Na podlagi šestega odstavka 24. člena ter za izvrševanje 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O), druge alineje prvega odstavka 43. člena, druge alineje prvega odstavka 44. člena, druge alineje prvega odstavka 45. člena, druge alineje 46. člena, četrte alineje prvega odstavka 48. člena in 72. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo, 41/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZPVZRZECEP, 18/21 in 21/21 – popr.) Vlada Republike Slovenije izdaja
o pristaniških zmogljivostih za prevzem odpadkov s plovil
Ta uredba v skladu z Direktivo (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L št. 151 z dne 7. 6. 2019, str. 116; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/883/EU) določa pravila ravnanja za varstvo morskega okolja pred negativnimi učinki izpustov odpadkov s plovil, ki uporabljajo pristanišča Republike Slovenije, ter zahteve za izboljšanje in uporabo ustreznih pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov s plovil ter njihovo oddajo v te zmogljivosti ob hkratnem zagotavljanju nemotenega poteka pomorskega prometa.
(1) Ta uredba se uporablja za:
1. vsa plovila ne glede na njihovo zastavo, ki priplujejo ali se nahajajo v pristaniščih Republike Slovenije, razen vojaških plovil ter pomožnih ali drugih plovil v lasti države ali njenem upravljanju, kadar se uporabljajo samo za nekomercialne državne namene, in plovil, ki se uporabljajo za izvajanje pristaniških storitev v skladu z drugim odstavkom 1. člena Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352, da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19 (UL L št. 165 z dne 27. 5. 2020, str. 7), in
2. vsa pristanišča Republike Slovenije, v katera običajno priplujejo plovila, ki spadajo na področje uporabe iz prejšnje točke.
(2) Plovila, za katera se ta uredba ne uporablja, lahko oddajo odpadke s plovil v skladu s to uredbo.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. plovilo je vsako morsko plovilo, vključno s plovili za rekreacijo in ribiškimi plovili, hidrogliserji, plovili na zračni blazini ter podvodnimi plovili. Za namene te uredbe se za plovilo šteje tudi plavajoča naprava;
2. konvencija MARPOL 73/78 je Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe št. 2/85) in Protokol k mednarodni konvenciji iz leta 1973 o preprečevanju onesnaženja, ki ga povzročajo ladje (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe št. 2/85);
3. odpadki s plovil so:
– vsi odpadki, vključno z ostanki tovora, ki nastanejo med plovbo plovila ali med postopki natovarjanja, raztovarjanja in čiščenja ter spadajo na področje uporabe prilog I, II, V in VI konvencije MARPOL 73/78,
– komunalna odpadna voda, ki nastane med plovbo plovila ali med postopki natovarjanja, raztovarjanja in čiščenja (v nadaljnjem besedilu: komunalna odpadna voda s plovil) ter spada na področje uporabe priloge IV konvencije MARPOL 73/78, in
– pasivno ulovljeni odpadki.
Odpadki s plovil iz prve in tretje alineje te točke so odpadki iz zakona, ki ureja varstvo okolja. Komunalna odpadna voda s plovil je komunalna odpadna voda iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
Odpadki s plovil iz prve alineje te točke so komunalni odpadki, če ustrezajo opredelitvi komunalnih odpadkov iz zakona, ki ureja varstvo okolja;
4. ostanki tovora so ostanki kakršnega koli tovora na plovilu, ki ostanejo na krovu plovila ali v prostoru za tovor ali cisternah po natovarjanju in raztovarjanju, tudi natovarjanju in raztovarjanju ostankov ali razlitij, bodisi v mokrem ali suhem stanju, ali so vsebovani v vodi za pranje, razen prahu od tovora, ki ostane na krovu po pometanju, ali prahu na zunanjih površinah plovila;
5. pristanišče je pristanišče iz zakonika, ki ureja pomorstvo;
6. koprsko tovorno pristanišče je pristanišče iz predpisa, ki ureja upravljanje koprskega tovornega pristanišča, opravljanje pristaniške dejavnosti, podelitev koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču;
7. pristaniška zmogljivost za prevzem odpadkov s plovil (v nadaljnjem besedilu: pristaniška sprejemna zmogljivost) je pritrjena, plavajoča ali premična oprema, s katero se zagotavlja storitev sprejemanja odpadkov s plovil;
8. upravljavec pristanišča je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki upravlja pristanišče v skladu z zakonikom, ki ureja pomorstvo, na območju koprskega tovornega pristanišča pa imetnik koncesije za opravljanje nalog vodenja pristanišča, pristaniške dejavnosti vkrcavanja in izkrcavanja tovora ter pristaniške dejavnosti vstopanja in izstopanja potnikov v pomorskem potniškem prometu;
9. ribiško plovilo je morsko plovilo, ki je opremljeno ali uporabljeno za komercialni ribolov v skladu s predpisom, ki ureja morski ribolov;
10. plovilo za rekreacijo je plovilo z dolžino trupa 2,5 metra ali več katere koli vrste ne glede na vrsto pogona, če je namenjeno za športne aktivnosti in prosti čas ter se ne uporablja v komercialne namene;
11. živalski stranski proizvodi so živalski stranski proizvodi, kot so opredeljeni v 1. točki 3. člena Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 29. 8. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES);
12. zadostna zmogljivost za skladiščenje je zadostna zmogljivost za skladiščenje odpadkov na plovilu od trenutka izplutja do naslednjega pristanišča postanka, vključno z odpadki, ki bodo verjetno nastali med plovbo;
13. linijski prevoz je prevoz na podlagi objavljenega ali načrtovanega voznega reda odhodov in prihodov med določenimi pristanišči oziroma pogoste plovbe s prepoznavnim plovnim redom;
14. redni postanki v pristaniščih so ponavljajoče se plovbe z istim plovilom in s stalnim vzorcem med določenimi pristanišči ali vrsta plovb iz istega pristanišča in v isto pristanišče brez vmesnih postankov;
15. pogosti postanki v pristaniščih so postanki, ko plovilo pripluje v isto pristanišče najmanj enkrat na štirinajst dni;
16. GISIS je globalni integrirani pomorski informacijski sistem, ki ga je vzpostavila Mednarodna pomorska organizacija (v nadaljnjem besedilu: IMO);
17. pasivno ulovljeni odpadki so odpadki, ki se med ribolovnimi operacijami ujamejo v mreže;
18. posredna pristojbina je pristojbina, ki se plača za storitev pristaniške sprejemne zmogljivosti, ne glede na dejansko oddajo odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost;
19. seznam odpadkov je seznam odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3), zadnjič popravljene s Popravkom Sklepa Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 172 z dne 5. 7. 2017, str. 36);
20. upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti je oseba, ki izvaja storitev sprejema odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost in jih oddaja v nadaljnje ravnanje.
II. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA PRISTANIŠKE SPREJEMNE ZMOGLJIVOSTI
(upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti)
(1) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti v koprskem tovornem pristanišču je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe rednega zbiranja odpadkov s plovil na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča.
(2) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti v pristanišču, ki ni koprsko tovorno pristanišče, je izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe rednega zbiranja odpadkov s plovil na področju pomorskih dejavnosti.
(pristaniška sprejemna zmogljivost)
(1) Upravljavec pristanišča na območju pristanišča zagotovi zadostno pristaniško sprejemno zmogljivost za vse vrste in količine odpadkov s plovil, ki običajno uporabljajo to pristanišče, njena uporaba pa ne povzroča čezmernih zamud plovil in kopičenja odpadkov s plovil.
(2) Upravljavec pristanišča zagotovi, da so formalnosti in praktične ureditve v zvezi z uporabo pristaniške sprejemne zmogljivosti preproste ter jih je mogoče opraviti hitro, da se preprečijo čezmerne zamude plovil.
(3) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti namesti pristaniško sprejemno zmogljivost tako, da sta omogočena:
– sprejem odpadkov s plovil, ločeno po kategorijah odpadkov, opredeljenih v konvenciji MARPOL 73/78, upoštevajoč v njej določene smernice, ter
– oddaja odpadkov s plovil v nadaljnje ravnanje, ločeno po številkah odpadkov s seznama odpadkov, vključno s številkami odpadkov za papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, baterije in akumulatorje ter električno in elektronsko opremo.
(4) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti se lahko s prevzemniki iz petega odstavka 6. člena te uredbe dogovori, da znotraj pristaniške sprejemne zmogljivosti namestijo lastne zmogljivosti za sprejem nekomunalnih odpadkov s plovil.
(5) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti omogoči, da plovila dnevno oddajajo odpadke s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost.
(6) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti v pristaniški sprejemni zmogljivosti začasno skladišči prevzete odpadke s plovil do njihove oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje v skladu s 6. členom te uredbe.
(7) V majhnem nekomercialnem pristanišču, za katero je značilen redek ali manj obsežen promet izključno plovil za rekreacijo, se šteje, da je zagotovljena pristaniška sprejemna zmogljivost, če sta v tem pristanišču ali njegovi neposredni bližini prevzemno mesto in zbiralnica iz predpisa, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki sta namenjena tudi za komunalne odpadke s plovil.
(sprejem odpadkov in oddaja odpadkov s plovil)
(1) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti sprejme v pristaniško sprejemno zmogljivost vse vrste odpadkov s plovil, in sicer s plovil, ki običajno uporabljajo to pristanišče.
(2) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti ob sprejemu odpadkov s plovila v pristaniško sprejemno zmogljivost po resnici in natančno izpolni standardno potrdilo o oddaji odpadkov s plovil na obrazcu iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU ter ga predloži poveljniku ladje.
(3) Zahteve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za majhna pristanišča s pristaniško sprejemno zmogljivostjo brez osebja ali za pristanišča na oddaljenih lokacijah, katerih ime in lokacijo je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: Uprava za pomorstvo) vnesla v sistem SafeSeaNet na podlagi potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil ali v primeru iz osmega odstavka 8. člena te uredbe.
(4) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti prepusti sprejete komunalne odpadke s plovil izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, ali drugemu zbiralcu ali izvajalcu obdelave odpadkov, kadar to določajo ali dopuščajo predpisi, ki urejajo posamezne vrste odpadkov.
(5) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti odda sprejete nekomunalne odpadke s plovil, ki so:
– živalski stranski proizvodi kategorije 1 in 2, izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi v skladu s predpisom, ki ureja gospodarsko javno službo ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2,
– odpadna olja in ostanki uporabe goriv, zbiralcu odpadnih olj iz predpisa, ki ureja odpadna olja,
– drugi nekomunalni odpadki s plovil, zbiralcu ali izvajalcu obdelave odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke.
(6) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti prepusti sprejeto komunalno odpadno vodo s plovil izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Če je območje pristanišča opremljeno z javno kanalizacijo ali kanalizacijo, ki je priključena na javno kanalizacijo, jo temu izvajalcu prepusti neposredno v to kanalizacijo.
(7) Sprejem odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost se ne šteje za zbiranje odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti se za namen oddaje odpadkov s plovil v nadaljnje ravnanje v skladu s to uredbo šteje za izvirnega povzročitelja odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
Upravljavec pristanišča in upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti zagotovita redno usposabljanje o ravnanju z odpadki za osebje, ki v pristaniški sprejemni zmogljivosti ravna z odpadki s plovil, s poudarkom na zdravstvenih in varnostnih vidikih, ki se nanašajo na ravnanje z nevarnimi materiali po programu usposabljanja, ki ga redno posodablja zaradi odzivanja na izzive, ki jih prinaša tehnološki razvoj.
(predlog načrta sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi)
(1) Upravljavec pristanišča zagotovi predlog načrta sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi (v nadaljnjem besedilu: predlog načrta sprejema odpadkov s plovil), v katerem se določijo vrsta, velikost, razpoložljivost in način namestitve pristaniške sprejemne zmogljivosti ter drugi pogoji za njeno uporabo.
(2) Upravljavec pristanišča zagotovi predlog spremembe načrta sprejema odpadkov s plovil pred vsako večjo spremembo v delovanju pristanišča, zaradi katere se spremeni količina ali vrsta odpadkov s plovil, kar vključuje zlasti strukturne spremembe v prometu pristanišča, razvoj nove infrastrukture, spremembe v povpraševanju po pristaniški sprejemni zmogljivosti in njenem zagotavljanju ter nove tehnike ravnanja z odpadki na krovu.
(3) Pri dvomu, ali gre za večjo spremembo v delovanju pristanišča, odloči ministrstvo, pristojno za okolje, na pobudo upravljavca pristanišča, upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti ali pristojnih inšpektorjev.
(4) Upravljavec pristanišča glede vrste in namestitve pristaniške sprejemne zmogljivosti upošteva strokovne podlage, ki mu jih za pripravo predloga načrta sprejema odpadkov s plovil na njegovo zahtevo posreduje upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti.
(5) Upravljavec pristanišča v predlogu načrta sprejema odpadkov s plovil upošteva obratovalne potrebe uporabnikov pristanišča, velikost in geografsko lego pristanišča, vrste plovil in izjeme iz 15. člena te uredbe, predvidene za plovila, ki opravljajo redne prevoze s pogostimi in rednimi postanki v pristanišču.
(6) Predlog načrta sprejema odpadkov s plovil se pripravi v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe.
(7) Upravljavci več sosednjih pristanišč lahko skupaj zagotovijo predlog načrta sprejema odpadkov s plovil za ta pristanišča, v katerem se za vsako posamezno pristanišče posebej določijo vrsta, velikost, razpoložljivost in način namestitve pristaniške sprejemne zmogljivosti ter drugi pogoji za njihovo uporabo.
(8) Predloga načrta sprejema odpadkov s plovil ni treba zagotoviti upravljavcu majhnega nekomercialnega pristanišča, za katero je značilen redek ali manj obsežen promet izključno plovil za rekreacijo, če:
– sta v tem pristanišču ali njegovi neposredni bližini prevzemno mesto in zbiralnica iz predpisa, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki sta namenjena tudi za komunalne odpadke s plovil, ter
– imajo upravljavci plovila na voljo informacije iz drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(potrditev predloga načrta sprejema odpadkov s plovil)
(1) Upravljavec pristanišča objavi osnutek predloga načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma osnutek predloga njegove spremembe na krajevno običajen način, na spletni strani upravljavca pristanišča in na javno dostopnem mestu na sedežu občinske uprave za najmanj 30 dni. V času javne objave osnutka predloga oziroma njegove spremembe lahko javnost, zlasti uporabniki pristanišča, predloži upravljavcu pristanišča pripombe, ki jih mora upravljavec pristanišča pri pripravi končnega predloga načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma končnega predloga njegove spremembe upoštevati, če je to mogoče in ni v nasprotju s to uredbo.
(2) Upravljavec pristanišča po koncu javne objave posreduje končni predlog načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma končni predlog njegove spremembe v potrditev ministrstvu, pristojnemu za okolje.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, z odločbo potrdi končni predlog načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma končni predlog njegove spremembe za pet let, če je predlog načrta oziroma spremembe pripravljen v skladu s Prilogo 1 te uredbe.
(4) Če ministrstvo, pristojno za okolje, zavrne potrditev končnega predloga načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma končni predlog njegove spremembe, upravljavec pristanišča pripravi nov osnutek predloga, ga javno objavi v skladu s prvim odstavkom tega člena in ga po končani javni objavi posreduje v potrditev ministrstvu, pristojnemu za okolje.
(5) Upravljavec pristanišča najpozneje pet mesecev pred iztekom roka iz tretjega odstavka tega člena ali pred začetkom večje spremembe v delovanju pristanišča iz drugega odstavka prejšnjega člena javno objavi osnutek predloga novega načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma osnutek predloga spremembe potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil na način iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvu, pristojnemu za okolje, ga posreduje v potrditev najpozneje tri mesece pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka oziroma pred začetkom večje spremembe v delovanju pristanišča.
(6) Če v obdobju veljavnosti potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil ni večjih sprememb v zvezi z vrsto, velikostjo, razpoložljivostjo ali načinom namestitve pristaniške sprejemne zmogljivosti ali ni spremenjen kateri koli drug pogoj za njeno uporabo, ministrstvo, pristojno za okolje, na predlog upravljavca pristanišča ponovno potrdi obstoječi načrt za pet let. Upravljavec pristanišča mora predlog iz prejšnjega stavka vložiti najpozneje tri mesece pred iztekom roka iz tretjega odstavka tega člena.
(izvajanje potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil)
(1) Upravljavec pristanišča v pristanišču zagotovi ravnanje z odpadki s plovil v skladu s potrjenim načrtom sprejema odpadkov s plovil.
(2) Upravljavec pristanišča obvesti upravljavca plovila o razpoložljivosti ustrezne pristaniške sprejemne zmogljivosti in strukturi stroškov. V ta namen mu sporoči naslednje informacije iz potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil:
– lokacijo pristaniške sprejemne zmogljivosti za vsak privez,
– obratovalni čas pristaniške sprejemne zmogljivosti,
– seznam odpadkov s plovil, ki jih lahko odda v pristaniško sprejemno zmogljivost,
– seznam kontaktnih točk, podatke o upravljavcu pristaniške sprejemne zmogljivosti in njegovih storitvah,
– opis postopkov za oddajo odpadkov s plovil,
– opis sistema kritja stroškov, vključno z obstoječimi shemami in skladi za ravnanje z odpadki iz priloge 4 Direktive 2019/883/EU.
(3) Upravljavec pristanišča javno objavi informacije iz prejšnjega odstavka v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku ter zagotovi njihovo lahko dostopnost na načine iz priloge 4 Direktive 2019/883/EU.
(4) Upravljavec pristanišča zagotovi informacije iz drugega odstavka tega člena tudi v elektronski obliki in vse spremembe sporoči Upravi za pomorstvo za namen objave v sistemu SafeSeaNet.
(evidenca o odpadkih s plovil)
(1) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti vodi evidenco o odpadkih s plovil.
(2) Evidenca o odpadkih s plovil se šteje za evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi iz predpisa, ki ureja odpadke.
(3) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti vodi evidenco o odpadkih s plovil ne glede na količino odpadkov s plovil, sprejetih v posameznem koledarskem letu, in ne glede na število oseb, ki jih zaposluje v posameznem koledarskem letu. V evidenci namesto podatkov o številkah in količinah nastalih odpadkov in virih njihovega nastajanja vodi podatke o količinah (m3 in kg) sprejetih odpadkov s plovil, ločeno po vrstah odpadkov iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU in številkah odpadkov s seznama odpadkov. Podatke o nadaljnjem ravnanju s temi odpadki vodi ločeno po vrstah odpadkov iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU in številkah odpadkov s seznama odpadkov.
(4) Nabor odpadkov s plovil iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU, ki se lahko uvrščajo med komunalne odpadke, in indikativni nabor številk odpadkov s seznama odpadkov, ki so primerne za odpadke s plovil, sta določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti omogoči upravljavcu pristanišča vpogled v evidenco o odpadkih s plovil za namen priprave poročila o odpadkih s plovil iz 12. člena te uredbe.
(poročilo o odpadkih s plovil)
(1) Upravljavec pristanišča najpozneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu, pristojnemu za okolje, predloži poročilo o odpadkih s plovil za preteklo koledarsko leto.
(2) Poročilo o odpadkih s plovil se šteje za poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi iz predpisa, ki ureja odpadke.
(3) Upravljavec pristanišča za predložitev poročila o odpadkih s plovil uporabi informacijski sistem o ravnanju z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Poročilo predloži ne glede na količino odpadkov s plovil, sprejetih v posameznem koledarskem letu, in ne glede na število oseb, ki jih zaposluje v posameznem koledarskem letu.
(4) V poročilu o odpadkih s plovil namesto podatkov o kraju nastanka odpadkov na statistično regijo natančno navede podatke o nazivu pristanišča ter o tem, ali to pristanišče uporabljajo ribiška plovila, namesto podatkov o številkah in količinah nastalih odpadkov pa navede podatke o količinah (m3 in kg) sprejetih odpadkov s plovil, ločeno po vrstah odpadkov iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU in številkah odpadkov s seznama odpadkov. Podatke o nadaljnjem ravnanju s temi odpadki navede ločeno po vrstah odpadkov iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU in številkah odpadkov s seznama odpadkov. Če se lahko ista številka odpadka pripiše različnim odpadkom, v poročilu navede tudi dodatni opis odpadkov.
III. OBVEZNOSTI, KI VELJAJO ZA PLOVILA
(predhodno obvestilo o oddaji odpadkov v pristaniške sprejemne zmogljivosti)
(1) Upravljavec plovila, agent ali poveljnik plovila, za katero se uporablja Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/59/ES) in je namenjeno v pristanišče, mora po resnici in natančno izpolniti predhodno obvestilo o oddaji odpadkov v pristaniške sprejemne zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: predhodno obvestilo) na obrazcu iz priloge 2 Direktive 2019/883/EU ter ga predložiti Upravi za pomorstvo:
– vsaj 24 ur pred prihodom, če je pristanišče postanka znano, ali
– takoj, ko je pristanišče postanka znano, če je ta informacija na voljo manj kakor 24 ur pred prihodom, ali
– najpozneje ob odhodu iz prejšnjega pristanišča, če potovanje traja manj kakor 24 ur.
(2) Podatki iz predhodnega obvestila se sporočajo v nacionalno enotno okno v skladu z 21. členom te uredbe. Uprava za pomorstvo preveri sporočene podatke iz prejšnjega odstavka. Ti podatki so brez odlašanja dostopni v elektronski obliki upravljavcu pristanišča, upravljavcu pristaniške sprejemne zmogljivosti in organom nadzora.
(3) Podatki iz predhodnega obvestila se morajo hraniti na plovilu vsaj do naslednjega pristanišča postanka in morajo biti na zahtevo na voljo pristojnemu organu na območju tega pristanišča.
(potrdilo o oddaji odpadkov s plovil)
(1) Poveljnik plovila pred izplutjem iz pristanišča odda odpadke s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost v skladu z določbami konvencije MARPOL 73/78 in od upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti zahteva potrdilo o oddaji odpadkov s plovil na obrazcu iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU.
(2) Upravljavec plovila, agent ali poveljnik plovila, za katero se uporablja Direktiva 2002/59/ES, pred izplutjem ali takoj, ko prejme potrdilo o oddaji odpadkov s plovil, v skladu z Direktivo 2002/59/ES in Direktivo 2010/65/EU elektronsko sporoči podatke iz tega potrdila v sistem SafeSeaNet.
(3) Potrdila o oddaji odpadkov s plovil so na zahtevo na voljo organom držav članic Evropske unije in se morajo hraniti na plovilu vsaj dve leti, smiselno skupaj z naslednjimi dokumenti iz konvencije MARPOL 73/78:
– knjigo o oljih,
– knjigo o tovoru,
– dnevnikom o ravnanju z odpadki ali načrtom ravnanja z odpadki.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko plovilo nadaljuje plovbo v naslednje pristanišče brez oddaje odpadkov s plovil, če:
– je iz podatkov iz obrazcev iz priloge 2 in priloge 3 Direktive 2019/883/EU razvidno, da ima plovilo dovolj namenskih zmogljivosti za skladiščenje vseh doslej nastalih odpadkov in vseh tistih odpadkov, ki bodo nastali med nameravanim potovanjem do naslednjega pristanišča postanka;
– je iz podatkov, ki so na voljo na plovilu, za katero se ne uporablja Direktiva 2002/59/ES, razvidno, da ima zadostno namensko zmogljivost za skladiščenje vseh dotlej nastalih odpadkov in vseh tistih odpadkov, ki bodo nastali med predvideno plovbo plovila do naslednjega pristanišča postanka;
– plovilo pristane na sidrišču za manj kot 24 ur ali v neugodnih vremenskih razmerah.
(5) Plovilo, za katero se uporablja Direktiva 2002/59/ES, lahko nadaljuje plovbo brez oddaje odpadkov s plovil v skladu s prvo alinejo prejšnjega odstavka, če ima dovoljenje, ki ga na podlagi vloge upravljavca plovila, agenta ali poveljnika ladje izda Uprava za pomorstvo. Dovoljenje se ne izda, če:
– na podlagi podatkov iz sistema SafeSeaNet ali sistema GISIS ni mogoče ugotoviti, da so v naslednjem pristanišču postanka na voljo primerne pristaniške sprejemne zmogljivosti, ali
– naslednje pristanišče postanka ni znano.
(1) Uprava za pomorstvo lahko odloči, da za plovilo ne veljajo obveznosti iz 13., 14., 16. in 17. člena te uredbe, če:
– plovilo opravlja linijske prevoze s pogostimi in rednimi postanki v pristanišču;
– upravljavec plovila zagotovi oddajo odpadkov s plovil in plačilo pristojbine v pristaniščih na njegovi poti, in sicer:
a) to dokazuje s pogodbo, podpisano s pristaniščem ali drugo osebo, pristojno za ravnanje z odpadki s plovil v pristanišču, in potrdilom o oddaji odpadkov s plovil,
b) to sporoči vsem pristaniščem na njeni poti in
c) je plovilo sprejelo pristanišče Evropske unije ali tretje države, v katerem odda odpadke in plača pristojbino, in je bilo za to pristanišče na podlagi elektronsko sporočenih podatkov v sistem SafeSeaNet in sistem GISIS ugotovljeno, da ima na voljo ustrezne pristaniške sprejemne zmogljivosti;
– izjema ne vpliva negativno na pomorsko varnost, zdravje, življenjske ali delovne pogoje na plovilu ali morsko okolje.
(2) Uprava za pomorstvo odobri izjemo iz prejšnjega odstavka na obrazcu iz priloge 5 Direktive 2019/883/EU.
(3) Uprava za pomorstvo vnese izjemo iz prvega odstavka tega člena v sistem SafeSeaNet iz 21. člena te uredbe.
(4) Ne glede na odobreno izjemo iz tega člena plovilo ne sme izpluti v naslednje pristanišče postanka, če na plovilu ni zadostne namenske zmogljivosti za skladiščenje vseh dotlej nastalih odpadkov in vseh tistih, ki bodo nastali med predvideno plovbo plovila do naslednjega pristanišča postanka.
IV. PLAČILO DELOVANJA PRISTANIŠKE SPREJEMNE ZMOGLJIVOSTI
(pristojbina za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti)
(1) Upravljavec pristanišča objavi cenik, na podlagi katerega mu upravljavci plovil plačujejo pristojbino, s katero se krijejo stroški delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti.
(2) Upravljavec pristanišča v skladu s 17. členom te uredbe določi pristojbino za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti. Ta pristojbina vključuje tudi stroške, ki jih upravljavec pristanišča plačuje upravljavcu pristaniške sprejemne zmogljivosti za njegove storitve.
(3) Upravljavec pristanišča zagotavlja, da višina pristojbine za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti ne odvrača upravljavcev plovil od uporabe pristaniške sprejemne zmogljivosti.
(4) Če je upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti izvajalec javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe, višino pristojbine za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti določi vlada v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in predpisom, ki ureja državno gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega tovornega pristanišča.
(5) Če je upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti izvajalec javne službe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe, višino pristojbine za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti določi občina v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(6) V aktu iz četrtega ali petega odstavka tega člena se določijo tudi:
– vrsta stroškov upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti, ki nastanejo zaradi sprejema pasivno ulovljenih odpadkov v pristaniško sprejemno zmogljivost in njihove oddaje v nadaljnje ravnanje, ki niso vključeni v višino pristojbine, ki mu jih plačujejo,
– višina odškodnine, do katere je upravičen uporabnik pristanišča zaradi škode, ki mu je nastala zaradi čezmerne zamude pri sprejemu odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost, in pogoji, pod katerimi lahko uporabnik pristanišča uveljavlja odškodnino.
(določitev pristojbine za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti)
(1) S pristojbino iz prvega odstavka prejšnjega člena se krijejo stroški delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti za vse vrste odpadkov s plovil, razen za ostanke tovora. Stroški iz prejšnjega stavka vključujejo elemente iz priloge 4 Direktive 2019/883/EU.
(2) Zaradi preprečevanja izpuščanja odpadkov s plovil v morje mora upravljavec pristanišča pri določitvi pristojbine za kritje stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti upoštevati vsa naslednja načela:
– upravljavec plovila plača posredno pristojbino upravljavcu pristanišča ne glede na to, ali je odpadke s plovil oddal v pristaniško sprejemno zmogljivost ali ne,
– posredna pristojbina vključuje:
a) posredne upravne stroške,
b) velik del neposrednih operativnih stroškov, kot je določeno v prilogi 4 Direktive 2019/883/EU, ki predstavljajo vsaj 30 % skupnih neposrednih stroškov za dejansko oddajo odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost v preteklem letu, pri tem pa se lahko upoštevajo tudi stroški, povezani s pričakovanim obsegom prometa v prihodnjem letu,
– upravljavec pristanišča ne zaračuna upravljavcu plovila neposredne pristojbine za oddajo odpadkov iz priloge V h konvenciji MARPOL 73/78, razen za ostanke tovora, in za oddajo pasivno ulovljenih odpadkov, ne glede na njihovo količino, v pristaniško sprejemno zmogljivost, s čimer se spodbuja oddaja teh odpadkov v pristaniško sprejemno zmogljivost in zagotavlja, da jih upravljavec plovila odda v pristaniško sprejemno zmogljivost ne glede na njihovo količino. Upravljavec pristanišča ne sme upravljavcu plovila zaračunati nobenih dodatnih stroškov na podlagi količine teh odpadkov, ki jih odda v pristaniško sprejemno zmogljivost, razen če količina oddanih odpadkov presega največjo namensko zmogljivost za skladiščenje, ki jo je upravljavec plovila navedel na obrazcu iz priloge 2 Direktive 2019/883/EU,
– stroški zaradi pasivno ulovljenih odpadkov iz prve alineje šestega odstavka prejšnjega člena, ki jih upravljavcu pristaniške sprejemne zmogljivosti za odpadno ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, plačujejo nosilci skupnih načrtov, vzpostavljenih v skladu s predpisom, ki ureja zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, niso vključeni v pristojbino, ki jo upravljavcu pristanišča plačujejo upravljavci plovil,
– upravljavec pristanišča ne zaračuna upravljavcu plovila neposredne pristojbine za oddajo ostankov od čiščenja cistern, ki vsebujejo visokoviskozne obstojne plavajoče snovi, v pristaniško sprejemno zmogljivost, ne glede na količino teh ostankov in vrsto visokoviskozne obstojne plavajoče snovi, s čimer se spodbuja oddaja teh odpadkov v pristaniško sprejemno zmogljivost,
– posredna pristojbina ne vključuje stroškov oddaje odpadkov iz prečiščevalnikov izpušnih plinov v pristaniško sprejemno zmogljivost, ampak upravljavec pristanišča te stroške zaračuna upravljavcu plovila na podlagi vrste in količine oddanih odpadkov.
(3) Del stroškov delovanja pristaniške sprejemne zmogljivosti, ki se ne krijejo s posrednimi pristojbinami, se krije na podlagi plačil stroškov za vrste in količine odpadkov, ki jih upravljavci plovil dejansko oddajo v pristaniško sprejemno zmogljivost.
(4) Pristojbine se lahko razlikujejo glede na:
– kategorijo, vrsto in velikost plovila,
– storitve, ki so za plovila zagotovljene izven običajnega delovnega časa pristaniške sprejemne zmogljivosti in
– nevarne lastnosti odpadkov.
(5) Pristojbine se znižajo:
– glede na vrsto prevoza, ki ga opravlja plovilo, zlasti če opravlja prevoz po morju na kratkih razdaljah,
– če iz zasnove, opreme in obratovanja plovila izhaja, da na plovilu nastajajo manjše količine odpadkov ter da je na plovilu vzpostavljeno trajnostno in okolju prijazno ravnanje z odpadki v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/91 z dne 21. januarja 2022 o opredelitvi meril za določanje, da ladja proizvaja zmanjšane količine odpadkov ter z njimi ravna trajnostno in okolju prijazno v skladu z Direktivo (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 15 z dne 24. 1. 2022, str. 12).
(obveščanje uporabnikov pristanišča)
Upravljavec pristanišča mora vsem uporabnikom pristanišča posredovati informacije iz drugega odstavka 10. člena te uredbe in pojasniti višino pristojbine za storitev sprejema odpadkov s plovil ter osnovo za obračun teh storitev z namenom, da se zagotovi pravičen in pregleden način obračuna stroškov teh storitev, ki odražajo dejanske stroške zagotavljanja razpoložljivih in uporabljenih pristaniških sprejemnih zmogljivosti.
V. EVIDENCA POTRJENIH NAČRTOV SPREJEMA ODPADKOV S PLOVIL IN RAVNANJA Z NJIMI
(evidenca potrjenih načrtov sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi)
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, vodi evidenco potrjenih načrtov sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka za posamezno pristanišče vsebuje:
– ime, občino in tip pristanišča,
– naziv, matično številko in ime upravljavca pristanišča,
– naziv, matično številko in ime upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti,
– številko, datum izdaje in datum veljavnosti odločbe o potrditvi načrta sprejema odpadkov s plovil ter
– datum vpisa potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil v evidenco.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, objavi evidenco iz prvega odstavka tega člena na osrednjem spletnem mestu državne uprave gov.si.
(obveščanje Uprave za pomorstvo)
(1) Poveljnik plovila, ki pluje pod zastavo Republike Slovenije, mora sporočiti Upravi za pomorstvo, če mu pri oddaji odpadkov s plovil v pristaniščih zunaj območja Republike Slovenije niso bile zagotovljene ustrezne pristaniške sprejemne zmogljivosti.
(2) Uprava za pomorstvo o tem obvesti pristojni organ zadevne države, Evropsko komisijo ter IMO na obrazcih in po postopku IMO.
(vodenje in izmenjava podatkov)
(1) Izvajanje te uredbe je usklajeno z elektronskim poročanjem in izmenjavo podatkov med državami članicami Evropske unije v skladu s:
– sistemom SafeSeaNet, urejenim na podlagi predpisov o nadzoru pomorskega prometa, v katerega je povezano nacionalno enotno okno, ki se vodi na Upravi za pomorstvo, in
– zbiranjem podatkov v inšpekcijski zbirki podatkov, ki je urejena na podlagi predpisov o inšpekcijskem nadzoru tujih plovil, ki se vodi pri pomorski inšpekciji.
(2) Na podlagi predpisov o formalnostih poročanja se v nacionalno enotno okno sporočijo naslednji podatki:
– o dejanskem času prihoda in odhoda vsakega plovila, ki spada na področje uporabe Direktive 2002/59/ES in pristane v pristanišču Evropske unije, skupaj z identifikatorjem zadevnega pristanišča,
– iz predhodnega obvestila o oddaji odpadkov v pristaniške sprejemne zmogljivosti (priloga 2 Direktive 2019/883/EU),
– iz potrdila o oddaji odpadkov s plovil (priloga 3 Direktive 2019/883/EU),
– iz potrdila o izvzetju (priloga 5 Direktive 2019/883/EU).
(3) Podatki iz drugega odstavka 10. člena te uredbe so na voljo v elektronski obliki v sistemu SafeSeaNet.
(4) Ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o pasivno ulovljenih odpadkih, ki mu jih predloži upravljavec pristanišča v skladu z 12. členom te uredbe, najpozneje do 31. avgusta tekočega leta predloži Upravi za pomorstvo. Uprava za pomorstvo v skladu s sedmim odstavkom 8. člena Direktive 2019/883/EU podatke o pasivno ulovljenih odpadkih posreduje Evropski komisiji na način in v rokih iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/92 z dne 21. januarja 2022 o določitvi pravil za uporabo Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta glede metodologij za spremljanje podatkov in oblike za sporočanje pasivno ulovljenih odpadkov (UL L št. 15 z dne 24. 1. 2022, str. 16).
(5) Podatke, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov na podlagi te uredbe, vključno s podatki v zvezi z neskladnostmi in izdanimi prepovedmi izplutja, pomorski inšpektor brez odlašanja prenese v inšpekcijsko zbirko podatkov iz prvega odstavka tega člena takoj, ko:
– je sestavljen zapisnik o inšpekcijskem pregledu,
– sprosti zadržano plovilo ali
– je odobrena izjema.
(1) Nadzor nad izvajanjem 5. člena, drugega in četrtega odstavka, druge in tretje alineje petega odstavka ter sedmega odstavka 6. člena, 7. člena, prvega, drugega in četrtega do osmega odstavka 8. člena, 9. člena, 10. člena ter 11. in 12. člena te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Nadzor nad izvajanjem šestega odstavka 6. člena te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(3) Nadzor nad izvajanjem prvega in tretjega odstavka 13. člena, prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 14. člena, četrtega odstavka 15. člena, prvega odstavka 20. člena te uredbe opravljajo pomorski inšpektorji, pri čemer jih morajo o plovilih, ki ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z oddajo odpadkov s plovil, obveščati pristaniški nadzorniki.
(4) Nadzor nad izvajanjem prve alineje petega odstavka 6. člena te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in inšpektorji, pristojni za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, vsak v okviru svojega delovnega področja.
(5) Pomorski inšpektorji pregledajo najmanj 15 % skupnega števila posameznih plovil, ki letno vplujejo v slovenska pristanišča. Skupno število posameznih plovil, ki vplujejo v pristanišče, se izračuna kot povprečno število posameznih plovil v preteklih treh letih, kot je sporočeno v sistem SafeSeaNet.
(6) Pomorski inšpektorji pri izbiri plovil iz prejšnjega odstavka upoštevajo enotne pogoje za izbiro plovil za pregled, ki so določeni z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2022/90 o določitvi pravil za uporabo Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobnih elementov na tveganjih temelječega mehanizma Evropske unije za ciljno usmerjanje za izbiro ladij za inšpekcijski pregled (UL L št. 15 z dne 24. 1. 2022, str. 7).
(7) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za izbiro plovil, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2002/59/ES.
(8) Če pomorski inšpektor med opravljanjem inšpekcijskega nadzora ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz te uredbe, plovilu ne dovoli izplutja iz pristanišča, dokler plovilo ne odda odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost v skladu s 14. členom te uredbe.
(1) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec koprskega tovornega pristanišča, ki je pravna oseba, če:
– ne zagotovi zadostne pristaniške sprejemne zmogljivosti v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi, da so formalnosti in praktične ureditve v zvezi z uporabo pristaniške sprejemne zmogljivosti preproste ter jih je mogoče opraviti hitro v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne namesti pristaniške sprejemne zmogljivosti v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi rednega usposabljanja o ravnanju z odpadki za osebje v skladu s 7. členom te uredbe,
– ne zagotovi predloga načrta sprejema odpadkov s plovil v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe,
– ne zagotovi predloga spremembe načrta sprejema odpadkov s plovil v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe,
– pri dvomu, ali gre za večjo spremembo v delovanju pristanišča, ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe,
– ne objavi osnutka predloga načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma osnutka predloga njegove spremembe v skladu s prvim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne posreduje predloga novega načrta sprejema odpadkov s plovil oziroma predloga spremembe potrjenega načrta sprejema odpadkov s plovil v potrditev ministrstvu, pristojnemu za okolje, v skladu s petim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne zagotovi ravnanja z odpadki s plovil v skladu s prvim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne obvesti upravljavca plovila o ustrezni razpoložljivosti pristaniške sprejemne zmogljivosti in strukturi stroškov v skladu z drugim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne objavi javno informacij iz drugega odstavka 10. člena te uredbe v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe,
– ne zagotovi lahke dostopnosti informacij iz prejšnje alineje tudi v elektronski obliki in ne sporoči vseh sprememb Upravi za pomorstvo v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe ali
– ne predloži poročila o odpadkih s plovil za preteklo koledarsko leto v skladu z 12. členom te uredbe.
(2) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti v koprskem tovornem pristanišču, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne namesti pristaniške sprejemne zmogljivosti v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne omogoča, da plovila dnevno oddajajo odpadke s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne izpolni potrdila o oddaji odpadkov s plovil na obrazcu iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU in ga predloži poveljniku ladje v skladu z drugim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne prepusti sprejetih komunalnih odpadkov s plovil izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne odda sprejetih nekomunalnih odpadkov s plovil v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne prepusti sprejete komunalne odpadne vode s plovil izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s šestim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne zagotovi rednega usposabljanja o ravnanju z odpadki za osebje v skladu s 7. členom te uredbe,
– ne vodi evidence o odpadkih s plovil v skladu s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne omogoči vpogleda v evidenco o odpadkih s plovil v skladu s petim odstavkom 11. člena te uredbe ali
– ne izpolni obrazca iz priloge 3 Direktive 2019/883/EU in poveljniku plovila ne izda potrdila o oddaji odpadkov s plovil v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe.
(3) Z globo od 3.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec plovila ali agent, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne izpolni predhodnega obvestila v skladu s prvim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne hrani podatkov iz predhodnega obvestila v skladu s tretjim odstavkom 13. člena te uredbe,
– ne odda odpadkov s plovil v pristaniško sprejemno zmogljivost v skladu s prvim odstavkom 14. člena te uredbe,
– ne sporoči podatkov iz potrdila o oddaji odpadkov v skladu z drugim odstavkom 14. člena te uredbe,
– ne hrani potrdil o oddaji odpadkov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe,
– ne odda vseh odpadkov v pristaniško sprejemno zmogljivost pred izplutjem v skladu s petim odstavkom 14. člena te uredbe,
– izpluje v naslednje pristanišče postanka v nasprotju s četrtim odstavkom 15. člena te uredbe ali
– ne obvesti Uprave za pomorstvo o nezagotovljenih ustreznih pristaniških sprejemnih zmogljivostih zunaj območja Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 20. člena te uredbe.
(4) Z globo od 1.200 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca pristanišča iz prvega odstavka tega člena, upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti iz drugega odstavka tega člena ali upravljavca plovila oziroma agenta iz tretjega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(javna služba rednega zbiranja odpadkov s plovil)
(1) Do vzpostavitve javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe je upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti v koprskem tovornem pristanišču upravljavec tega pristanišča.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka upravljavec koprskega tovornega pristanišča lahko do vzpostavitve javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe pooblasti drugo pravno osebo za upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti. Za ravnanje pooblaščene pravne osebe odgovarja upravljavec koprskega tovornega pristanišča, kot da bi sam upravljal to zmogljivost
(3) Upravljavec koprskega tovornega pristanišča zagotovi pravni osebi iz prejšnjega odstavka namestitev in uporabo pristaniške sprejemne zmogljivosti na območju koprskega tovornega pristanišča.
(4) Do vzpostavitve javne službe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe je upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti v pristanišču, ki ni koprsko tovorno pristanišče, izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka do vzpostavitve javne službe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe v pristanišču, ki ni koprsko tovorno pristanišče, sprejme komunalne odpadke s plovil izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
Postopki za potrditev načrta prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora, začeti na podlagi Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2), se dokončajo v skladu s to uredbo.
(prilagoditev upravljavca pristanišča in upravljavca pristaniške sprejemne zmogljivosti)
(1) Upravljavec pristanišča se prilagodi zahtevam iz prvega in drugega odstavka 5. člena, drugega do četrtega odstavka 10. člena ter prvega in drugega odstavka 16. člena te uredbe do 1. julija 2023.
(2) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti se prilagodi zahtevam iz tretjega do šestega odstavka 5. člena in 6. člena te uredbe do 1. julija 2023.
Upravljavec pristanišča in upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti prvič zagotovita usposabljanje o ravnanju z odpadki iz 7. člena te uredbe za osebje, ki v pristaniški sprejemni zmogljivosti ravna z odpadki s plovil, najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
(veljavnost načrtov sprejema odpadkov s plovil)
(1) Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora, potrjen v skladu z Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2), se šteje za načrt sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi iz te uredbe.
(2) Upravljavec pristanišča, ki ima na dan uveljavitve te uredbe veljaven načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora iz Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2), prvič pripravi predlog spremembe načrta sprejema odpadkov s plovil v skladu z določbami te uredbe najpozneje v treh mesecih od njene uveljavitve, pri čemer se za postopek priprave, javne objave in potrditve tega predloga spremembe načrta smiselno uporabljajo določbe 8. in 9. člena te uredbe.
(evidenca o odpadkih s plovil)
(1) Upravljavec pristanišča iz 8. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) zadnjič vodi evidenco o oddanih količinah oddanih posameznih ladijskih odpadkov in ostankov tovora ter o nadaljnjem ravnanju z njimi iz tretjega odstavka 8. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) za leto 2023.
(2) Upravljavec pristaniške sprejemne zmogljivosti prvič vodi evidenco o odpadkih s plovil iz 11. člena te uredbe za leto 2024 od 1. januarja 2024.
(poročilo o odpadkih s plovil)
(1) Upravljavec pristanišča iz 8. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) zadnjič odda letno poročilo o ravnanju z ladijskimi odpadki in ostanki tovora iz petega odstavka 8. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) za leto 2023 do 31. marca 2024.
(2) Upravljavec pristanišča prvič predloži poročilo o odpadkih s plovil iz 12. člena te uredbe za leto 2024 do 31. marca 2025.
(evidenca potrjenih načrtov sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi)
(1) Evidenca pristanišč, vzpostavljena na podlagi iz 17. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2), se z dnem uveljavitve te uredbe šteje za evidenco potrjenih načrtov sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi iz 19. člena te uredbe.
(2) Za upravljavca pristanišča iz Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2), ki je vpisan v evidenco pristanišč iz 17. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2), se z dnem uveljavitve te uredbe šteje, da je vpisan v evidenco potrjenih načrtov sprejema odpadkov s plovil in ravnanja z njimi iz 19. člena te uredbe.
(vodenje in izmenjava informacij)
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, Upravi za pomorstvo prvič predloži podatke o pasivno ulovljenih odpadkih v skladu s četrtim odstavkom 21. člena te uredbe za leto 2024 najpozneje do 31. avgusta 2025.
(2) Uprava za pomorstvo pridobi podatke o pasivno ulovljenih odpadkih, ki jih Evropski komisiji sporoči za leti 2022 in 2023 v skladu s četrtim odstavkom 21. člena te uredbe, iz predhodnih obvestil iz prvega odstavka 13. člena te uredbe.
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2).
(2) Določbe tretjega odstavka 8. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem odpadkov s plovil in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) se uporabljajo do 31. decembra 2023.
(3) Določbe petega odstavka 8. člena Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem odpadkov s plovil in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08, 12/17 in 44/22 – ZVO-2) se uporabljajo do 31. decembra 2024.
(1) Določbe 11. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
(2) Določbe 12. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2025.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-190/2023
Ljubljana, dne 4. maja 2023
EVA 2023-2570-0017
Vlada Republike Slovenije
