Na podlagi določb 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljnjem besedilu: ZLS), 3., 6., 7., 32., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11; v nadaljnjem besedilu: ZGJS), 36. in 93. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13 in 307/15; v nadaljnjem besedilu: ZJZP), 4., 6. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 29/06, 98/08, 31/10, 53/11, 42/12, 51/12, 71/12 in 52/22) in 19. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) je Mestni svet Mestne občine Celje na 3. redni seji dne 22. 3. 2023 sprejel
o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne izbirne gospodarske javne službe izvajanja dejavnosti počitniških kolonij in šol v naravi
(1) S tem odlokom se določa način in predmet opravljanja lokalne izbirne gospodarske javne službe izvajanja dejavnosti programov počitniških kolonij za socialno in zdravstveno ogrožene otroke s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje in dejavnosti programa poletne šole v naravi za osnovne šole z območja Mestne občine Celje (v nadaljnjem besedilu: javna služba), zlasti pa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe;
– splošne pogoje za izvajanje javne službe in uporabo javnih dobrin ter območje izvajanja;
– dejavnosti, ki so predmet javne službe;
– vrsto in obseg storitev javne službe;
– letni program izvajanja javne službe, poročilo o njegovi izvedbi ter srednjeročni in dolgoročni načrti;
– način financiranja javne službe;
– trajanje koncesije;
– razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– pogoje za prenos koncesije;
– načine prenehanja koncesijskega razmerja;
– nadzor nad izvajanjem tega odloka;
– druge elemente, pomembne za opravljanje javne službe.
(2) Namen podelitve koncesije je zasledovanje javnega interesa na področju socialnega in zdravstvenega varstva otrok s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje ter na področju izvajanja programa poletne šole v naravi za osnovne šole z območja Mestne občine Celje. Izvajanje storitev koncesionarja iz naslova programov počitniških kolonij za socialno in zdravstveno ogrožene otroke s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje ter programa poletne šole v naravi za osnovne šole z območja Mestne občine Celje, je nepridobitnega značaja.
(3) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– »koncedent« oziroma »občina« je Mestna občina Celje;
– »pristojni organ« je pristojna notranja organizacijska enota občinske uprave koncedenta;
– »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
– »koncesionar« je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
– »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila veljavnih predpisov.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja s podelitvijo koncesije.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli v skladu z določili 3., 6., 7., 30., 32., 33., 35. in 36. člena ZGJS, 26., 36., 57., 68. in 92. do 94. člena ZJZP ter 13. točke prvega odstavka 27. člena in 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št. 307/15, 307/15, 337/17, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18, 69/19 – skl. US, Uradni list Evropske unije, št. 279/19, 279/19, Uradni list RS, št. 49/20 – ZIUZEOP, 80/20 – ZIUOOPE, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 112/21 – ZNUPZ, 206/21 – ZDUPŠOP, 121/21, Uradni list Evropske unije, št. 398/21, 398/21, Uradni list RS, št. 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ in 158/22 – ZNPOVCE; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), neposredno družbi zasebnega prava, in sicer družbi CELEIA d.o.o. ugostiteljstvo, trgovina i putnička agencija, Emila Geistlicha 50, 51523 Baška, Hrvaška, ki je v 100 % lasti koncedenta (v nadaljnjem besedilu: Celeia d.o.o.). V skladu s prvim odstavkom 676. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 – skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 175/20 – ZIUOPDVE, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ki določa, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic, ima družba v Republiki Sloveniji podružnico, ki se imenuje CELEIA d.o.o. ugostiteljstvo, trgovina i putnička agencija POSLOVNA ENOTA CELJE, s sedežem: Kosovelova ulica 14, 3000 Celje, matična številka: 1894927000.
(3) Glede na to, da se koncesija neposredno podeli gospodarskemu subjektu iz prejšnjega odstavka, morajo biti ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ta naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe;
b) odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal ta naročnik, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta naročnik;
c) v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen in
d) vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.
(območje in lokacija izvajanja koncesije ter uporabniki javnih dobrin)
(1) Območje opravljanja javne službe je območje občine. Lokacija izvajanja javne službe je Celjski dom v Baški na otoku Krku v Republiki Hrvaški.
(2) Uporabniki storitev javne službe programov počitniških kolonij socialnega in zdravstvenega varstva so socialno in zdravstveno ogroženi otroci s stalnim prebivališčem v občini.
(3) Uporabniki storitev javne službe programa poletne šole v naravi za osnovne šole z območja občine so njihovi učenci.
(4) Vse ostale podrobnosti glede območja in lokacije izvajanja javne službe ter uporabnikov javnih dobrin, se natančneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
3. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
(posebna pravica in začasna pomoč)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju koncesije:
– posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka in
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kakovostno opravljaje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar je dolžan dejavnosti iz 1. člena opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(razmerje do podizvajalca)
(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar mora pri sklepanju pogodb upoštevati določila ZJN-3, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri) in ostalih relevantnih predpisov.
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije v mejah, ki so določene s sprejemanjem poslovnih odločitev v pristojnosti koncesionarja (zagotavljanje obratovanja, prodaja drugih storitev uporabnikom in tretjim osebam, prodaja z izvajanjem javne službe nezasedenih zmogljivosti, odhodki obratovanja in podobno).
(2) Koncesionar je upravičen do subvencij cen iz naslova izvajanja javne službe le v dejansko opravljenem obsegu njihovega izvajanja po posameznih skupinah uporabnikov.
(3) Koncesionar ni odgovoren za uresničitev načrtovanega obsega izvajanja programa javnih storitev, v kolikor koncedent ali drugi nosilci za zagotavljanje sredstev za njegovo izvajanje, spremenijo pogoje njegovega izvajanja (sprememba višine sredstev, namenjenih zagotavljanju njegovega izvajanja, sprememba višine subvencije na enoto). V tem primeru se koncesionar in koncedent dogovorita o možnih načinih zmanjšanja neugodnih vplivov sprememb v obsegu izvajanja javne službe na poslovanje koncesionarja.
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi, s tem odlokom določenimi pogoji.
4. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
(dejavnosti javne službe)
(1) Javna služba obsega izvajanje storitev programov počitniških kolonij za socialno in zdravstveno ogrožene otroke s stalnim prebivališčem v občini ter programa poletne šole v naravi za osnovne šole z območja občine.
(2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka vključuje naslednje programe:
– program počitniške kolonije za socialno ogrožene otroke s stalnim prebivališčem v občini (v nadaljnjem besedilu: program socialne kolonije);
– program počitniške kolonije za zdravstveno ogrožene otroke s stalnim prebivališčem v občini (v nadaljnjem besedilu: program zdravstvene kolonije);
– program poletne šole v naravi za osnovne šole z območja občine (v nadaljnjem besedilu: program poletne šole v naravi).
5. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(dolžnosti koncesionarja in obseg storitev)
(1) V okviru izvajanja javne službe in programov iz prejšnjega člena mora koncesionar zlasti zagotavljati:
– izvedbo programov v skladu z veljavnimi standardi in normativi;
– storitve prevoza otrok, vključenih v programe, do lokacije izvajanja in nazaj;
– prenočitve s polnim penzionom (4 obroki);
– možnost osnovne zdravstvene oskrbe otrok;
– višjo medicinsko sestro za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva;
– 24-urno vzgojno-pedagoško oskrbo otrok;
– pedagoškega vodjo, učitelje plavanja in vzgojitelje v obsegu, ki se določa ločeno po posameznih skupinah uporabnikov in programih;
– nastanitev v objektu počitniškega doma, vsaj kategorije »mladinski hostel«, vključno z vsemi spremljajočimi prostori (jedilnica, sanitarije), skladnimi z normativi, veljavnimi za tovrstne objekte;
– možnost uporabe plaže, do katere se lahko pride peš (oddaljenost do 100 m);
– možnosti za športno animacijo otrok (zlasti uporaba otroškega igrišča, igrišča za odbojko na mivki, namiznega tenisa, manjših plovil za šport, rekreacijo in prosti čas, z ustrezno varnostno opremo, koles za usposabljanje učencev za kolesarski izpit, izvedba planinskih izletov in podobno);
– pripravo letnih programov za programe socialnih kolonij, programe zdravstvenih kolonij in programe šol v naravi;
– časovno usklajevanje programov;
– pripravo in oddajo vlog na razpise za pridobitev sredstev za sofinanciranje izvajanja javne službe;
– pravočasno obveščanje osnovnih šol z območja občine o možnostih organiziranja poletnih šol v naravi in
– pripravo poročil o izvajanju javne službe.
(2) Letni obseg programa za socialne kolonije določi koncedent glede na razpoložljiva proračunska sredstva, vsebino programa pa v sodelovanju s koncesionarjem.
(3) Letni obseg programa za zdravstvene kolonije določita skupaj koncedent in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) kot sofinancer, vsebino pa določijo skupaj s koncesionarjem.
(4) Letni obseg izvajanja programa za poletne šole v naravi določita koncedent in koncesionar glede na razpoložljivost kapacitet in potrebe osnovnih šol z območja občine, vsebino pa določijo osnovne šole z območja občine v sodelovanju s koncesionarjem.
(5) Koncedent oziroma po njegovem pooblastilu koncesionar izvaja naloge izbora uporabnikov storitev na podlagi predloga osnovnih šol z območja občine, zdravstvenih ustanov ter kriterijev, ki jih določa koncedent.
(6) Koncesionar lahko uporabnikom javnih storitev nudi tudi druge storitve in prodajo blaga v obsegu in pod pogoji, ki jih določi koncedent.
(izbor uporabnikov in javni razpis)
(1) Izbor uporabnikov programa socialnih kolonij se izvede na podlagi javnega razpisa, ki ga vsako leto najkasneje do 30. aprila za tekoče leto pripravi in objavi koncesionar v sodelovanju s koncedentom.
(2) Izbor uporabnikov za programe zdravstvenih kolonij se izvede na podlagi priporočil pristojnega zdravnika oziroma zdravstvene ustanove in skladno s pogodbo o sofinanciranju sklenjeno med koncesionarjem in ZZZS. Dolžnost koncesionarja je, da poskrbi, da se izbor uporabnikov izvede pravočasno, praviloma pa pred 1. junijem tekočega leta.
(3) Izbor uporabnikov za programe poletnih šol v naravi izvedejo osnovne šole z območja občine v sodelovanju s koncesionarjem, ki mora ves čas skrbeti, da se le-ta izvede pravočasno.
(4) Javni razpis iz prvega odstavka se objavi na spletni strani koncesionarja, na spletni strani koncedenta, v dnevnem časopisu in na oglasnih deskah osnovnih šol z območja občine.
(5) V javnem razpisu je potrebno natančno opredeliti predmet objave, kriterije in merila za izbor uporabnikov, rok za oddajo prijav, rok za izdajo odločitev, kontaktno osebo, razpisno dokumentacijo in druge potrebne podatke.
(6) Upravičenim prijaviteljem bo dodeljena pravica do subvencije s sklepom koncesionarja. Zoper sklep je mogoča pritožba na župana koncedenta.
(7) Koncedent lahko s sklepom mestnega sveta občine določi, da se javni razpis izvede tudi za pridobitev pravice do subvencionirane cene storitev programa zdravstvenih kolonij. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
6. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI TER SREDNJEROČNI IN DOLGOROČNI NAČRTI
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga predložiti pristojnemu organu najkasneje do 31. decembra tekočega leta. Letni program sprejme mestni svet občine.
(2) Letni program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– obratovalne sezone po posameznih programih ter število realno možnih ur uporabe objektov in zunanjih površin za izvajanje posameznih programov;
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe po posameznih programih;
– pregled zaposlenih, pogodbenih delavcev in drugih partnerjev, vključenih v izvajanje programov;
– načrt prihodkov in stroškov;
– stroškovna cena in cenik storitev po posameznih programih oziroma vrstah uporabnikov;
– oddaja poslov podizvajalcem in
– ostale okoliščine, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(1) Koncesionar je dolžan najkasneje do 31. decembra tekočega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. Poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe sprejme mestni svet občine.
(2) Poročilo o izvajanju letnega programa javne službe se izdela v rokih določenih s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo, najmanj pa enkrat letno. Poročilo poleg točk iz drugega odstavka 13. člena zajema tudi naslednje:
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;
– pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh;
– zavrnitve uporabnikov storitev;
– spremembe v podjetju koncesionarja;
– škodne dogodke (poškodbe otrok, šolarjev in drugih vključenih v program; škodni zahtevki tretjih oseb, povezani z izvajanjem programa ter stroški in tožbeni zahtevki povezani s škodnimi dogodki) in
– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe.
(srednjeročni in dolgoročni načrt)
(1) Najkasneje v roku 6 mesecev po začetku izvajanja javne službe po tem odloku mora koncesionar pripraviti in koncedentu predložiti predlog srednjeročnega načrta javne službe za obdobje naslednjih 4 let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje potrebne infrastrukture. Kasnejše predloge srednjeročnih načrtov je izvajalec javne službe dolžan pripravljati vsako četrto leto, najmanj 6 mesecev pred potekom štiriletnega obdobja, za obdobje naslednjih 4 let. Srednjeročni načrt, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejeme mestni svet občine.
(2) Koncesionar mora v enakem roku iz prvega odstavka tega člena pripraviti in koncedentu predložiti dolgoročni načrt oziroma pogled na razvoj javne službe za obdobje 10 let, ki ga sprejme mestni svet občine. Dolgoročni načrt se korigira in preverja ob vsakokratnem sprejemu srednjeročnega načrta.
7. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Javna služba se financira:
– s prihodki od prodaje storitev uporabnikom;
– s finančnimi sredstvi ZZZS na podlagi pogodb o sofinanciranju programa zdravstvenih kolonij;
– iz proračuna koncedenta in
– iz drugih virov.
(2) Vse druge vire, ki niso našteti v tem členu, mora odobriti pristojni organ občine, še preden se porabijo za financiranje javne službe.
(3) Prihodke iz prvih treh alinej prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (prihodki javne službe) zaračunava in pobira koncesionar.
(4) Cena storitev po posameznih programih in posameznih skupinah uporabnikov javne službe mora zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za opravljanje javne službe.
(5) Predlog cen storitev po posameznih programih pripravi koncesionar v sodelovanju s pristojnim organom koncedenta, upoštevajoč prejšnji odstavek, sprejme pa mestni svet občine. V kolikor cene iz razloga na strani koncedenta ne bi bile potrjene v zadostni višini, se smiselno uporabijo določila šestega odstavka tega člena.
(6) V primeru, da koncedent s sklepom mestnega sveta občine določi, da se določeni kategoriji uporabnikov, ki izpolnjujejo določene pogoje, storitev ne zaračuna oziroma se zaračuna v nižjem znesku od določene cene, je koncedent dolžan koncesionarju kriti razliko do polnega zneska cene storitve v smislu subvencije.
(1) Koncedent lahko s sklepom iz šestega odstavka 16. člena določi, da se določenim kategorijam uporabnikov cene storitev programov subvencionirajo.
(2) Osnovni kriterij za pridobitev pravice do subvencioniranja cene storitev za program socialnih kolonij in program zdravstvenih kolonij je znesek neto povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana, ugotovljenega v odločbi o otroškem dodatku. Natančni kriteriji in merila za pridobitev pravice do subvencioniranja se določijo v javnem razpisu iz 12. člena tega odloka.
(3) Skupna višina sredstev za subvencije je določena z vsakoletnim proračunom občine.
(začetek in tek koncesije)
(1) Ta odlok, s katerim je določen koncesionar za izvajanje počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje, kot lokalne gospodarske javne službe je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena ZGJS.
(2) Z uveljavitvijo tega odloka nastane koncesijsko razmerje po odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe, ko koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja.
(3) Najkasneje 30 dni po uveljavitvi sprejetega odloka v Uradnem listu Republike Slovenije koncedent posreduje koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(6) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(7) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(8) Trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva ni dopustno podaljšati za več kot polovico roka.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti pa:
– predmet, vsebino, obseg in lokacijo izvajanja koncesije;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki je predmet koncesije;
– zmogljivosti koncesionarja in obratovalne sezone;
– uporabo javnih dobrin ter pravice, obveznosti in izbor uporabnikov;
– razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– financiranje javne službe ter način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe ter pogodbene sankcije;
– medsebojna razmerja med pogodbenima strankama in razmerja do uporabnikov ter razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja in prenos koncesijske pogodbe;
– čas trajanja in prenehanje koncesijske pogodbe ter njeno morebitno podaljšanje;
– prenos objektov in naprav (odkup koncesije) in morebitno restitucijo po prenehanju koncesije;
– druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije.
(2) V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta. Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(3) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
9. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov, kot je to določeno v tem odloku in skladno s predpisi o načinu izvajanja javnih služb.
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi v javnem interesu in s koncesijsko pogodbo;
– zagotavljati storitve iz koncesijske pogodbe kakovostno, skladno s predpisi in v javnem interesu ter v obsegu, opredeljenem v vsakoletnem letnem programu izvajanja javne službe, ob upoštevanju tehničnih, zdravstvenih in drugih normativov in standardov, ki se nanašajo na javno službo;
– zagotavljati obratovanje objektov skladno s programi in interesi uporabnikov (obratovalna sezona);
– skrbeti za pravočasen izbor uporabnikov in polno izkoriščenost nastanitvenih zmogljivosti;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– sklepati pogodbe za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– voditi ločeno knjigovodstvo o izvajanju javne službe;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe, srednjeročne in dolgoročne načrte javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije in
– druge naloge, povezane z izvajanjem javne službe.
(2) Pri zadevah, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede standarda in normativov izvajanja posameznih storitev, mora izvajalec javne službe upoštevati relevantne predpise z ustreznega področja.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije je, ne glede na druge določbe tega odloka, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci, koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe oziroma skladno z njo, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo v višini, določeni s koncesijsko pogodbo. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
23. člen
(1) Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za izvedbo in odločanje v postopkih javnega razpisa iz 12. člena tega odloka.
(2) Za pravilnost izvedbe javnega razpisa je odgovoren koncesionar.
(1) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost javne službe tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, vendar mora skladno s 4. členom tega odloka pretežni del svojih dejavnosti izvajati za koncedenta.
(2) Če koncesionar v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja druge dejavnosti, mora voditi ločeno računovodstvo za vsako dejavnost javno-zasebnega partnerstva in za druge dejavnosti.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar pred začetkom izvajanja koncesijske dejavnosti predložiti koncedentu v soglasje izhodišča, ki so osnova za ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga in podobno). Koncedent lahko zavrne soglasje, če bi predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad razmerjem javno-zasebnega partnerstva.
(4) Koncesionar javne službe, ki je predmet tega odloka, za druge občine ne sme opravljati pod pogoji, ki so za uporabnike ugodnejše, kot v občini.
Dolžnosti koncedenta so zlasti, da:
– zagotavlja pogoje za izvajanje storitev v skladu z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– praviloma zagotavlja takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev;
– ne sprejema odločitev, ki bi omejile pravice koncesionarja po tem odloku;
– zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe in
– pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan ima v zvezi s koncesijo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca javne službe pri izvajanju storitev;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– odloča o pritožbah prijaviteljev zoper sklep koncesionarja v postopku javnega razpisa in
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka.
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja poleg ostalih pravic, določenih s tem odlokom, naslednje pravice in dolžnosti:
– do rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, v skladu z letnim programom javne službe in s tem odlokom;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– do uporabe storitev koncesionarja pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– upoštevati navodila koncesionarja v zvezi z izvajanjem storitev in
– plačati posamezne storitve koncesionarja ter izpolnjevati druge pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja.
(2) Uporabnik storitev se lahko v zvezi z izvajanjem storitev pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju z odlokom, ki ureja dejavnosti javne službe.
10. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe, poleg pogojev iz 4. člena tega odloka, izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora registriran oziroma izpolnjevati mora pogoje za opravljanje javne službe;
– imeti veljavna dovoljenja za obratovanje;
– razpolagati mora z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami s področja izvajanja javne službe;
– razpolagati z opremo in infrastrukturo oziroma potrebnimi sredstvi za izvajanje javne službe;
– imeti sposobnost zagotavljanja vseh storitev, ki so predmet te javne službe in
– imeti sposobnost zagotavljanja storitev na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo predpisi, veljavni na območju koncesije in lege infrastrukture koncesionarja.
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena, razen če se koncesija prenese osebi zasebnega prava ali osebi javnega prava, v kateri ima oseba zasebnega prava lastniške deleže. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Odločitev o prenosu koncesije mora sprejeti mestni svet občine.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
12. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije in
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem;
– z odstopom od koncesijske pogodbe in
– s sporazumno razvezo.
(2) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
(3) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha, če:
– je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam in
– obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če:
– je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno in
– druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(7) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(8) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje in podobno), vse ob upoštevanju določil 4. člena.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če:
– ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba in
– več niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega odloka.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka tega člena je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem javne službe in podeljene koncesije izvaja Oddelek za družbene dejavnosti občinske uprave v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil ter notranji ali zunanji revizor, ki ga najame koncedent. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze in podobno), zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Koncesionar mora naročiti in omogočiti revizijo računovodskih izkazov in podatkov pri pooblaščeni revizijski hiši najmanj enkrat na 3 leta.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(5) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(7) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organ izda odločbo ter odredi druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta, drugih predpisov, ki urejajo javno službo in koncesijske pogodbe.
14. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo, ki je predmet tega odloka, tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile, kjer so načrti ukrepov predpisani, sicer pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
15. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se dogovori izključna uporaba pravnega reda Republike Slovenije, razen v primerih, če bi le-ta nasprotovala pravnemu redu, kjer se opravljajo storitve javne službe. V tem primeru se uporablja pravo države, kjer se opravljajo storitve javne službe.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.
16. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 25/13).
(2) Letni program izvajanja gospodarske javne službe storitve izvajanja počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje za leto 2023 in sklep o določitvi subvencionirane cene storitev izvajanja počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje ter storitve poletnih šol v naravi osnovnih šol na območju Mestne občine Celje za leto 2023, ki sta bila sprejeta na podlagi odloka iz prejšnjega odstavka, ostaneta še naprej v veljavi.
Koncesijska pogodba, sklenjena na podlagi odloka iz prvega odstavka prejšnjega člena, se uporablja do sklenitve nove koncesijske pogodbe v skladu z določili tega odloka.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0301-1/2023
Celje, dne 22. marca 2023
