Na podlagi šestega odstavka 101. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) izdaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
o vsebini in obliki vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja
Ta splošni akt podrobneje določa vsebino in obliko vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja oziroma o vračilu neuporabljenih elementov oštevilčenja.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:
1. Blok številk je del določenega območja oštevilčenja, ki je nedeljen in določen s prvo in zadnjo številko.
2. Enotna evropska številka je harmonizirana številka skrajšanega izbiranja, katere uporaba izhaja iz predpisov Evropske Komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT).
3. Enotni evropski blok številk je harmoniziran blok številk skrajšanega izbiranja, katerega uporaba izhaja iz predpisov Komisije oziroma CEPT.
4. Identifikacijska koda podatkovnega omrežja (DNIC) je koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T X.121 določa določeno javno podatkovno omrežje.
5. Koda mobilnega omrežja (MNC) je koda, ki določa mobilno omrežje v skladu s priporočilom ITU-T E.212.
6. Medkrajevna koda (TC) je posebna oblika nacionalne smerne kode (NDC), ki ima geografski pomen in določa geografsko območje, v katerem se nahaja omrežna priključna točka.
7. Koda mednarodne signalizacijske točke (ISPC) je koda signalizacijske točke, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.708.
8. Koda nacionalne signalizacijske točke (DPC, OPC) je koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.704.
9. Koda nestandardne opreme je binarna koda, ki v skladu s priporočilom ITU-T T.35 določa nestandardno opremo za potrebe identifikacije proizvodov s področja prenosa govora preko paketnih omrežij v skladu s priporočilom ITU-T H.323.
10. M2M/IoT je komunikacijska tehnologija, kjer se podatki med napravami ali aplikacijami prenesejo samodejno z manjšim posredovanjem človeka ali brez njega. (npr. daljinski nadzor, vzdrževanje v industrijskih IoT aplikacijah, telemetrija ipd.).
11. Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kombinacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komunikacijsko omrežje ali storitev.
12. Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) je tisti del številke, ki sledi kodi države (CC), in je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) in številke naročnika.
13. Priporočila ITU-T so priporočila s področja telekomunikacij, ki jih sprejema in redno objavlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU).
14. Številka izdajateljeve oznake (IIN) je oznaka, določena v priporočilu ITU-T E.118, ki je potrebna pri obračunavanju.
15. Številke brezplačnih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic brezplačen za kličočega, vse stroške, povezane s klicem, pa plača klicani.
16. Številke premijskih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic dražji od običajnih klicev, da se pokrijejo stroški, ki jih imata klicani in operater pri zagotavljanju te storitve.
17. Številke skrajšanega izbiranja so tri-, štiri-, pet- ali šestmestne številke, namenjene enotnim evropskim številkam, številkam za klice v sili, številkam za dostop do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev in številkam za dostop do posebnih storitev oziroma služb javnega pomena.
18. Usmerjalne kode 98MN so kode, namenjene za potrebe usmerjanja pri izvedbi prenosljivosti številk.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).
Vloga mora vsebovati podatke, ki jih določa zakon, 23. in 24. člen Splošnega akta o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 55/23; v nadaljnjem besedilu: Splošni akt o načrtu oštevilčenja) ter utemeljitev, na podlagi katere vlagatelj dokazuje, da bo dodeljena količina elementov oštevilčenja v treh letih uporabljena in podatke o tem, kolikšen delež morebiti že dodeljenih elementov oštevilčenja zahtevane vrste je že uporabljenih (aktivnih).
(1) Vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja je potrebno vložiti pri agenciji na predpisanem obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del tega splošnega akta in na katerem je potrebno izpolniti tista okenca, ki se nanašajo na elemente oštevilčenja, ki jih vlagatelj želi pridobiti oziroma vrniti.
(2) Obrazec vloge iz prejšnjega odstavka je objavljen tudi na spletni strani agencije oziroma se ga lahko pridobi v prostorih agencije.
(3) Kadar vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 107. člena zakona predlaga spremembo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja zaradi vračila že dodeljenih, a neuporabljenih elementov oštevilčenja, smiselno uporabi isti obrazec, pri čemer na njem posebej označi, da gre za vračilo.
(4) Obrazec vloge vsebuje tudi izjavo, s katero vlagatelj jamči, da so podatki, ki jih je navedel, resnični in popolni.
(5) Agencija zagotavlja zaupnost podatkov, ki jih vlagatelj v vlogi opredeli kot svojo poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost.
(1) Izpolnjenemu obrazcu vloge iz prvega odstavka 4. člena tega splošnega akta je treba priložiti pooblastilo v primeru, da vlogo vložil pooblaščenec vlagatelja.
(2) Če vlagatelj zahteva večji blok številk v skladu s 23. členom Splošnega akta o načrtu oštevilčenja, je treba vlogi priložiti načrt o oceni potreb za prihodnja tri leta.
(3) Če vlagatelj ni operater, mora priložiti dokazila, da je sposoben upravljati elemente oštevilčenja skladno s 1., 2., 3. in 4. točko 24. člena Splošnega akta o načrtu oštevilčenja.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega splošnega akta se preneha uporabljati Splošni akt o vsebini in obliki vloge za izdajo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja (Uradni list RS, št. 62/13, 72/18 in 130/22 – ZEKom-2).
Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0073-29/2022/5
Ljubljana, dne 15. maja 2023
EVA 2023-3150-0019
