Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 39. člena Statuta Mestne občine Krško (Uradni list RS, št. 132/22) je Nadzorni odbor Mestne občine Krško na 2. seji dne 24. 4. 2023 sprejel
Nadzornega odbora Mestne občine Krško
S tem poslovnikom je določeno delovno področje Nadzornega odbora Mestne občine Krško (v nadaljevanju: nadzorni odbor), postopek konstituiranja nadzornega odbora, pravice in dolžnosti članov, predsednika in podpredsednika ter tajnika nadzornega odbora, organizacija dela nadzornega odbora, postopek nadzora, vodenje evidence in dokumentacije nadzornega odbora, javnost dela ter dolžnost varovanja podatkov.
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela nadzornega odbora, v skladu z zakonom in Statutom Mestne Občine Krško, določa ta poslovnik.
Nadzorni odbor dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora.
(1) Nadzorni odbor uporablja žig, določen s Statutom Mestne občine Krško.
(2) Žig nadzornega odbora je okrogle oblike. V zgornjem delu krožnice je napis »MESTNA OBČINA KRŠKO«, v sredini grb Mestne občine Krško, v spodnjem delu krožnice pa napis »NADZORNI ODBOR«.
(3) Nadzorni odbor uporablja žig na vabilih za seje, na sprejetih internih aktih, drugih odločitvah ter dopisih in ostalih pisnih odpravkih nadzornega odbora.
(4) Žig nadzornega odbora se hrani v prostorih občinske uprave, dostop do njega pa imajo predsednik in podpredsednik nadzornega odbora in s strani predsednika nadzornega odbora pooblaščen član občinske uprave, ki opravlja administrativna dela za nadzorni odbor
II. DELOVNO PODROČJE NADZORNEGA ODBORA
(1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
1. opravlja nadzor nad ravnanjem z občinskim premoženjem,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
4. opravlja druge naloge, če tako določa zakon, podzakonski predpis ali statut.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
(4) Nadzor se lahko opravi za tekoče poslovanje kakor tudi za pretekla mandatna obdobja.
(5) Na začetku proračunskega leta sprejme nadzorni odbor letni program dela.
(6) Nadzorni odbor ima v zvezi z delovanjem notranje revizije med drugim pravico seznaniti se z:
1. notranjo revizijsko temeljno listino oziroma pravilnikom o notranji reviziji,
2. načrtom dela notranje revizije oziroma programom dela notranje revizije,
3. letnim poročilom notranje revizije.
III. KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA
(1) Nadzorni odbor se konstituira na prvi seji, ki jo skliče župan v roku 20. dni po imenovanju vseh članov nadzornega odbora.
(2) Do izvolitve predsednika oziroma podpredsednika nadzornega odbora, vodi sejo najstarejši član nadzornega odbora.
(izvolitev predsednika in podpredsednika)
(1) Ko je nadzorni odbor konstituiran, izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
(2) Kandidaturo za predsednika in podpredsednika nadzornega odbora lahko vloži vsak član nadzornega odbora.
(3) Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.
(4) Glasovanje za predsednika in podpredsednika nadzornega odbora je javno.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV NADZORNEGA ODBORA
(pravice članov nadzornega odbora)
(1) Pravice članov nadzornega odbora so določene z zakonom, statutom mestne občine in tem poslovnikom.
(2) Člani nadzornega odbora imajo pravico:
1. udeleževati se sej nadzornega odbora,
2. sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej nadzornega odbora,
3. predlagati nadzornemu odboru izvolitev in razrešitev predsednika in podpredsednika nadzornega odbora,
4. predlagati sprejem internih aktov poslovanja,
5. predlagati sprejem sklepa o pričetku nadzora in imenovanju pooblaščenega člana nadzornega odbora kot poročevalca v konkretni zadevi,
6. predlagati sprejem predloga, da občinski svet imenuje izvedenca za posamezne posebne strokovne naloge nadzora,
7. predlagati sprejem poročila o posamezni vrsti nadzora pri nadzorovani osebi nad katero ima nadzorni odbor pravico nadzora s priporočili in predlogi,
8. razpravljati in glasovati o vseh predlogih in odločitvah nadzornega odbora,
9. zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so članu nadzornega odbora potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor,
10. do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije člana nadzornega odbora v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta.
(dolžnosti članov nadzornega odbora)
(1) Dolžnosti članov nadzornega odbora so določene z zakonom, Statutom Mestne občine Krško in tem poslovnikom.
(2) Člani nadzornega odbora imajo dolžnost:
1. udeleževati se sej nadzornega odbora,
2. v primeru, da na sejo nadzornega odbora ne morejo priti, o tem pravočasno obvestiti predsednika ali podpredsednika nadzornega odbora oziroma tajnika nadzornega odbora,
3. pri svojem delu varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev,
4. spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov v zvezi z opravljanjem nadzora,
5. varovati podatke in ugotovitve v zvezi s posameznim nadzorom, kot poslovno skrivnost nadzornega odbora,
6. kot imenovani poročevalci v določeni posamezni zadevi nadzora, opraviti vestno, pošteno in strokovno nadzor ter preveriti vse razpoložljive podatke in dejstva,
7. izdelati osnutek poročila o opravljenem posameznem nadzoru glede katerega so bili imenovani kot poročevalci in ga predložiti nadzornemu odboru v razpravo in sprejem,
8. s svojim ravnanjem in izjavami varovati dobro ime in integriteto nadzornega odbora.
(odškodninska in kazenska odgovornost)
Člani nadzornega odbora ne morejo biti klicani na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki so ga dali v zvezi z opravljanjem svoje funkcije
V. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA
(predsednik nadzornega odbora)
(1) Poleg pravic in dolžnosti člana nadzornega odbora ima predsednik nadzornega odbora še pravico in dolžnost:
1. predstavljati in zastopati nadzorni odbor ter njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah,
2. seznanjati javnost o delu nadzornega odbora,
3. sklicevati in voditi seje nadzornega odbora ter predlagati dnevni red sej,
4. z ukrepi predvidenimi s tem poslovnikom skrbeti za red in nemoten potek sej nadzornega odbora,
5. pripraviti osnutek letnega programa dela nadzornega odbora za obravnavo in sprejem na nadzornem odboru,
6. podpisovati pisne odpravke nadzornega odbora,
7. skrbeti za koordinacijo med nadzornim odborom in nadzorovanimi osebami,
8. posredovati pri morebitnih zapletih v času opravljanja nadzora pri nadzorovanih osebah,
9. preko tajnika nadzornega odbora skrbeti za vsa administrativna opravila v zvezi z delom nadzornega odbora,
10. opravljati druge naloge določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom ter naloge, za katere ga izrecno pooblasti nadzorni odbor.
(2) Predsednik nadzornega odbora je dolžan s svojim ravnanjem, vedenjem in izjavami v javnosti še posebej skrbeti za dobro ime in integriteto nadzornega odbora.
(podpredsednik nadzornega odbora)
(1) Podpredsednik nadzornega odbora pomaga predsedniku nadzornega odbora pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti.
(2) Podpredsednik nadzornega odbora lahko na podlagi pisnega pooblastila predsednika nadzornega odbora opravlja tudi druge posamezne zadeve iz delovnega področja predsednika nadzornega odbora.
(razrešitev predsednika in podpredsednika)
(1) Predsednik nadzornega odbora je lahko razrešen na predlog enega člana nadzornega odbora, če za razrešitev glasuje večina vseh članov nadzornega odbora.
(2) Predlagatelj razrešitve predsednika nadzornega odbora mora v svojem predlogu opredeliti razloge za njegovo razrešitev.
(3) Točko razrešitve predsednika nadzornega odbora na seji nadzornega odbora vodi najstarejši član nadzornega odbora.
(4) Pred glasovanjem o razrešitvi ima zadnjo besedo vselej predsednik nadzornega odbora, pri čemer mu besede ni možno vzeti ali mu seči v besedo.
(5) Razrešitev predsednika nadzornega odbora ni možna na korespondenčni seji.
(6) Do izvolitve novega predsednika nadzornega odbora, vodi nadzorni odbor podpredsednik nadzornega odbora, če pa je tudi ta razrešen, pa najstarejši član nadzornega odbora.
(7) Na enak način kot predsednika nadzornega odbora se razreši tudi podpredsednika nadzornega odbora.
VI. TAJNIK NADZORNEGA ODBORA
(1) Za administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora, imenuje župan, v soglasju z nadzornim odborom, delavca občinske uprave.
(2) S soglasjem nadzornega odbora postane s strani župana imenovan delavec občinske uprave, tajnik nadzornega odbora.
(1) Tajnik nadzornega odbora opravlja za nadzorni odbor in posamezne člane nadzornega odbora v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v nadzornem odboru, administrativna in druga opravila.
(2) Naloge tajnika nadzornega odbora so tako zlasti:
1. pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora,
2. pisna in stilistično enotna izdelava sklepov, poročil in drugih pisnih odpravkov nadzornega odbora,
3. skrb in vodenje arhiva ter ostale dokumentacije nadzornega odbora,
4. vodenje evidence sej nadzornega odbora in prisotnosti na sejah,
5. pravočasno pošiljanje gradiva za sklic sej nadzornega odbora članom nadzornega odbora,
6. obveščanje vabljenih oseb o sejah nadzornega odbora,
7. skrb za hrambo in, v skladu s tem poslovnikom, pravilno uporabo ter dostop upravičenih oseb do žiga nadzornega odbora.
(dolžnost varovanja podatkov)
(1) Tajnik nadzornega odbora je pri opravljanju dela za nadzorni odbor dolžan varovati kot uradno tajnost vse razprave in dogajanja na sejah nadzornega odbora, sprejete sklepe ter druge odločitve nadzornega odbora.
(2) V razmerju do nadrejenih v občinski upravi, veže tajnika nadzornega odbora, glede razprav in dogajanj na sejah nadzornega odbora, dolžnost molčečnosti.
(3) Dolžnosti molčečnosti lahko tajnika nadzornega odbora razreši le predsednik nadzornega odbora.
VII. SEJE NADZORNEGA ODBORA
(1) Seje nadzornega odbora in nadaljevanja prekinjenih sej sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana.
(2) Pisno pobudo za sklic seje nadzornega odbora je potrebno nasloviti na predsednika nadzornega odbora in v njej navesti razloge za sklic ter predložiti pisno gradivo za obravnavo s predlogi sklepov, o katerih naj bi nadzorni odbor odločal.
(pravica sklicevanja sej)
(1) V primeru, da predsednik nadzornega odbora v roku 30 dni od prejete pisne pobude za sklic seje nadzornega odbora, le-te ne skliče, jo lahko namesto njega skliče član nadzornega odbora, ki je podal pobudo za sklic seje.
(2) Kadar pobudo za sklice seje nadzornega odbora poda občinski svet ali župan, predsednik nadzornega odbora pa jo ne skliče v roku 30 dni od prejema pisne pobude, jo lahko skliče katerikoli član nadzornega odbora.
(1) Redno sejo nadzornega odbora se sklicuje po potrebi oziroma vsaj dvakrat letno.
(2) Sklic redne seje nadzornega odbora s predlogom dnevnega reda in gradivom mora biti vročen članom nadzornega odbora najkasneje teden dni pred sejo.
(3) Vabilo in gradivo se lahko dostavi članom nadzornega odbora tudi v elektronski obliki ali na drug dogovorjeni način.
(4) Nadzorni odbor po potrebi povabi ostale vabljene, zlasti kadar je njihova prisotnost potrebna za razjasnitev in v pomoč pri delu nadzornega odbora.
(1) Izredna seja nadzornega odbora se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
(2) O sklicu izredne seje morajo biti obveščeni člani nadzornega odbora vsaj en dan pred sejo.
(3) Gradivo za izredno sejo nadzornega odbora mora biti vročeno članom nadzornega odbora s sklicem izredne seje oziroma se lahko predloži članom nadzornega odbora tudi na sami seji.
(sklic korespondenčne seje)
(1) Korespondenčna seja nadzornega odbora se lahko skliče zaradi odločanja o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje nadzornega odbora, ali kadar gre za odločanje o manj pomembnih zadevah glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje nadzornega odbora, ali kadar člani nadzornega odbora na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče korespondenčna seja nadzornega odbora.
(2) Korespondenčna seja se opravi telefonsko, elektronsko oziroma na drug primeren način, ki omogoča, da lahko člani nadzornega odbora odločajo o posamezni zadevi.
(prisotnost javnosti na sejah)
(1) Seje nadzornega odbora so zaprte za javnost, kadar je nadzorni odbor pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.
(2) Na sejah nadzornega odbora oziroma posameznih točkah dnevnega reda seje so lahko prisotni tudi ostali vabljeni, zlasti kadar je njihova prisotnost potrebna za razjasnitev in v pomoč pri delu nadzornega odbora.
(1) Seje nadzornega odbora vodi predsednik nadzornega odbora.
(2) Če je predsednik nadzornega odbora zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik nadzornega odbora.
(3) Če je podpredsednik nadzornega odbora zadržan ali odsoten, vodi sejo najstarejši član nadzornega odbora.
Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji dejansko prisotnih več kot polovica članov nadzornega odbora.
26. člen
(preverjanje sklepčnosti)
(1) Pred začetkom seje nadzornega odbora predsedujoči najprej obvesti nadzorni odbor, kdo izmed članov ga je obvestil, da je zadržan ali se seje ne more udeležiti, nato ugotovi prisotnost posameznih članov nadzornega odbora ter udeležbo ostalih prisotnih oziroma vabljenih.
(2) Če nadzorni odbor ni sklepčen, predsedujoči določi nov datum seje.
(določitev dnevnega reda)
(1) Nadzorni odbor na začetku seje določi dnevni red seje.
(2) Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej odloča o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, nato o predlogih za razširitev dnevnega reda in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev.
(3) Po sprejetju odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
(4) Med sejo lahko nadzorni odbor na obrazložen predlog posameznega člana nadzornega odbora, spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
(1) Po sprejemu dnevnega reda seje nadzornega odbora, nadzorni odbor obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje nadzornega odbora.
(2) Vsak član nadzornega odbora ima pravico predlagati pripombe k zapisniku, o njih pa odloča nadzorni odbor.
(odločanje o odprtosti seje za javnost)
(1) Po določitvi dnevnega reda seje nadzornega odbora in potrditvi zapisnika prejšnje seje, lahko predsedujoči, v kolikor obstaja interes javnosti za prisotnost na seji nadzornega odbora ali za prisotnost pri posameznih točkah dnevnega reda, da na glasovanje sklep, da je seja nadzornega odbora ali obravnava posamezne točke dnevnega reda, odprta za javnost.
(2) V kolikor nadzorni odbor sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena, povabi predsedujoči zainteresirano javnost, da se udeleži seje nadzornega odbora ali obravnave pri posamezni točki dnevnega reda.
(obravnava točk dnevnega reda)
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda, da predsedujoči najprej besedo predlagatelju točke dnevnega reda oziroma poročevalcu, nato pa članom nadzornega odbora po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi.
(2) Predsedujoči lahko da besedo tudi vabljenim osebam.
(3) Prijavljeni v razpravi sme govoriti le o vprašanjih, ki se tičejo točke dnevnega reda.
(4) Predsedujoči sme na lasten obrazložen predlog ali obrazložen predlog kateregakoli člana nadzornega odbora pri posamezni zadevi omejiti čas razprave.
(prekinitev, preložitev, končanje seje)
(1) Nadzorni odbor lahko sejo prekine in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(2) Če nadzorni odbor pri obravnavi posamezne zadeve razprave ni končal ali če ni pogojev za odločanje, lahko razpravo oziroma odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej.
(3) Člani nadzornega odbora o prekinitvi in preložitvi odločajo z glasovanjem.
(4) Predsedujoči konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči.
(2) Na seji ne sme nihče govoriti, dokler mu tega ne dovoli predsedujoči, govornika pa ne sme nihče motiti med govorom in mu segati v besedo, razen predsedujočega, ki ga lahko opomni na red.
(3) Če se v razpravi prijavljeni govornik, ne drži teme, ki se tiče točke dnevnega reda, mu lahko predsedujoči po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko tisti, ki mu je bila beseda odvzeta, ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor takoj z glasovanjem in brez razprave.
(4) Tistega, ki moti sejo nadzornega odbora, predsedujoči na to opomni. Če po opominu z motenjem seje nadaljuje, lahko predsedujoči odredi, da se takoj odstrani s seje.
(5) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo.
(1) O delu nadzornega odbora se piše zapisnik, ki se pošlje članom nadzornega odbora z gradivom za sklic naslednje seje nadzornega odbora.
(2) Zapisnik mora obsegati vse glavne podatke o seji nadzornega odbora, predvsem pa:
1. podatke o času in kraju seje,
2. imena prisotnih in odsotnih članov nadzornega odbora,
3. kdo je vodil sejo,
4. dnevni red seje,
5. dobesedni zapis vseh sklepov o katerih je nadzori odbor odločal,
6. izid glasovanja o posameznih odločitvah.
(3) V zapisnik se lahko na predlog posameznega člana nadzornega odbora, vpisujejo tudi drugi zaznamki. Če predlog člana nadzornega odbora za vpis v zapisnik ni sprejet, ima pravico, da v zapisniku o tem predloži svoje ločeno mnenje.
(4) Po potrditvi zapisnika seje nadzornega odbora, zapisnik podpiše predsedujoči, ki je predsedoval seji glede katere je bil potrjen zapisnik, in zapisnikar.
VIII. SPREJEMANJE ODLOČITEV NADZORNEGA ODBORA
(1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov kadar je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora, razen če ni z zakonom, statutom mestne občine ali tem poslovnikom drugače določeno.
(2) Z dvotretjinsko večino vseh članov nadzorni odbor odloča o:
1. sprejemu in spremembah tega poslovnika,
2. o posredovanju posameznih podatkov ali ugotovitev iz poročila, ki nosi oznako zaupnega gradiva.
(3) Z večino glasov vseh članov nadzorni odbor odloča o:
1. imenovanju in razrešitvi predsednika in podpredsednika nadzornega odbora,
2. o tajnem glasovanju glede posamezne odločitve.
(1) Odločanje se opravi tako, da predsedujoči pozove člane nadzornega odbora, naj se izjavijo, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu.
(2) Glasuje se hkrati z dvigom rok ali posamičnim izjavljanjem.
(ugotavljanje izida glasovanja)
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je nadzorni odbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
(sklep o pričetku nadzora)
(1) Vsak član nadzornega odbora lahko na seji nadzornega odbora zahteva, da nadzorni odbor sprejme sklep o pričetku nadzora nad določeno nadzorovano osebo in določi poročevalca v tej zadevi.
(2) V sklepu o pričetku nadzora je potrebno navesti nadzorovano osebo, predmet nadzora in poročevalca kot pooblaščeno osebo nadzornega odbora, ki ima pravico opraviti nadzor.
(1) O opravljenem nadzoru pri nadzorovani osebi poročevalec izdela osnutek poročila o opravljenem nadzoru in ga dostavi v obravnavo nadzornemu odboru.
(2) Osnutek poročila o opravljenem nadzoru vsebuje naslednje sestavine:
1. naslov,
2. kratek povzetek,
3. osnovne podatke o nadzoru:
a) ime nadzornega odbora,
b) ime organa, v katerem se opravlja nadzor,
c) kaj se nadzoruje,
d) datum nadzora,
4. uvod:
a) osnovne podatke o nadzorovanem organu:
– navedba organov in način organiziranosti ter število zaposlenih,
– kratek opis področij dela, pristojnosti in odgovornosti z navedbo odgovorne osebe med opravljanjem nadzora in odgovorne osebe v času, na katerega se nadzor nanaša,
– sodelovanje med nadzornim odborom in nadzorovanim organom med opravljanjem nadzora,
b) pravno podlago za izvedbo nadzora,
c) datum in številko sklepa o izvedbi nadzora,
d) namen in cilje nadzora,
5. ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so kršeni.
(3) Poročevalec s podpisom osnutka poročila o opravljenem nadzoru jamči, da je poročilo narejeno vestno, pošteno in strokovno.
(4) Dokler poročilo o opravljenem nadzoru ne postane dokončno, predstavlja gradivo zaupne narave za ravnanje, s katerim se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
(5) Osnutek poročila o opravljenem nadzoru ni informacija javnega značaja.
(obravnava osnutka poročila)
(1) Nadzorni odbor mora obravnavati dostavljen osnutek poročila poročevalca v čim krajšem možnem času.
(2) Pri obravnavi osnutka poročila najprej poročevalec predstavi poročilo, nato pa o njem razpravljajo še ostali člani nadzornega odbora.
(3) Po končani razpravi nadzorni odbor ne glasuje o osnutku poročila, lahko pa na predlog vsakega člana nadzornega odbora glasuje o tem, da se osnutek poročila dopolni ali popravi.
(4) Predsednik nadzornega odbora obravnavano poročilo pošlje kot osnutek poročila nadzorovani osebi.
(pravica do odzivnega poročila)
Nadzorovana oseba ima pravico, da v roku 15 dni od prejema osnutka poročila vloži pri nadzornem odboru obrazloženo odzivno poročilo.
(sprejem dokončnega poročila)
(1) Po prejemu odzivnega poročila na osnutek poročila s strani nadzorovane osebe, mora nadzorni odbor v čim krajšem možnem času in še pred sprejemom dokončnega poročila, obravnavati odzivno poročilo ter se o njem izreči.
(2) Po obravnavi odzivnega poročila oziroma po izteku roka za odzivno poročilo, nadzorni odbor odloča o dokončnem poročilu skupaj s priporočili in predlogi nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
(vsebina dokončnega poročila)
(1) Sprejeto dokončno poročilo o opravljenem nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila o opravljenem nadzoru ter priporočila in predloge. V naslovu mora biti navedeno, da gre za dokončno poročilo o opravljenem nadzoru.
(2) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnosti je v dokončnem poročilo o opravljenem nadzoru potrebno navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila, če jih je nadzorovani organ podal, v nasprotnem primeru pa se navede, da nadzorovani organ ni podal odgovora oziroma da ni podal odzivnega poročila.
(3) V dokončnem poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
(4) Dokončno poročilo o opravljenem nadzoru mora biti stilistično in oblikovno enotno izdelano.
(vročitev dokončnega poročila)
(1) Sprejeto dokončno poročilo, ki je stilistično in oblikovno enotno izdelano, pošlje predsednik nadzornega odbora nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu ter po potrebi računskemu sodišču oziroma pristojnim organom, v kolikor nadzorni odbor pri nadzoru ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe ter o tem sprejme poseben sklep.
(2) S sprejemom dokončnega poročila le-to postane dostopno javnosti.
(določitev in razrešitev poročevalca)
(1) Nadzorni odbor s sklepom o pričetku nadzora določi izmed članov nadzornega odbora poročevalca kot pooblaščeno osebo nadzornega odbora, da opravi nadzor pri nadzorovani osebi.
(2) Če poročevalec med postopkom nadzora ugotovi, da nadzora ne bo mogel opraviti, o tem obvesti nadzorni odbor in predlaga, da ga nadzorni odbor razreši oziroma mu določi pomoč.
(3) Nadzorni odbor lahko razreši poročevalca brez njegove privolitve, če ta:
1. z nadzorom brez opravičljivega razloga in po svoji krivdi ne začne v primernem času od dneva imenovanja,
2. nadzornemu odboru ne dostavi pisnega poročila in o nadzoru ne poroča nadzornemu odboru v primernem času, glede na zapletenost in obsežnost nadzora, od dneva imenovanja,
3. nadzora ne opravlja vestno in strokovno,
4. pri nadzoru moti poslovanje nadzorovane osebe bolj kot je to potrebno,
5. pri nadzoru na kakršenkoli način zlorablja ali manipulira s podatki, do katerih pride,
6. ne spoštuje varovanja državne, uradne ali poslovne skrivnosti oziroma dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.
(1) Poročevalec ima kot pooblaščena oseba nadzornega odbora, na podlagi sklepa nadzornega odbora o pričetku nadzora, pravico:
1. vstopiti v prostore nadzorovane osebe,
2. zahtevati od nadzorovane osebe primeren prostor, kjer bo lahko v miru opravljal nadzor,
3. pregledati vso listinsko dokumentacijo pri nadzorovani osebi,
4. zahtevati od nadzorovane osebe oziroma pri njej zaposlenih oseb potrebna pojasnila in razlage.
(2) Poročevalec ima pri opravljanju vsakega nadzora še pravico:
1. od strokovnih služb občine zahtevati potrebno strokovno pomoč,
2. od občine pridobiti ustrezne podatke, ki jih potrebuje pri nadzoru druge nadzorovane osebe,
3. do prejema plačila za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora,
4. od občine zahtevati potrebno administrativno in tehnično pomoč.
(1) Poročevalec ima dolžnost:
1. začeti nadzor glede katerega je bil imenovan pri nadzorovani osebi v primernem času od dneva imenovanja za poročevalca,
2. pri nadzoru v čim manjši možni meri motiti poslovanje nadzorovane osebe,
3. opravit nadzor vestno, pošteno in strokovno,
4. preveriti vsa dejstva in dokaze,
5. pri nadzoru varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti,
6. spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(2) Poročevalec ima tudi dolžnost:
1. nadzornemu odboru v primernem času od dneva imenovanja, glede na zahtevnost in obseg nadzora, dostaviti osnutek poročila o opravljenem nadzoru,
2. nadzornemu odboru poročati o opravljenem nadzoru in o ugotovljenih dejstvih,
3. predlagati morebitne ustrezne ukrepe proti nadzorovani osebi oziroma proti osebam zaposlenim pri nadzorovani osebi.
(dolžnost nadzorovane osebe)
(1) Nadzorovana oseba ima v postopku nadzora dolžnost, da poročevalcu kot pooblaščenemu članu nadzornega odbora, na podlagi sklepa nadzornega odbora:
1. omogoči nemoteno opravo nadzora,
2. dovoli pregled vse listinske dokumentacije, ne glede na oznake državne, uradne ali poslovne skrivnosti,
3. nudi vso potrebno pomoč, da se odkrijejo vsa dejstva in razjasnijo vse okoliščine pomembne za nadzor,
4. daje pojasnila in odgovore na vprašanja, ki jih zahteva,
5. zagotovi primeren prostor za nemoteno opravljanje nadzora.
(2) Nadzorovana oseba je dolžna še:
1. obravnavati osnutek poročila nadzornega odbora,
2. upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti iz dokončnega poročila.
(1) Nadzor nadzornega odbora vsebuje zlasti ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna ter pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
(2) Predmet nadzora, opredeljen s prejšnjim odstavkom tega člena, se nanaša tudi na poslovanje krajevnih skupnosti, ne glede na to, ali imajo le-te imenovane svoje lastne nadzorne odbore ali ne.
(1) Nadzorni odbor lahko občinskemu svetu predlaga, da za posamezne posebne strokovne naloge nadzora imenuje izvedenca.
(2) V predlogu o imenovanju izvedenca mora nadzorni odbor občinskemu svetu navesti razloge oziroma potrebe za takšno imenovanje, ime in priimek oziroma naziv izvedenca ter opredeliti nadzor, ki naj bi ga opravil izvedenec.
(3) Z imenovanim izvedencem podpiše ustrezno pogodbo župan.
(4) Na podlagi sklepa občinskega sveta o imenovanju izvedenca, ima imenovani izvedenec enake pravice in obveznosti kot poročevalec, ki je član nadzornega odbora.
X. VODENJE EVIDENCE IN DOKUMENTACIJE
(1) O delu nadzornega odbora se vodi pisna evidenca in dokumentacija sej nadzornega odbora.
(2) Za vodenje evidence in dokumentacije je zadolžen tajnik nadzornega odbora.
(1) Pravica vpogleda v evidenco in dokumentacijo ter arhiv nadzornega odbora imajo člani nadzornega odbora in tajnik nadzornega odbora.
(2) S pisnim dovoljenjem predsednika nadzornega odbora imajo pravico vpogleda v evidenco in dokumentacijo ter arhiv nadzornega odbora tudi ostale osebe.
XI. JAVNOST DELA NADZORNEGA ODBORA
(odprtost sej za javnost)
Seje nadzornega odbora so odprte za javnost samo pod pogoji in postopku, ki ga določa ta poslovnik.
(1) V imenu nadzornega odbora ima pravico in dolžnost seznanjati javnost o delu nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora.
(2) Člani nadzornega odbora brez izrecnega pooblastila predsednika nadzornega odbora ne morejo podajati uradnih stališč in mnenj v imenu nadzornega odbora, pač pa lahko podajajo takšna stališča in mnenja le kot posamezni člani nadzornega odbora.
(3) Za seznanjanje javnosti o delu nadzornega odbora, lahko predsednik nadzornega odbora v imenu nadzornega odbora sklicuje tiskovne konference, daje uradne izjave in sporočila za medije ter na drug primeren način skrbi za obveščanje javnosti.
(4) O poročilu nadzornega odbora v zvezi s posameznim nadzorom, se lahko javnost seznani šele, ko postane poročilo dokončno.
(varovanje podatkov pri seznanjanju javnosti)
Pri seznanjanju javnosti o delu nadzornega odbora je predsednik nadzornega odbora in vsak član nadzornega odbora dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(poročanje občinskemu svetu)
(1) Nadzorni odbor je o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih dolžan podati poročilo s priporočili in predlogi občinskemu svetu in mu najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in ugotovitvah.
(2) Za poročilo o delu in ugotovitvah nadzornega odbora je zadolžen predsednik nadzornega odbora.
XII. DOLŽNOST VAROVANJA PODATKOV
(1) Predsednik, podpredsednik in ostali člani nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora ter imenovani izvedenci, so dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(2) Dolžnost iz prvega odstavka tega člena zavezuje tudi vse osebe, ki so vabljene na seje nadzornega odbora ali posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora.
(1) Do sprejema dokončnega poročila o nadzoru posamezne nadzorovane osebe, nosi poročilo in vsi podatki ter ugotovitve v njem, oznako zaupnega gradiva.
(2) Posamezne podatke ali ugotovitve iz poročila, ki nosi oznako zaupnega gradiva, je ob upoštevanju omejitev, določenih v prejšnjem členu, možno posredovati javnosti le, če takšen sklep sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov vseh članov nadzornega odbora.
(1) Poslovnik sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino vseh članov nadzornega odbora.
(2) Spremembe in dopolnitve ter uradno prečiščeno besedilo poslovnika sprejme nadzori odbor po istem postopku kot velja za sprejem poslovnika.
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Krško (Uradni list RS, št. 91/99, 91/03, 33/16 in 22/19).
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-2/2023-O305
Krško, dne 24. aprila 2023
predsednik Nadzornega odbora
