali ima urejeno zakonito prebivanje v Republiki Sloveniji v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona, če gre za državljana tretje države;
2. oseba, za katero je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, nima že veljavnega potrdila A1, ki se delno ali v celoti prekriva z obdobjem na vlogi za potrdilo A1;
3. pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da bo oseba, za katero je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, v obdobju, za katero se potrdilo A1 izdaja, delo oziroma samozaposlitev predvidoma običajno opravljala v najmanj dveh državah članicah EU;
4. v času odločanja o vlogi izpolnjuje pogoje za čezmejno izvajanje storitev, določene v 1. in 2. točki prvega odstavka 4. člena ali 1. točki prvega odstavka 5. člena tega zakona, in
5. mu v zadnjih 12 mesecih potrdilo A1 ni bilo odpravljeno na podlagi 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka 12. člena oziroma razveljavljeno na podlagi 3. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) Oseba, za katero vlagatelj pridobi potrdilo A1, lahko običajno opravlja delo ali samozaposlitev največ naslednjih 12 koledarskih mesecev.
(postopek izdaje potrdila A1)
(1) Vlagatelj prek državnega portala za podporo poslovnim subjektom (v nadaljnjem besedilu: SPOT) vloži vlogo za izdajo potrdila A1 največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve. Vlagatelj prek SPOT vlaga tudi druga obvestila v skladu s tem zakonom, razen obvestila na podlagi šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Vloga za izdajo potrdila A1 vsebuje podatke o:
1. osebnem imenu, priimku ob rojstvu, spolu, datumu in kraju rojstva, enotni matični številki, državljanstvu delavca oziroma samozaposlene osebe,
2. naslovu stalnega ali začasnega prebivališča osebe, če ga je napoteni delavec prijavil v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ali če velja obveznost prijave v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča,
3. datumu začetka in datumu konca obdobja napotitve delavca ali čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe,
4. delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec ali samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja storitev,
5. vrsti storitve in dejavnosti,
6. naslovu ali če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve,
7. vlagatelju, njegovemu sedežu oziroma naslovu, matični številki ter njegove kontaktne podatke,
8. naročniku storitve in njegovemu naslovu,
9. državi ali državah članicah, kjer se bo čezmejno izvajala storitev,
10. državi zaposlitve,
11. nazivu delovnega mesta in poklicu,
12. univerzalnem pravnem nasledstvu vlagatelja.
(3) Vlogi za izdajo potrdila A1 iz prejšnjega odstavka delodajalec priloži kopijo pogodbe o zaposlitvi, z morebitnimi aneksi, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini, sklenjeno z delavcem, ki ga namerava napotiti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(4) Vloga za izdajo potrdila A1 poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebuje izjavo vlagatelja iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, izjavo vlagatelja o tem, da je seznanjen, da v primerih iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona ne gre za prekinitev čezmejnega izvajanja storitve oziroma prekinitev napotitve delavca in izjavo vlagatelja, da bo čezmejne storitve izvajal na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom ali akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo.
(5) Vloga za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU, ob podatkih iz 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. točke drugega odstavka tega člena, vsebuje izjavo iz 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona in izjavo vlagatelja, da bo čezmejne storitve izvajal na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom ali akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo.
(6) Če so pogoji za izdajo potrdila A1 izpolnjeni, ga ZZZS izda v obliki potrdila v petih delovnih dneh od prejema popolne vloge, in sicer za obdobje, kot izhaja iz vloge za izdajo potrdila A1. V primeru iz prejšnjega člena se potrdilo A1 izda največ za eno leto.
(7) Minister, pristojen za delo, predpiše obrazec vloge za izdajo potrdila A1.
(dvom o opravljanju dejavnosti po izdaji potrdila A1)
(1) Če po izdaji potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v državi članici EU ZZZS prejme obvestilo tujega pristojnega organa o obstoju dvoma ali Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: IRSD) podvomi, da delodajalec čezmejno storitev izvaja v skladu z izjavo iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, IRSD izvede postopek ugotavljanja resničnosti podanih izjav, pri čemer upošteva zlasti, če:
1. ima delodajalec v Republiki Sloveniji primerne poslovne prostore za opravljanje dejavnosti, v okviru katere se storitev izvaja,
2. ima delodajalec zaposleno administrativno osebje, ki opravlja delo na sedežu ali v poslovnih prostorih delodajalca ali samozaposlene osebe v Republiki Sloveniji,
3. delodajalec oglašuje predmetno dejavnost v Republiki Sloveniji,
4. v zadnjih šestih mesecih ni prišlo do spremembe dejavnosti delodajalca ali spremembe v ustreznem registru vpisanih ustanoviteljev oziroma zastopnikov,
5. ima delodajalec z naročnikom sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev in
6. ima delodajalec ustrezen akt o napotitvi v povezano gospodarsko družbo.
(2) Če po izdaji potrdila A1 za čezmejno izvajanje storitve v državi članici EU ZZZS prejme obvestilo tujega pristojnega organa o obstoju dvoma ali FURS podvomi, da samozaposlena oseba čezmejno storitev izvaja v skladu z izjavo iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, FURS izvede postopek ugotavljanja resničnosti podanih izjav, pri čemer upošteva zlasti kriterije iz prejšnjega odstavka.
(3) Če po izdaji potrdila A1 za čezmejno izvajanje storitve v najmanj dveh državah članicah EU ZZZS prejme obvestilo tujega pristojnega organa o obstoju dvoma oziroma IRSD podvomi, da zaposlena oseba, v obdobju veljavnosti potrdila A1, dejansko običajno opravlja delo v skladu z izjavo iz 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, IRSD izvede postopek ugotavljanja resničnosti podane izjave, pri čemer upošteva zlasti:
1. ali ima delodajalec z naročnikom sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev,
2. ali ima delodajalec ustrezen akt o napotitvi v povezano gospodarsko družbo in
3. delovnopravno dokumentacijo v povezavi z izpolnjevanjem delovnih obveznosti delavca, delovnim časom, plačilom za delo ter povračili stroškov v zvezi z delom.
(4) Če po izdaji potrdila A1 za čezmejno izvajanje storitve v najmanj dveh državah članicah EU ZZZS prejme obvestilo tujega pristojnega organa o obstoju dvoma ali FURS podvomi, da je samozaposlena oseba, v obdobju veljavnosti potrdila A1 dejansko običajno opravljala dejavnost v skladu z izjavo iz 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, FURS izvede postopek ugotavljanja resničnosti podane izjave, pri čemer upošteva zlasti:
1. obseg poslovanja v državah članicah EU,
2. število opravljenih storitev v državah članicah EU,
3. prihodke od opravljanja dejavnosti v državah članicah EU,
4. ali ima samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji primerne poslovne prostore za opravljanje dejavnosti, v okviru katere se storitev izvaja, oziroma svojo dejavnost oglašuje v Republiki Sloveniji,
5. število opravljenih delovnih ur v državah članicah EU in
6. ali ima samozaposlena oseba z naročnikom sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev.
(5) Napoteni delavec sporoči IRSD prijavo o neustreznosti čezmejnega poslovanja delodajalca.
(6) O ugotovitvah v postopku iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena IRSD oziroma FURS obvesti ZZZS.
(prenehanje veljavnosti, odprava in razveljavitev potrdila A1)
(1) Potrdilo A1 preneha veljati:
1. s potekom obdobja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, za katero je bilo izdano ali
2. z razveljavitvijo.
(2) ZZZS potrdilo A1 odpravi na podlagi:
1. pravnomočne ugotovitve tujega pristojnega organa, da se storitev ne izvaja v skladu s podatki na potrdilu A1;
2. obvestila IRSD ali FURS iz šestega odstavka prejšnjega člena, da se storitev izvaja ali se je izvajala v nasprotju s podanimi izjavami iz prvega odstavka 8. člena ali prvega odstavka 9. člena tega zakona;
3. pravnomočne ugotovitve tujega pristojnega organa, da delodajalec izvaja storitev kljub neizpolnjenemu pogoju iz 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona;
4. pravnomočne ugotovitve tujega pristojnega organa, da samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev brez sklenjene pogodbe z naročnikom storitve;
5. obvestila vlagatelja oziroma ugotovitve pristojnega nadzornega organa, da napotitev sploh ni bila izvedena.
(3) ZZZS potrdilo A1 razveljavi na podlagi:
1. ugotovitve, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za svoje delavce oziroma ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer z dnem ugotovitve te nepravilnosti ali ugotovitve, da samozaposlena oseba ni predložila obračuna davčnega odtegljaja;
2. obvestila IRSD, da je bila v postopku iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena oziroma iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona delodajalcu v zadnjih treh letih pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška na podlagi zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, in sicer z dnem izdaje odločbe IRSD;
3. ugotovitve, da je bil napoteni delavec oziroma samozaposlena oseba odjavljena iz obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji, in sicer z dnem odjave;
4. obvestila vlagatelja, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve predčasno prenehalo, in sicer z dnem prenehanja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve;
5. ugotovitve ZZZS oziroma obvestila vlagatelja, da je delovno razmerje oziroma samozaposlitev prenehala, in sicer z dnem prenehanja delovnega razmerja oziroma samozaposlitve.
(4) Za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka ZZZS mesečno preverja, ali je delodajalec, ki razpolaga z veljavnim potrdilom A1 za napotenega delavca, predložil obračun davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za svoje delavce oziroma ali ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja, na 25. dan v preteklem mesecu, višje od 50 eurov.
(5) O primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ZZZS obvesti pristojni organ države članice EU, v kateri se storitev izvaja oziroma se je izvajala.
(uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku in pravno varstvo)
(1) Potrdilo A1 se zavrne, odpravi ali razveljavi v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen v primerih iz četrtega, petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona in 1., 3., 4. in 5. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz 1., 3. in 4. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona ZZZS vlagatelju pošlje pisno obvestilo o nameri odprave ali razveljavitve potrdila A1, ki se mu osebno vroči. Če vlagatelj obvestila ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, ko se obvestilo pusti v hišnem predalčniku oziroma na drugem primernem mestu. Če to ni mogoče, se pošiljka vrne ZZZS, ki obvestilo objavi na oglasni deski, vročitev pa velja za opravljeno po poteku osmih dni od dneva objave na oglasni deski. Po tem roku ZZZS potrdilo A1 odpravi ali razveljavi in o odločitvi vlagatelju izda obvestilo.
(3) V primerih iz četrtega, petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona ter 5. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 12. člena tega zakona ZZZS o odločitvi vlagatelju izda obvestilo, ki ga vroči po prejšnjem odstavku.
(4) Če pogoji za izdajo potrdila A1 niso izpolnjeni, ZZZS vlogo za izdajo potrdila A1 z odločbo zavrne.
(5) Zoper izdane odločbe in sklepe ZZZS na podlagi tega zakona ni dovoljena pritožba, mogoč pa je upravni spor.
(6) Za povračilo stroškov uveljavljenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in o postopku čezmejnega povračila prispevkov v primeru odprave ali razveljavitve potrdila A1 minister, pristojen za delo, sprejme podzakonska akta.
ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV TUJIH DELODAJALCEV IN TUJIH SAMOZAPOSLENIH OSEB V REPUBLIKI SLOVENIJI
(pogoji za čezmejno izvajanje storitev tujih delodajalcev)
(1) Tuji delodajalec čezmejno izvaja storitev v Republiki Sloveniji pod pogojem, da:
1. razpolaga z veljavnim potrdilom A1 za napotenega delavca, ki ustreza opredelitvi čezmejnega izvajanja storitve,
2. ne krši določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice napotenih delavcev in IRSD v zadnjih treh letih ni ugotovil več kot ene kršitve v zvezi z oviranjem ali onemogočanjem vstopa v prostore ali z onemogočanjem nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora na podlagi zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, za katero mu je bila s pravnomočno odločbo ali več pravnomočnimi odločbami izrečena globa za prekršek,
3. se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katere je tuji delodajalec registriran v državi zaposlitve, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo, in
4. se storitev izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve oziroma v primeru mednarodnega prevoza na podlagi dokumentacije iz 2. in 3. točke devetega odstavka 16. člena tega zakona, na podlagi akta o napotitvi oziroma primerljivega akta v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
(2) Pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če IRSD pri tujem delodajalcu v zadnjih treh letih ni ugotovil več kot ene kršitve v zvezi z zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, za katero mu je bila s pravnomočno odločbo ali več pravnomočnimi odločbami izrečena globa za prekršek.
(3) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanje dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.
(4) Naročnik storitve na področju mednarodnega prevoza mora pred začetkom izvajanja čezmejne storitve pri tujem ponudniku storitve oziroma tujem prevozniku pridobiti dokumentacijo iz 1. in 2. točke devetega odstavka 16. člena tega zakona, na podlagi katere preveri spoštovanje posebnih pravil o napotitvi.
(pogoji za čezmejno izvajanje storitev tujih samozaposlenih oseb)
Tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev v Republiki Sloveniji pod pogoji, da:
1. razpolaga z veljavnim potrdilom A1, ki ustreza opredelitvi čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe,
2. se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katere je samozaposlena oseba registrirana v državi, v kateri ima sedež, in
3. se storitev izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve oziroma v primeru mednarodnega prevoza na podlagi dokumentacije iz 2. in 3. točke devetega odstavka 16. člena tega zakona.
(obveznosti tujega delodajalca in napotenega delavca oziroma voznika)
(1) Tuji delodajalec, razen tistega, ki čezmejno izvaja storitve v dejavnosti mednarodnega prevoza, pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve opravi prijavo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ), ki vključuje podatke o:
1. nazivu in sedežu tujega delodajalca,
2. osebnemu imenu, datumu rojstva in državljanstvu napotenega delavca ter naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ga je napoteni delavec prijavil ali če velja obveznost prijave na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča,
3. osebnemu imenu in datumu rojstva osebe, ki jo je tuji delodajalec pooblastil za stike z nadzornimi organi, vključno s pošiljanjem in prejemanjem dokumentov in obvestil ter vročanjem, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek,
4. vrsti storitve,
5. nazivu delovnega mesta napotenega delavca,
6. predvidenemu datumu začetka in konca izvajanja storitve – obdobju napotitve,
7. naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, o GPS-koordinatah lokacije.
(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka ZRSZ tujemu delodajalcu izda potrdilo.
(3) Tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitve v dejavnosti mednarodnih prevozov, pred začetkom čezmejnega izvajanja storitev poda ali ustrezno posodobi izjavo o napotitvi (v nadaljnjem besedilu: izjava), ki poleg podatkov iz 1., 3., 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena vključuje tudi podatke o:
1. številki licence Skupnosti za opravljanje prevozov,
2. osebnemu imenu, datumu rojstva, državljanstvu, naslovu stalnega prebivališča in številki vozniškega dovoljenja napotenega voznika,
3. datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi z napotenim voznikom,
4. registrski oznaki motornega vozila.
(4) Tuji delodajalec iz prejšnjega odstavka izjavo poda z uporabo večjezičnega standardnega obrazca na javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, in jo zagotovi napotenemu vozniku.
(5) Če v obdobju napotitve iz prvega odstavka tega člena nastopijo okoliščine, zaradi katerih čezmejne storitve ni bilo mogoče izvesti v 12 mesecih, tuji delodajalec izvajanje storitev podaljša na 18 mesecev, in sicer pod pogojem, da opravi prijavo z obrazloženim obvestilom pri ZRSZ.
(6) Če je bil v obdobju napotitve iz prvega odstavka tega člena napoteni delavec nadomeščen z drugim napotenim delavcem, se v obdobje napotitve iz prejšnjega odstavka všteva čas dela obeh napotenih delavcev ob upoštevanju vrste storitve, ki se zagotavlja, narave dela, ki ga opravljata napotena delavca, in naziva delovnega mesta.
(7) Obdobje napotitve v okviru mednarodnega prevoza se konča, ko napoteni voznik zapusti državo napotitve. To obdobje napotitve se ne sešteva s prejšnjimi obdobji napotitve v okviru istovrstnih storitev mednarodnega prevoza, ki jih opravi isti ali drug napoteni voznik, ki ga je nadomestil.
(8) Tuji delodajalec zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na razpolago kopijo pogodbe med naročnikom storitve in tujim delodajalcem oziroma primerljivi akt v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev ter delovnopravno dokumentacijo, katere prevode v slovenski jezik mora na zahtevo nadzornega organa zagotoviti tuji delodajalec, in sicer:
1. izvode pogodb o zaposlitvi,
2. izvode plačilnih list,
3. evidenco o izrabi delovnega časa,
4. dokazila o izplačanih plačah ali izvodi enakovrednih dokumentov za vse napotene delavce in
5. veljavno potrdilo A1.
(9) V okviru čezmejnega izvajanja storitev na področju mednarodnega prevoza tuji delodajalec zagotovi, da v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji napoteni voznik hrani in na zahtevo nadzornega organa da na razpolago:
1. izvod izjave iz četrtega odstavka tega člena,
2. elektronski tovorni list (e-CMR), ali tovorni list (CMR) oziroma druga ustrezna dokazila o prevozih, ki vsebujejo podatke iz tretjega odstavka 8. člena Uredbe 1072/2009/ES,
3. tahografske zapise in oznake držav članic EU, v katerih je napoteni voznik opravljal storitev mednarodnega prevoza ali kabotaže.
(10) Nadzorni organ lahko od tujega delodajalca zahteva dokumentacijo iz osmega odstavka tega člena še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve.
(11) IRSD, FURS in Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: IRSI) lahko od tujega delodajalca na področju mednarodnega prevoza zahtevajo delovnopravno dokumentacijo iz osmega odstavka tega člena ter dokumentacijo iz 2. in 3. točke devetega odstavka tega člena še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve. Če tuji delodajalec zahtevane dokumentacije ne predloži v dveh mesecih od datuma zahtevka, nadzorni organ v skladu s petim odstavkom 21. člena tega zakona za dokumentacijo zaprosi pristojne organe države zaposlitve.
(12) Tuji delodajalec v času veljavnosti prijave izvajanja storitve iz tega člena napotenemu delavcu, ki v Republiki Sloveniji opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev, zagotovi pravice v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo. Po preteku tega obdobja je tuji delodajalec delavcu dolžan zagotoviti vse pravice po predpisih Republike Slovenije, ki urejajo delovna razmerja, in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, če je to za delavca ugodneje.
(13) Napoteni delavec oziroma voznik v okviru čezmejnega izvajanja storitve tujega delodajalca v Republiki Sloveniji opravlja delo na podlagi urejenega prebivanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(obveznosti tuje samozaposlene osebe)
(1) Tuja samozaposlena oseba, razen tiste, ki čezmejno izvaja storitve v dejavnosti mednarodnega prevoza, pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji opravi prijavo pri ZRSZ, ki vključuje podatke o:
1. nazivu in sedežu tuje samozaposlene osebe,
2. naslovu začasnega prebivališča tuje samozaposlene osebe v Republiki Sloveniji, če ga je prijavila ali če velja obveznost prijave na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča,
3. vrsti storitve,
4. predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve,
5. naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, GPS-koordinatah lokacije.
(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka ZRSZ tuji samozaposleni osebi izda potrdilo.
(3) Tuja samozaposlena oseba, ki storitve opravlja na področju mednarodnega prevoza, pred začetkom čezmejnega izvajanja storitev poda ali ustrezno posodobi izjavo, ki poleg podatkov iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena vključuje tudi podatke o:
1. številki licence Skupnosti za opravljanje prevozov,
2. registrski oznaki motornega vozila.
(4) Tuja samozaposlena oseba iz prejšnjega odstavka izjavo poda pri ZRSZ. O opravljeni prijavi ZRSZ tuji samozaposleni osebi izda potrdilo.
(5) Tuja samozaposlena oseba zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na razpolago kopijo pogodbe med naročnikom storitve in samozaposleno osebo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitve ter veljavno potrdilo A1. Tuja samozaposlena oseba na zahtevo nadzornega organa zagotovi prevode navedenih dokumentov v slovenski jezik.
(6) Tuja samozaposlena oseba, ki izvaja čezmejne storitve na področju mednarodnega prevoza, zagotovi, da v času izvajanja storitve v Republiki Sloveniji hrani in na zahtevo nadzornega organa da na razpolago veljavno potrdilo A1, dokumentacijo iz 2. in 3. točke devetega odstavka prejšnjega člena ter potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Nadzorni organ lahko od tuje samozaposlene osebe zahteva dokumentacijo iz petega oziroma šestega odstavka tega člena še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve. Če tuja samozaposlena oseba zahtevane dokumentacije ne predloži v dveh mesecih od datuma zahtevka, nadzorni organ v skladu s šestim odstavkom 21. člena tega zakona za dokumentacijo zaprosi pristojne organe države zaposlitve.
(8) Tuja samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitve na podlagi urejenega prebivanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(subsidiarna odgovornost)
(1) Če tuji delodajalec, ki je podizvajalec in v Republiki Sloveniji čezmejno izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti, napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerega neposredni podizvajalec je tuji delodajalec.
(2) Za podizvajalca iz prejšnjega odstavka se šteje pravni subjekt, ki mu je bil s pogodbo v izvajanje oddan del storitve ali celotna storitev, za izvedbo katere je glavni izvajalec sklenil pogodbo z naročnikom storitve.
(3) Če tuji delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, je za izpolnitev te obveznosti za obdobje, v katerem je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren uporabnik.
(varstvo pravic tujih napotenih delavcev)
V sodnem ali upravnem postopku za varstvo pravic tujih napotenih delavcev iz dvanajstega odstavka 16. člena tega zakona, lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, in je opravil pravniški državni izpit.
SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EU NA PODROČJU ČEZMEJNEGA IZVAJANJA STORITEV Z NAPOTITVIJO DELAVCEV
(mednarodno upravno sodelovanje med državami članicami)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, ZZZS, IRSD, IRSI in FURS so pristojni za sodelovanje z organi držav članic EU na področju napotitev delavcev oziroma samozaposlenih oseb v okviru čezmejnega izvajanja storitev.
(2) Sodelovanje med državami članicami EU v okviru tega poglavja vključuje izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic EU, sodelovanje pri izvrševanju kazni, ki zajema vročanje dokumentov ter sodelovanje pri izterjavi kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi ali potrdijo upravni ali pravosodni organi.
(3) Sodelovanje med državami članicami EU v okviru tega poglavja poteka prek Informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI sistem) in se izvaja brezplačno.
(sodelovanje na področju izmenjave informacij)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi prošenj pristojnih organov držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z delovnopravnimi pogoji, ki jih morajo tuji delodajalci zagotoviti delavcem, napotenim na ozemlje Republike Slovenije ter druge informacije v zvezi s predpisi Republike Slovenije, ki se nanašajo na napotitev delavcev v okviru čezmejnega izvajanja storitev.
(2) ZZZS na podlagi prošenj pristojnih organov držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z vključitvijo napotenih delavcev delodajalca v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji.
(3) FURS na podlagi prošenj pristojnih organov držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti delodajalca oziroma samozaposlene osebe, ki čezmejno izvajata storitve. V teh primerih sme FURS pristojnim organom držav članic EU razkriti podatke, ki so davčna tajnost.
(4) IRSD in FURS na podlagi prošenj pristojnih organov držav članic EU izvajata inšpekcijske nadzore in druge ukrepe po tem zakonu, kar vključuje tudi pridobivanje informacij od delodajalcev oziroma samozaposlenih oseb, potrebnih za učinkovit nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi v državi napotitve.
(5) Za potrebe izvajanja učinkovitega nadzora nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitve tujega delodajalca s 14. členom tega zakona IRSD naslovi prošnjo za posredovanje informacij na pristojni organ države zaposlitve.
(6) Za potrebe izvajanja učinkovitega nadzora nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitve tuje samozaposlene osebe s 15. členom tega zakona FURS naslovi prošnjo za posredovanje informacij na pristojni organ države, kjer ima samozaposlena oseba sedež.
(7) Ministrstvo, pristojno za delo, ZZZS, IRSD in FURS informacije, za katere zaprosijo pristojni organi držav članic EU ali Evropska komisija, posredujejo najpozneje v 25 delovnih dneh od prejema prošnje.
(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pristojni organi v nujnih primerih informacije zagotovijo v dveh delovnih dneh od prejema prošnje, če se ta nanaša na podatke o sedežu delodajalca ter njegovi registrirani glavni in stranskih dejavnostih ter je nujnost utemeljena in izkazana v prošnji.
(9) Če pri obravnavi prošenj pristojnih organov držav članic EU pride do težav, pristojni organi v najkrajšem možnem času o tem obvestijo organ, ki je prošnjo poslal.
(sodelovanje pri izvrševanju sankcij)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, je pristojni organ za sodelovanje z državami članicami EU na področju izvrševanja sankcij, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev oziroma samozaposlenih oseb naložijo pristojni organi ali potrdijo upravni ali pravosodni organi.
(2) Izvrševanje sankcij iz prejšnjega odstavka vključuje pomoč pri:
1. vročanju prekrškovnih aktov, ki nalagajo sankcije delodajalcem, če je odločbo izdal pristojni organ države napotitve, vendar je ni bilo mogoče vročiti v skladu s predpisi države napotitve;
2. izterjavi sankcij na podlagi pravnomočnih odločb, ki nalagajo sankcije, ki jih izdajo pristojni organi države napotitve, če sankcije ni bilo mogoče izterjati v skladu s predpisi države napotitve.
(3) Prošnja za pomoč iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o imenu in naslovu kršitelja, povzetek dejstev in okoliščin kršitve, vrsti kršitve in ustrezna pravila v zvezi s tem, dokument za izvršitev in vse druge pomembne povezane informacije, dokumente ter kontaktne podatke organa, ki je vodil postopek o prekršku, in organa, pristojnega za dodatne informacije v zvezi s sankcijo, če gre za drug organ, kot je organ, ki je vodil postopek.
(4) Prošnja za pomoč, ki se nanaša na vročitev, poleg navedenega v prejšnjem odstavku vsebuje tudi podatek o namenu vročitve in obdobju, v katerem naj se vročitev opravi.
(5) Prošnja za pomoč, ki se nanaša na izterjavo, poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebuje tudi datum izvršljivosti in druge datume, pomembne za postopek izterjave, vključno s tem, ali je bila oziroma kako je bila odločba oziroma sodba vročena, opis vrste in zneska sankcije, potrditev organa, ki je zaprosil za pomoč, da so zoper sankcijo izčrpana redna pravna sredstva ter terjatev, na katero se prošnja nanaša.
(6) Ministrstvo, pristojno za delo, zavrne izvršitev prošnje za vročitev oziroma izterjavo, če je prošnja nepopolna, ali če:
1. vročitve oziroma izterjave zaradi dejanskih okoliščin ali zakonskih ovir ni mogoče opraviti,
2. skupna denarna sankcija ne presega višine zneska, ki je na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, določen kot najvišji dovoljeni skupni dolg posameznega dolžnika do istega uporabnika proračuna, ki se v poslovnih knjigah razknjiži, ali
3. zoper odločitev o prekršku ni zagotovljeno pravno varstvo.
(7) Po prejemu prošnje iz 1. točke drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za delo, nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema prošnje glede na določitev pristojnosti nadzornih organov po tem zakonu to odstopi IRSD ali FURS, ki z navedenim seznani kršitelja, na katerega se prošnja nanaša in hkrati kršitelju v skladu s predpisi Republike Slovenije vroči odločbo, s katero mu je bila naložena sankcija, in sicer v enem mesecu od prejema prošnje.
(8) Po prejemu prošnje iz 2. točke drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za delo, v enem mesecu od prejema prošnje z navedenim seznani kršitelja, na katerega se prošnja nanaša ter posreduje predlog za izvršbo FURS.
(9) FURS sankcijo izterja v eurih, v skladu s predpisi Republike Slovenije. Če je sankcija izrečena v drugi valuti, se znesek pretvori v eure po menjalnem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan izreka kazni. Izterjane sankcije so prihodek proračuna Republike Slovenije. Glede postopka prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja pravice do izterjave in pristojnosti FURS se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo.
(10) O izvedenih ukrepih v zvezi s prošnjo za sodelovanje pri izvrševanju sankcij oziroma o razlogih za zavrnitev njene izvršitve ministrstvo, pristojno za delo, v najkrajšem možnem času obvesti organ, ki je za pomoč zaprosil.
(11) Če nadzorni organ izda odločbo, s katero tujemu delodajalcu na podlagi tega zakona izreče globo za prekršek, ki je v skladu s predpisi Republike Slovenije ni bilo mogoče vročiti, na ministrstvo, pristojno za delo, naslovi prošnjo za pomoč pri vročitvi, ki vsebuje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za delo, prošnjo za sodelovanje pri vročitvi v najkrajšem možnem času posreduje tujemu pristojnemu organu.
(12) Če pravnomočno izrečene globe za prekršek iz tega zakona ni bilo mogoče izterjati, nadzorni organ na ministrstvo, pristojno za delo, naslovi prošnjo za pomoč pri izterjavi, ki vsebuje podatke iz tretjega in petega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za delo, prošnjo za sodelovanje pri izterjavi nemudoma posreduje tujemu pristojnemu organu. Globe in stroški postopka, ki jih izterja tuji pristojni organ, so prihodek proračuna države napotitve.
(13) Države članice EU si pomoč iz tega člena nudijo brezplačno in niso upravičene do povračila stroškov, ki bi nastali pri zagotavljanju te pomoči.
(1) Na podlagi tega zakona se vodijo evidence prijav izvajanja storitev, izdanih potrdil A1 na podlagi uredb iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona ter o nadzorih na cesti nad tujimi delodajalci oziroma samozaposlenimi osebami na področju mednarodnega prevoza, opravljenimi po tem zakonu.
(2) ZRSZ upravlja evidenco prijav začetka izvajanja storitev za namen spremljanja stanja na trgu dela, izvajanja nadzora ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene, ZZZS evidenco potrdil A1, izdanih na podlagi uredb iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, za namen odločanja o izdaji, odpravi in razveljavitvi potrdila A1 ter nadzora in za znanstvenoraziskovalne in statistične namene ter IRSI, IRSD in FURS evidenco o opravljenih nadzorih na cesti na področju mednarodnega prevoza tujih delodajalcev ali samozaposlenih oseb na podlagi tega zakona za namen nadzora in za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(1) Evidenca ZRSZ o prijavah izvajanja storitev vsebuje podatke o:
1. nazivu ali osebnem imenu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene osebe,
2. naslovu in sedežu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene osebe,
3. osebnem imenu in datumu rojstva pooblaščene osebe tujega delodajalca, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi,
4. vrsti storitve,
5. nazivu delovnega mesta,
6. naslovu izvajanja storitve oziroma GPS-koordinatah lokacije,
7. trajanju izvajanja storitve,
8. osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih delavcev in naslovu njihovega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter o trajanju napotitve.
(2) Evidenca ZZZS o izdanih potrdilih A1 na podlagi uredb iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona vsebuje podatke o:
1. nazivu, osebnem imenu in matični številki vlagatelja,
2. sedežu oziroma naslovu vlagatelja,
3. osebnem imenu, spolu, datumu in kraju rojstva, enotni matični številki in državljanstvu delavca oziroma samozaposlene osebe,
4. naslovu stalnega ali začasnega prebivališča delavca oziroma samozaposlene osebe,
5. vrsti storitve in dejavnosti,
6. kraju in trajanju napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve,
7. nazivu oziroma osebnem imenu naročnika storitve,
8. sedežu oziroma naslovu naročnika storitve,
9. državi oziroma državah, kjer se bo storitev izvajala,
10. državi zaposlitve,
11. nazivu delovnega mesta in poklicu,
12. datumu izdaje potrdila A1,
13. univerzalnem pravnem nasledstvu vlagatelja.
(3) Evidenca IRSD, IRSI in FURS o opravljenih nadzorih na cesti na področju mednarodnega prevoza tujih delodajalcev ali samozaposlenih oseb vsebuje podatke o:
1. nazivu ali osebnem imenu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene osebe,
2. naslovu in sedežu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene osebe,
3. osebnem imenu, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča in številki vozniškega dovoljenja napotenega voznika ali samozaposlene osebe,
4. številki licence Skupnosti,
5. datumu začetka pogodbe o zaposlitvi voznika in pravu, ki se zanjo uporablja,
6. o predloženih izjavah v IMI sistem,
7. predvidenem začetnem in končnem datumu napotitve,
8. državi registracije vozila in registrski oznaki vozila,
9. vrsti storitve,
10. ugotovitvah nadzora,
11. izvedenih ukrepih.
(4) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo deset let po opravljeni prijavi izvajanja storitve, podatki iz evidence iz drugega odstavka tega člena se hranijo trajno, dokumentacija, na podlagi katere se vodi evidenca iz drugega odstavka tega člena, se hrani pet let od zaključka koledarskega leta, v katerem je bilo izdano potrdilo A1, podatki iz evidence iz tretjega odstavka tega člena se hranijo deset let od datuma izvedenega nadzora.
(1) ZZZS podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, brezplačno pridobiva iz evidenc:
1. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence – podatek iz 1. točke drugega odstavka 4. člena tega zakona in 1. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona;
2. FURS – podatke iz 2. točke drugega odstavka ter 3. točke tretjega odstavka 4. člena tega zakona, 2. in 4. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, podatek o pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno ter podatke za izvajanje 1. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona;
3. IRSD − podatek iz 1. točke tretjega odstavka 4. člena tega zakona o pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, ocenjevanjem tveganj za varnost in zdravje pri delu, usposabljanjem delavcev za varno delo ali zagotavljanjem varnega delovnega okolja, uporabo varne delovne opreme in podatek iz 2. točke tretjega odstavka 4. člena tega zakona v zvezi z oviranjem ali onemogočanjem vstopa v prostore, onemogočanjem nemotenega opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora ali dostave pisnih pojasnil, dokumentacije oziroma izjave glede predmeta nadzora;
4. IRSI in IRSD – podatek iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona o pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s kršitvami delovnega časa mobilnih delavcev;
5. Sistema za Elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti – podatke o potrdilih A1, ki so jih pristojni organi drugih držav članic Evropske unije izdali za namen čezmejnega izvajanja storitev v Republiki Sloveniji.
(2) ZZZS lahko podatke o pravnomočnih sklepih ali odločbah o prekrških, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZZZS v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz evidenc IRSD in IRSI z neposrednim vpogledom in iz evidenc FURS na podlagi vsakokratnega zahtevka.
(3) FURS in IRSI za potrebe nadzora na področju mednarodnega prevoza pridobivata podatek o podanih izjavah v okviru mednarodnih prevozov neposredno iz IMI sistema z elektronsko izmenjavo podatkov.
(4) ZZZS evidenco, ki jo vodi na podlagi tega zakona, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je mogoča samodejna pridobitev podatkov v evidencah tako, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita njegova enotna matična številka občana ali njegova davčna številka. Za povezovanje potrdil A1, izdanih na podlagi uredb iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona v tujini, se kot identifikacijski povezovalni znaki osebe uporabljajo ime, priimek in datum rojstva osebe, za katero je izdano potrdilo A1.
(5) ZZZS podatke, ki jih vodi na podlagi tega zakona, brezplačno posreduje ministrstvu, pristojnemu za delo, FURS, ZPIZ, IRSD, IRSI in Policiji, ki jih lahko obdelujejo in uporabljajo samo za izvajanje njihovih zakonskih pooblastil v okviru nadzora iz 26. člena tega zakona in nadzornih in drugih ukrepov iz 27. člena tega zakona, oblikovanje registrov za namen izvrševanj nadzora iz 26. člena tega zakona in nadzornih in drugih ukrepov iz 27. člena tega zakona ter v znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(6) ZRSZ podatke, ki jih vodi na podlagi tega zakona, brezplačno posreduje ministrstvu, pristojnemu za delo, FURS, ZPIZ, IRSD in IRSI, ki jih lahko obdelujejo in uporabljajo samo za izvajanje njihovih zakonskih pooblastil v okviru nadzora iz 26. člena tega zakona in nadzornih in drugih ukrepov iz 27. člena tega zakona, oblikovanje registrov za namen izvrševanj nadzora iz 26. člena tega zakona in nadzornih in drugih ukrepov iz 27. člena tega zakona ter v znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(7) Ministrstvo, pristojno za delo, in IRSD podatke, ki jih pridobita na podlagi tega člena, medsebojno povezujeta za izvajanje svojih pooblastil, načrtovanja politik, izvrševanje nadzora, spremljanja stanja, analize ter v znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(8) Posredovanje podatkov iz petega in šestega odstavka tega člena se omogoči tudi na samodejni način.
(9) ZZZS podatke iz 3., 6., 9. in 12. točke drugega odstavka 24. člena tega zakona brezplačno posreduje upravnim enotam, ki jih lahko obdelujejo in uporabljajo samo za izvajanje njihovih zakonskih pooblastil v postopkih izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo na podlagi zakona, ki ureja pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji.
(1) IRSD je pristojen za nadzor nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev s 14. členom tega zakona ter prvega, drugega, petega, šestega, osmega, desetega in enajstega odstavka 16. člena tega zakona.
(2) IRSD je pristojen za ugotavljanje resničnosti izjave iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter v primeru delodajalcev izjave iz 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona.
(3) FURS je pristojen za nadzor nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitev tujih samozaposlenih oseb s 15. členom tega zakona ter prvega, drugega, petega in sedmega odstavka 17. člena tega zakona.
(4) V primeru samozaposlenih oseb je FURS pristojen tudi za ugotavljanje resničnosti izjave iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona.
(5) IRSI in FURS na cesti izvajata nadzor nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev oziroma tujih samozaposlenih oseb na področju mednarodnega prevoza z določbami tretjega, četrtega, sedmega in devetega odstavka 16. člena tega zakona ter tretjega, četrtega in šestega odstavka 17. člena tega zakona.
(6) Nadzor nad kršitvami določb tega zakona v okviru nadzora nad zakonitostjo bivanja, ki ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, izvaja Policija. O sumih in ugotovljenih kršitvah določb tega zakona mora Policija nemudoma obvestiti organ iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(7) Policija, IRSD, IRSI in FURS imajo zaradi izvajanja nadzora v skladu s prvim, drugim, tretjim, petim in šestim odstavkom tega člena neposreden vpogled v elektronsko evidenco ZZZS glede podatkov o izdanih potrdilih A1.
(8) Če organ iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena pri izvajanju nadzora po tem zakonu ugotovi sum nezakonitega prebivanja tujcev, mora o tem nemudoma obvestiti Policijo, ki v zvezi z navedenim postopa v skladu s pooblastili.
(9) Ministrstvo, pristojno za delo, najmanj enkrat letno predlaga izvedbo usmerjenega nadzora nad tujimi delodajalci oziroma samozaposlenimi osebami z vidika skladnosti čezmejnega izvajanja storitev z določbami tega zakona. Usmerjen nadzor se opravi na podlagi pripravljene ocene tveganja, v okviru katere se opredelijo sektorji in okoliščine, v katerih tuje samozaposlene osebe oziroma delodajalci najpogosteje čezmejno izvajajo storitve oziroma v katerih so najpogosteje ugotovljene kršitve. Oceno tveganja pripravi ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi ugotovitev, pridobljenih na podlagi petega in šestega odstavka 25. člena tega zakona, ugotovitev nadzornih organov iz tega člena ter mnenja socialnih partnerjev.
(10) Zaradi opravljanja nadzora nad izvajanjem določb tega zakona imata IRSD in FURS, za namen pridobivanja podatkov o opravljenih prijavah izvajanja storitev, neposreden vpogled v elektronsko evidenco ZRSZ o prijavah začetka izvajanja storitev.
(nadzorstveni in drugi ukrepi)
(1) Če IRSD v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovi, da se storitev izvaja kljub neizpolnjenim pogojem iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ali v nasprotju s podatki na potrdilu A1, IRSD z odločbo prepove nadaljnje izvajanje storitve tujega delodajalca v skladu z 19. členom Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14 in 55/17).
(2) Če IRSI oziroma FURS v postopku nadzora na cesti ugotovi, da tuji delodajalec oziroma samozaposlena oseba ni podala izjave v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena tega zakona oziroma tretjim in četrtim odstavkom 17. člena tega zakona, IRSI oziroma FURS sestavi zapisnik ter do odprave nepravilnosti prepove nadaljnje opravljanje storitve oziroma zaseže tahografsko kartico, prometno dovoljenje in tovorno listino ter o tem izda potrdilo. IRSI oziroma FURS zaseženo dokumentacijo vrne, ko tuji delodajalec ali samozaposlena oseba predloži ustrezno izjavo, v skladu s četrtim odstavkom 16. ali 17. člena tega zakona.
(3) Če se v postopku inšpekcijskega nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, ali tuji delodajalec dejansko opravlja dejavnost v državi zaposlitve, IRSD o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, ki jih pridobijo pristojni organi države zaposlitve, pri čemer se smiselno uporablja prvi odstavek 11. člena tega zakona.
(4) Če se v postopku inšpekcijskega nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, ali napoteni delavec tujega delodajalca dejansko opravlja delo v najmanj dveh državah članicah EU, IRSD o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, ki jih pridobijo pristojni organi države zaposlitve, pri čemer se smiselno uporablja tretji odstavek 11. člena tega zakona.
(5) Če se v postopku nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, ali tuja samozaposlena oseba dejansko opravlja dejavnost v državi, kjer ima samozaposlena oseba sedež, FURS o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, ki jih pridobijo pristojni organi države sedeža samozaposlene osebe, pri čemer se smiselno uporablja drugi odstavek 11. člena tega zakona.
(6) Če se v postopku nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, ali tuja samozaposlena oseba dejansko opravlja dejavnost v najmanj dveh državah članicah EU, FURS o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, ki jih pridobijo pristojni organi države sedeža samozaposlene osebe, pri čemer se smiselno uporablja četrti odstavek 11. člena tega zakona.
(7) Če se v postopku nadzora na cesti pojavi dvom, ali napoteni delavec tujega delodajalca oziroma tuja samozaposlena oseba dejansko šteje za napoteno osebo v okviru čezmejnega izvajanja storitev na področju mednarodnega prevoza, IRSI oziroma FURS o tem smiselno presoja na podlagi dokumentov iz 2. in 3. točke devetega odstavka 16. člena tega zakona.
(8) Na podlagi ugotovitve, da se storitev izvaja kljub neustrezni dokumentaciji iz prejšnjega odstavka, IRSI oziroma FURS o tem obvesti IRSD, ki v skladu s tretjim odstavkom tega člena preveri izpolnjevanje pogojev za čezmejno izvajanje storitev tujega delodajalca iz prvega odstavka 14. člena tega zakona. Če ugotovi, da samozaposlena oseba izvaja storitev brez ustrezne dokumentacije iz prejšnjega odstavka, FURS preveri izpolnjevanje pogojev za čezmejno izvajanje storitev tuje samozaposlene osebe iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
(9) Na podlagi obvestila IRSD oziroma FURS iz tretjega, četrtega, petega, šestega ali prejšnjega odstavka tega člena, da se storitev izvaja, kljub neizpolnjenim pogojem iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ali prvega odstavka 15. člena tega zakona ali v nasprotju s podatki na potrdilu A1, ZZZS tujemu pristojnemu organu predlaga preklic potrdila A1.
(globa v hitrem postopku)
(1) Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
(2) Pristojni organi za vodenje postopkov o prekrških na podlagi tega zakona so IRSD, FURS in IRSI.
(prekrški tujega delodajalca)
(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem (prvi odstavek 14. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec, ki:
1. pred začetkom izvajanja storitve ne opravi prijave storitve, opravi nepopolno prijavo storitve ali storitve ne izvaja v skladu z opravljeno prijavo storitve (prvi odstavek 16. člena);
2. ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa ali na zahtevo nadzornega organa ne zagotovi prevoda (osmi odstavek 16. člena).
(3) Z globo od 600 do 6.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, če stori prekršek iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena.
(prekrški tuje samozaposlene osebe)
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje tuja samozaposlena oseba, ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem (prvi odstavek 15. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje tuja samozaposlena oseba, ki:
1. ne opravi prijave storitve v predpisanem roku ali storitve ne izvaja v skladu z opravljeno prijavo storitve (prvi odstavek 17. člena);
2. ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa ali na zahtevo nadzornega organa ne zagotovi prevoda (peti in sedmi odstavek 17. člena).
(prekrški v okviru izvajanja mednarodnih prevozov)
(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec ali tuja samozaposlena oseba, ki:
1. pred začetkom izvajanja storitve ne poda izjave (tretji in četrti odstavek 16. člena ter tretji in četrti odstavek 17. člena) ali
2. storitev izvaja z neustrezno izjavo (tretji odstavek 16. člena ter tretji odstavek 17. člena) ali
3. ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa (osmi in enajsti odstavek 16. člena ter peti in šesti odstavek 17. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec, ki svojemu napotenemu vozniku ne da na voljo izjave (četrti odstavek 16. člena).
(3) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec ali samozaposlena oseba, ki:
1. storitev ne izvaja v skladu s podatki na podani izjavi (tretji odstavek 16. člena ter tretji odstavek 17. člena);
2. ne posodablja podatkov na izjavi (tretji odstavek 16. člena ter tretji odstavek 17. člena).
(4) Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, če stori prekršek iz prvega, drugega ali prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje napoteni voznik ali samozaposlena oseba, ki nima izjave ali ne hrani dokumentacije (deveti odstavek 16. člena ter šesti odstavek 17. člena).
(6) Z globo 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje naročnik prevoznih storitev, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) O vlogah za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v drugi državi članici EU, ki so vložene pred 1. januarjem 2024, se odloča v skladu z Zakonom o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17 in 119/21).
(2) O vlogah za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU, ki so vložene pred 1. januarjem 2024, se odloča v skladu s predpisi Evropske unije na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.
Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte o določitvi obrazca vloge za izdajo potrdila A1 iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, o povračilu stroškov uveljavljenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in o postopku čezmejnega povračila prispevkov v primeru odprave ali razveljavitve potrdila A1 iz šestega odstavka 13. člena tega zakona do 1. januarja 2024.
(spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju)
V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS in 141/22 – ZNUNBZ) se v 79.b členu v drugem odstavku šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– podatki o prijavi prebivanja, o izdanih dovoljenjih za prebivanje (številka, vrsta, razlog ali namen, zaradi katerega je bilo izdano, obdobje veljavnosti), datumih vloženih prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje, datumih dokončnosti in pravnomočnosti odločitev o navedenih prošnjah ter o izdanih potrdilih o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje enotnega dovoljenja ali prošnjah za izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje,«.
V desetem odstavku se na koncu druge alineje pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– s centralno evidenco o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu (Register tujcev).«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»Zavod ima pravico iz centralne evidence o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu (Register tujcev) brezplačno dobiti naslednje podatke o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer podatke o:
– prijavi prebivanja,
– izdanih dovoljenjih za prebivanje (številka, vrsta, razlog ali namen, zaradi katerega je bilo izdano, obdobje veljavnosti),
– datumih vloženih prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje,
– datumih dokončnosti in pravnomočnosti odločitev o navedenih prošnjah,
– izdanih potrdilih o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje enotnega dovoljenja ali prošnjah za izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje.«.
(Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21, 121/21, 162/21, 196/21 – ZDOsk, 10/22, 29/22 in 48/22 – uradno prečiščeno besedilo), ki pa se uporablja še za izplačila plače za obdobje do vključno decembra 2023.
(vzpostavitev tehničnih pogojev za izvajanje zakona)
(1) ZZZS in ministrstvo, pristojno za javno upravo, zagotovita tehnično podporo za izvajanje določb šestega odstavka 1. člena, 4. člena, 5. člena, prvega, četrtega, petega, šestega in osmega odstavka 6. člena, 6. točke prvega odstavka 8. člena, 9. člena, prvega, drugega, četrtega, petega, šestega odstavka 10. člena in 34. člena tega zakona.
(2) ZZZS zagotovi tehnično podporo za izvajanje določb 12. člena in drugega odstavka 24. člena tega zakona.
(3) ZRSZ, ZZZS, IRSI in FURS zagotovijo tehnično podporo za izvajanje določb 23. člena tega zakona.
(4) ZZZS, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ministrstvo, pristojno za delo, FURS, IRSD, IRSI, ZPIZ in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za namen izvajanja določb 25. člena in sedmega odstavka 26. člena tega zakona sklenejo ustrezne dogovore o izmenjavi informacij ter zagotovijo tehnično podporo.
(5) Tehnična podpora se zagotovi najkasneje do 1. januarja 2024.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17 in 119/21).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe II. in V. poglavja Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17 in 119/21) uporabljajo do 31. decembra 2023.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe šestega odstavka 1. člena, II. poglavje, V. poglavje, drugi, četrti, sedmi in deseti odstavek 26. člena ter 34. člen tega zakona pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
Št. 102-01/22-14/15
Ljubljana, dne 22. marca 2023
EPA 532-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
