Na podlagi osmega odstavka 139. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) izdaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
o dostopu do obstoječe fizične infrastrukture
Ta splošni akt natančneje ureja način in pogoje dostopa ter razloge za zavrnitev dostopa do že obstoječe fizične infrastrukture v lasti infrastrukturnega operaterja ter podrobneje opredeljuje postopke in roke, ki se uporabljajo pri postopkih usklajevanja med infrastrukturnimi operaterji in operaterji omrežja.
(namen in uporaba splošnega akta)
Splošni akt v okviru zakonskih obveznosti natančneje določa pravila glede razpoložljivosti fizične infrastrukture, nudenja kapacitet in s tem povezane delitve stroškov, varovanih ravni storitev infrastrukturnega operaterja in opredelitve nadomestila za omogočanje dostopa za olajšanje postopkov, opisanih v prejšnjem členu.
(sestavine prošnje za dostop)
(1) Izraz prosilec, uporabljen v tem splošnem aktu, opredeljuje operaterja omrežja, ki zaproša infrastrukturnega operaterja za dostop do fizične infrastrukture.
(2) Prošnja prosilca za dostop do fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja mora obsegati najmanj:
– navedbo, da zaproša za dostop do fizične infrastrukture,
– navedbo elementov omrežja kot delov fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja, do katerih se zaproša dostop, vključno z njihovo lokacijo oziroma traso,
– navedbo pomožnih gradbeno-inženirskih objektov v lasti infrastrukturnega operaterja, ki niso nujno del omrežja, če se zaproša za dostop do takšnih objektov,
– navedbo enolične identifikacije iz evidence infrastrukturnih omrežij ter objektov za tiste elemente omrežja, do katerih se zaproša dostop, če so vpisani v to evidenco v skladu s predpisom, ki ureja vpis v evidenco,
– navedbo elementov omrežja, ki so del omrežja prosilca in bodo nameščeni v, na ali poleg fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja,
– navedbo datuma začetka rabe fizične infrastrukture, do katere se zaproša dostop,
– trajanje rabe fizične infrastrukture, do katere se zaproša dostop,
– trajanje izvajanja namestitve lastnih elementov omrežja prosilca in
– kontaktno osebo prosilca.
(3) Prosilec lahko v okviru prošnje zaprosi le za dostop do tistih elementov omrežja oziroma objektov fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja, ki so potrebni za postavitev omrežja.
(4) V primeru, da prošnja prosilca za dostop do fizične infrastrukture ne vsebuje vseh elementov iz drugega odstavka tega člena, zaradi česar infrastrukturni operater ne more pripraviti ponudbe za dostop, mora infrastrukturni operater v roku 15 dni od prejete prošnje za dostop na to opozoriti prosilca za dostop in zahtevati dopolnitev prošnje za dostop z manjkajočimi podatki oziroma informacijami. V tem primeru se šteje, da je rok za obvestilo o dovolitvi ali zavrnitvi dostopa, ki ga določa šesti odstavek 139. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon), pričel teči z dnem predložitve zahtevanih manjkajočih podatkov oziroma informacij.
(pogoji infrastrukturnega operaterja za pripravo ponudbe)
(1) Kadar je to potrebno za pripravo primerne ponudbe, ima infrastrukturni operater pravico dodatno zahtevati od prosilca tudi:
– informacije o načinu rabe in vzdrževanja fizične infrastrukture oziroma elementov omrežja infrastrukturnega operaterja, do katerih se zaproša dostop,
– opis elementov omrežja prosilca, ki bodo nameščeni v, na ali poleg fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja (npr. tehnične specifikacije, dimenzije, napajanje, pogoji obratovanja) in
– informacije o načinu vzdrževanja nameščenih elementov omrežja prosilca.
(2) Infrastrukturni operater lahko tovrstne dodatne informacije zahteva v roku 15 dni od prejete prošnje za dostop, v kolikor teh podatkov prosilec ni posredoval že ob vložitvi prošnje. V tem primeru se šteje, da je rok za obvestilo o dovolitvi ali zavrnitvi dostopa, ki ga določa šesti odstavek 139. člena zakona, pričel teči z dnem predložitve dodatnih informacij.
(3) Infrastrukturni operater mora proste zmogljivosti ponuditi vsem prosilcem pod enakimi oziroma nediskriminacijskimi pogoji, pri čemer kot enak pogoj velja tudi cena dostopa.
(4) Če se infrastrukturni operater v pogojih ponudbe iz prejšnjega odstavka sklicuje na katerikoli pravni akt, ki ni javno objavljen predpis, ga je odgovoru na prošnjo in njegovi ponudbi prosilcu dolžan priložiti, sicer se nanj ne more kasneje uspešno sklicevati.
(5) Za dokazovanje pravočasnosti opravljenih dejanj vseh strank po tem in predhodnem členu veljajo pravila obligacijskega prava.
(6) Infrastrukturni operater je pri določitvi cene dostopa upravičen do povračila vseh nastalih učinkovitih stroškov v zvezi s preverjanjem možnosti dostopa in z zagotavljanjem dostopa do njegove fizične infrastrukture, skupaj s primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva, ki jo predstavlja tehtano povprečje stroškov kapitala. Primerno stopnjo donosnosti naložbe določi infrastrukturni operater, pri čemer pa ne sme znašati več kot vsakokrat veljavno tehtano povprečje stroškov kapitala, določeno za omrežja naslednjih generacij elektronskih komunikacij, ki ga na svoji spletni strani objavlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
(7) Stroškovne kalkulacije mora v primeru spora po postopku iz 286. člena zakona infrastrukturni operater prikazati na podroben, pregleden in objektiven način, prav tako investicijske (amortizacija) in operativne stroške ter primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva. Pri oblikovanju cen se lahko upoštevajo le nastali učinkoviti stroški. Morebitno neučinkovitost operaterja ter podvajanje in prenašanje stroškov mora infrastrukturni operater izločiti.
(8) Infrastrukturni operater je upravičen od prosilca zahtevati ustrezno zavarovanje za primer povzročene škode na omrežju oziroma pri delovanju storitev infrastrukturnega operaterja.
(tehnična neprimernost zaradi posebnih okoliščin v zvezi z infrastrukturo)
(1) Posebne okoliščine, ki opredeljujejo pogoje za tehnično primernost v zvezi z infrastrukturo, do katere je zaprošen dostop, so lahko omejitve in obremenitve mehanske, fizikalne ali pravne narave, kot npr. fizične omejitve, statične obremenitve, elektromagnetna združljivost, stvarna bremena, omejitve moči napajanja in podobno.
(2) Tehnične lastnosti elementov infrastrukture iz prvega odstavka tega člena so določene z nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, tehničnimi predpisi in specifikacijami ter predhodno objavljenimi internimi akti infrastrukturnega operaterja, ki niso v nasprotju s temi standardi, tehničnimi predpisi in specifikacijami in ki veljajo specifično za elemente omrežja, do katerih je zaprošen dostop in so veljavni v času zaprosila za dostop.
(pomanjkanje ustreznega prostora)
Pomanjkanje ustreznega prostora pomeni stanje infrastrukture, ko z znanimi tehnikami ni možno namestiti elementov omrežja prosilca brez nevarnosti za nastanek škodljivih vplivov na delovanje in vzdrževanje omrežja infrastrukturnega operaterja ali poškodb obstoječe infrastrukture.
(načrti infrastrukturnega operaterja, da se prostor uporabi za druge namene)
(1) Načrti infrastrukturnega operaterja, da se prostor uporabi za druge namene, so lahko neobjavljeni ali interne narave, vendar je prosilec za dostop v primeru zavrnitve dostopa upravičen do seznanitve s potrebnimi podatki iz konkretne naložbe iz naložbenega načrta infrastrukturnega operaterja, če ti predstavljajo razlog zavrnitve.
(2) Kadar so načrti infrastrukturnega operaterja dolgoročni oziroma je njihov začetek predviden v prihodnosti, infrastrukturni operater ne more zavrniti prosilca za dostop, če sta izpolnjena sledeča pogoja:
– obdobje, za katerega je zaprošen dostop, se v celoti zaključi pred pričetkom izvedbe načrtov, na katere se infrastrukturni operater sklicuje in
– po zaključku obdobja dostopa je možna nemotena izvedba načrtov infrastrukturnega operaterja.
(3) Zavrnitev dostopa na podlagi tega ali prejšnjega člena mora biti vedno opremljena z listino, ki izkazuje upravičenost zavrnitve (npr. skica stanja, izsek iz projekta, povzetek razvojnega načrta z datumi, pomembnimi za izvedbo načrta).
(varnost omrežij in kritična infrastruktura)
(1) Infrastrukturni operater lahko zavrne dostop do svoje infrastrukture, kadar prosilec ne more zagotoviti z določeno stopnjo gotovosti varstva pred naključnimi dogodki ali zlonamernimi dejanji, ki:
– ogrožajo zaupnost, verodostojnost, celovitost ali razpoložljivost storitev, ki jih na infrastrukturi, za katero je zaprošen dostop, ponuja infrastrukturni operater in
– so povezani z dejavnostjo prosilca.
(2) Ugotavljanje in določanje kritične infrastrukture, načela in načrtovanje zaščite le-te se urejajo v skladu z zakonom, ki ureja kritično infrastrukturo, podzakonskimi predpisi in predpisi, ki urejajo evropsko kritično infrastrukturo.
(resne motnje izvajanja drugih storitev prek iste fizične infrastrukture)
(1) Infrastrukturni operater lahko zavrne dostop do svoje infrastrukture, do katere se zaproša dostop:
– kadar je resno moteno izvajanje katerekoli poslovne ali obratovalne storitve, ki jo izvaja prek iste fizične infrastrukture, tudi če druga storitev ni primarna dejavnost infrastrukturnega operaterja,
– kadar je resno moteno izvajanje pomožnih storitev, ki niso del poslovnega modela infrastrukturnega operaterja,
– kadar so motena vzdrževalna dela na infrastrukturi, do katere se zaproša dostop, v takem obsegu, da predstavljajo resno motnjo v izvajanju storitev infrastrukturnega operaterja ali
– kadar elektronske komunikacijske storitve sicer ne predstavljajo resne motnje za izvajanje storitev infrastrukturnega operaterja, pač pa povzročajo resne motnje vzdrževalna dela za izvajanje elektronske komunikacijske storitve.
(2) Za resno motnjo izvajanja storitev infrastrukturnega operaterja šteje, kadar zaradi dovolitve dostopa izvajanje storitev ni več izvedljivo v enakem obsegu ali kakovosti kot pred dovoljenim dostopom ali kadar obseg odprav motenj, nastalih zaradi dovolitve dostopa, vsaj dvakratno presega obseg vzdrževalnih del infrastrukturnega operaterja na tej infrastrukturi za potrebe izvajanja te storitve.
(alternativni načini za veleprodajni dostop do fizične omrežne infrastrukture)
(1) Alternativni način za veleprodajni dostop do fizične omrežne infrastrukture predstavlja vsaka ponudba infrastrukturnega operaterja do katere koli njegove fizične infrastrukture, ki prosilcu omogoča izvedbo storitev predvidenih elektronskih komunikacijskih omrežij pod pogoji iz 6. točke petega odstavka 139. člena zakona, ne glede na to, ali je tovrstna ponudba del njegovega poslovnega modela ali ne.
(2) Pošteni in razumni pogoji za tovrsten dostop se ocenijo glede na pogoje primerljivih konkurenčnih trgov in pri drugih infrastrukturnih operaterjih, pri čemer je upravičeno upoštevati učinek na poslovni načrt infrastrukturnega operaterja, vključno z direktnimi naložbami v infrastrukturo, do katere se zaproša dostop.
Prosilec mora s podatki, ki jih pridobi na podlagi tega akta, ravnati v skladu s predpisi s področja tajnih podatkov, predpisi, ki urejajo varovanje poslovnih skrivnosti, in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje zaupnosti, tajnosti ter operativnih in poslovnih skrivnosti.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se preneha uporabljati Splošni akt o dostopu do obstoječe fizične infrastrukture (Uradni list RS, št. 12/18 in 130/22 – ZEKom-2).
Ta splošni akt začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0073-49/2022/17
Ljubljana, dne 5. aprila 2023
EVA 2023-3150-0012
