Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L št. 435 z dne 23. 12. 2020, str. 1) določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi onesnaženja pitne vode, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in skladna.
(2) Ta uredba določa tudi:
1. obveznosti upravljavca vodovoda;
2. oceno ravni vodnih izgub;
3. postopek za izdajo dovoljenj za odstopanja od mejnih vrednosti kemijskih parametrov;
4. pristojne organe za izvajanje nadzora nad izvajanjem te uredbe;
5. spremljanje izpolnjevanja zahtev za pitno vodo in
6. ukrepe za izboljšanje dostopa do pitne vode.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. informacijski sistem pitne vode je elektronski sistem zbiranja in vodenja podatkov o rezultatih spremljanja zahtev za pitno vodo, vodovodih in njihovih upravljavcih, oskrbovalnih območjih, načinu priprave pitne vode, mestih vzorčenja pitne vode in drugih podatkih, ki so potrebni za pripravo poročil o pitni vodi;
2. interna vodovodna napeljava so cevi, oprema in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo za pitno vodo v javnih in tudi v zasebnih prostorih, in odjemnim mestom;
3. izvirska voda je predpakirana pitna voda, ki ustreza pogojem iz te uredbe in pravilnika, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode;
4. načrt preprečevanja legioneloz je načrt, v katerem so opredeljeni preventivni ukrepi za preprečevanje razmnoževanja legionel v interni vodovodni napeljavi, postopki preverjanja uspešnosti teh ukrepov, pogostost izvedbe ukrepov in dodatni ukrepi ob preseganju mejne vrednosti iz Dela D Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
5. nadzorni seznam snovi je seznam snovi ali spojin, ki pomenijo tveganje za zdravje ljudi in so določene v izvedbenem sklepu Evropske komisije;
6. namizna voda je predpakirana pitna voda, ki ustreza pogojem iz te uredbe in pravilnika, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode;
7. nevarni dogodek je dogodek, ki ogroža zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode;
8. nevarnost je biološko, kemijsko, fizikalno ali radiološko sredstvo v vodi ali drugi vidik stanja vode, ki lahko škoduje zdravju ljudi;
9. novo zajetje je zajetje za prihodnjo oskrbo s pitno vodo;
10. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, kot je opredeljeno v predpisu, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
11. oseba z neurejenim ali omejenim dostopom do pitne vode je vsaka fizična oseba, ki nima urejenega dostopa do zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode;
12. oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, na katerem ima pitna voda približno enake vrednosti mikrobioloških, kemijskih in indikatorskih parametrov iz Priloge 1 te uredbe. Oskrbovalno območje se lahko oskrbuje z vodo iz enega ali več zajetij za pitno vodo;
13. pitna voda je vsa voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, ki izpolnjuje zahteve iz 6. člena te uredbe in je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene v javnih in tudi zasebnih prostorih, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali je v prometu kot predpakirana pitna voda, vključno z izvirsko vodo in namizno vodo, ter vsa voda, ki se uporablja za izvajanje živilske dejavnosti;
14. prednostni prostori so objekti z uporabniki, ki so potencialno izpostavljeni tveganjem, povezanim s pitno vodo, kot so bolnišnice, zdravstveni zavodi, domovi za starejše, vrtci, šole, drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, stavbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, restavracije, bari, športni centri in ustanove za prostočasne dejavnosti in rekreacijo, zavodi za prestajanje kazni, sanitarni objekti v sklopu kampov in podobno;
15. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
16. sistem za oskrbo s pitno vodo je sistem elementov vodovoda v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
17. surova voda je vsa voda v svojem prvotnem stanju pred vstopom v sistem za oskrbo s pitno vodo;
18. tveganje je kombinacija verjetnosti nevarnega dogodka in resnosti posledic, če bi do nevarnosti in nevarnega dogodka prišlo;
19. uporabnik pitne vode je vsaka fizična oseba, ki pitno vodo uporablja;
20. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
21. upravljavec vodovoda je upravljavec javnega ali zasebnega vodovoda, ki dobavlja pitno vodo;
22. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
23. varnostni načrt je načrt za zagotavljanje varnosti pitne vode, v katerem so opredeljeni najučinkovitejši načini stalnega zagotavljanja ustreznih količin zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode, ki temelji na celoviti oceni in upravljanju tveganj vzdolž celotne oskrbovalne verige pitne vode, od prispevnega območja za zajetja pitne vode, zajetja, priprave, shranjevanja in distribucije vode do mesta uporabe;
24. zajetje za pitno vodo je objekt v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
25. živilska dejavnost je živilska dejavnost, kot je opredeljena v 2. točki 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1).
(1) Ta uredba se uporablja za pitno vodo.
(2) Ta uredba, razen 19. do 21. člen, se uporablja tudi za pitno vodo iz zasebnih vodovodov, ki v povprečju zagotavljajo manj kot 10 m3 pitne vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 uporabnikov in se pitna voda uporablja za oskrbo javnih objektov ali za izvajanje živilske dejavnosti.
(3) Ta uredba se ne uporablja za pitno vodo iz zasebnih vodovodov in zajetij za pitno vodo, ki v povprečju zagotavljajo manj kot 10 m3 pitne vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 uporabnikov pitne vode in se voda ne uporablja za oskrbo javnih objektov ali za izvajanje živilske dejavnosti.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka občina seznani uporabnike pitne vode s priporočili za varno oskrbo in uporabo pitne vode za področja, kjer se ta uredba ne uporablja. Priporočila iz prejšnjega stavka pripravi in objavi na svojih spletnih straneh Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ).
(5) Za predpakirano pitno vodo, pitno vodo, ki se uporablja za izvajanje živilske dejavnosti, in pitno vodo, ki se črpa na zajetju za pitno vodo za izvajanje živilske dejavnosti, se ob upoštevanju zahtev za pitno vodo iz 6. člena ter delov A in B Priloge 1 te uredbe uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo živilsko dejavnost.
(6) Določbe prejšnjega odstavka glede izpolnjevanja zahtev te uredbe se ne uporabljajo za pitno vodo, ki se črpa na zajetju za pitno vodo za izvajanje živilske dejavnosti, če:
– se zajetje za pitno vodo ne more priključiti na javni ali zasebni vodovod, kot sta opredeljena v predpisu, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– pitna voda ne vpliva na varnost živila v prometu,
– se oskrba s pitno vodo vključi v analizo tveganja varnosti živil, ki temelji na načelih HACCP, kot je opredeljena v predpisu, ki ureja živilsko dejavnost,
– se v objektu ne izvaja dejavnost proizvodnje predpakirane pitne vode ali njene uporabe za proizvodnjo pijač,
– izvajalec živilske dejavnosti najmanj enkrat letno izvede analizo pitne vode, iz katere je razvidna njena skladnost z določbami Dela A Priloge 1 te uredbe.
(7) Ta uredba se ne uporablja za:
– naravne mineralne vode, ki se dajejo v promet v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode,
– vode, ki so zdravila v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.
(omejevanje tveganja za zdravje)
Izvajanje ukrepov iz te uredbe ne sme povzročiti neposrednega ali posrednega povečanja tveganja za zdravje ljudi ali povečanja onesnaženosti voda, ki se uporabljajo kot vir pitne vode.
(1) Občina ob upoštevanju lokalnih, regionalnih in kulturnih vidikov ter okoliščin distribucije pitne vode sprejema potrebne ukrepe za izboljšanje ali ohranitev dostopa do pitne vode za vse osebe na svojem območju.
(2) Pri sprejemanju potrebnih ukrepov iz prejšnjega odstavka občina posebno pozornost nameni osebam z neurejenim ali omejenim dostopom do pitne vode in v ta namen:
– ugotovi, katere osebe nimajo dostopa in katere osebe imajo neurejen ali omejen dostop do pitne vode, ter opredeli razloge za tako pomanjkanje dostopa,
– oceni možnosti za izboljšanje dostopa do pitne vode za osebe iz prejšnje alineje,
– osebe iz prve alineje tega odstavka obvesti o možnostih priključitve na vodovodno omrežje ali o alternativnih načinih dostopa do pitne vode,
– sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni in primerni za zagotovitev dostopa do pitne vode za osebe z neurejenim ali omejenim dostopom do pitne vode.
(3) Za spodbujanje uporabe pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo občina zagotovi, da se, kadar je to tehnično izvedljivo, na javnih mestih namesti ustrezna oprema za dostop do pitne vode, in sicer sorazmerno s potrebo po takih ukrepih in ob upoštevanju posebnih lokalnih pogojev, kot sta podnebje in geografska lega. Informacije o opremi, njihovi lokaciji in delovanju občina javno objavi na svoji spletni strani in jih posodablja ob vsakokratni spremembi.
(4) Občina nabor podatkov, ki vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih za izboljšanje dostopa do pitne vode in spodbujanje uporabe pitne vode v skladu s tem členom, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do pitne vode, redno posodablja in vnaša v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
II. ZAHTEVE ZA PITNO VODO IN SISTEME ZA OSKRBO S PITNO VODO
(1) Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
– ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko pomeni nevarnost za zdravje ljudi,
– ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko pomenijo nevarnost za zdravje ljudi.
(2) Pitna voda je skladna, kadar izpolnjuje zahteve za mejne vrednosti parametrov iz Priloge 1 te uredbe in ne vsebuje vidnih nečistoč, kot so deli rastlin ali živali, gradbeni materiali, razlite tekočine in podobno.
(3) Skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov iz Dela C Priloge 1 te uredbe je določena za namene spremljanja izpolnjevanja zahtev za pitno vodo in za izvajanje sanacijskih ukrepov iz 17. člena te uredbe ob sumu ali ugotovitvi, da pitna voda ni zdravstveno ustrezna ali skladna.
(4) Predpakirana pitna voda, ki je v prometu, mora:
– ustrezati zahtevam iz te uredbe in pravilnika, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode,
– biti označena v skladu s pravilnikom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode, in Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1).
Zdravstvena ustreznost in skladnost pitne vode se zagotovi na naslednjih mestih uporabe:
– za pitno vodo iz vodovodov na mestih, kjer pitna voda izteka iz pip,
– pri oskrbi pitne vode s cisternami na mestu iztoka iz cisterne,
– v objektih, kjer se izvaja živilska dejavnost, na mestih, kjer se pitna voda uporablja,
– v objektih za predpakirano pitno vodo na mestu, kjer se pitna voda pakira.
(1) Priprava pitne vode so postopki za doseganje zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode ter vsako drugo spreminjanje lastnosti pitne vode od zajetja za pitno vodo do mesta uporabe.
(2) Snovi za pripravo pitne vode, vključno z biocidnimi proizvodi in filtrirnimi sredstvi, ki prihajajo v stik s pitno vodo, ne smejo:
– neposredno ali posredno vplivati na zdravje ljudi,
– vplivati negativno na barvo, vonj ali okus vode, razen uporabe biocidnih proizvodov,
– spodbujati rasti mikrobov v pitni vodi,
– povzročiti večjega onesnaženja pitne vode, kot je sprejemljivo za predvideni namen uporabe.
(3) Priporočila za pripravo pitne vode pripravi in objavi na svojih spletnih straneh NIJZ.
(4) Za pripravo pitne vode se lahko uporabljajo le snovi, ki so navedene na seznamu snovi za pripravo pitne vode (v nadaljnjem besedilu: seznam) v skladu s Prilogo 5, ki je sestavni del te uredbe, in biocidni proizvodi iz petega odstavka tega člena. Pri uporabi snovi s seznama se upoštevajo vse zahteve, navedene na seznamu.
(5) Za izvajanje dezinfekcije pitne vode se lahko uporabljajo samo tisti biocidni proizvodi, za katere je izdano dovoljenje za dostopnost na trgu in uporabo (vrsta uporabe 5) na podlagi predpisov s področja biocidnih proizvodov in so objavljeni na spletnih straneh Urada Republike Slovenije za kemikalije v registru biocidnih proizvodov.
(6) Pri izvajanju dezinfekcije iz prejšnjega odstavka se preverja učinkovitost uporabljenega postopka dezinfekcije in zagotavlja, da je vsako onesnaženje s stranskimi produkti dezinfekcije čim manjše, ne da bi bil pri tem ogrožen učinek dezinfekcije.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izvirsko vodo, ki je pripravljena v skladu s pravilnikom, ki ureja naravne mineralne, izvirske in namizne vode.
(materiali in proizvodi, ki prihajajo v stik s pitno vodo)
(1) Materiali in proizvodi, ki so namenjeni za uporabo v sistemih za oskrbo s pitno vodo ali internih vodovodnih napeljavah in ki prihajajo v stik s pitno vodo, za izpolnjevanje minimalnih higienskih zahtev ne smejo:
– neposredno ali posredno vplivati na zdravje ljudi,
– negativno vplivati na barvo, vonj ali okus pitne vode,
– spodbujati rasti mikrobov,
– povzročati večjega sproščanja onesnaževal v pitno vodo, kot je sprejemljivo za predvideni namen.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo pri načrtovanju in gradnji novih oziroma pri rekonstrukciji obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo in internih vodovodnih napeljav.
III. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA VODOVODA
(ocena ravni vodnih izgub)
(1) Upravljavec vodovoda izdela oceno ravni vodnih izgub in možnosti za zmanjšanje teh izgub za sistem za oskrbo s pitno vodo, ki dobavljajo vsaj 10.000 m3 na dan ali oskrbujejo več kot 50.000 uporabnikov pitne vode, z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indikatorja vodnih izgub (ILI).
(2) Upravljavec vodovoda izdela načrt ukrepov, ki jih izvede za zmanjšanje ravni vodnih izgub, če ocenjene vodne izgube presegajo prag, določen z delegiranim aktom Evropske komisije v skladu s tretjim pododstavkom tretjega odstavka 4. člena Direktive 2020/2184/EU.
(3) Upravljavec vodovoda vnese oceno ravni vodnih izgub iz prvega odstavka tega člena in načrt ukrepov iz prejšnjega odstavka v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(1) Upravljavec vodovoda določi odgovorno osebo za pitno vodo za izvajanje te uredbe v delih, ki se nanašajo na obveznosti upravljavca vodovoda.
(2) Odgovorna oseba za pitno vodo se vsaj enkrat na leto v skladu s podpornim programom iz 13. člena te uredbe izpopolnjuje in usposablja na področju ocenjevanja in obvladovanja tveganj, povezanih z zagotavljanjem zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode. Pridobljeno znanje odgovorna oseba dokazuje z udeležbo na usposabljanjih z navedenih področij.
(3) Odgovorna oseba za pitno vodo iz vodovoda, ki v povprečju zagotavlja več kot 100 m3 pitne vode na dan ali oskrbuje več kot 500 uporabnikov pitne vode, mora imeti poleg usposabljanja iz prejšnjega odstavka najmanj višjo strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(zagotavljanje zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode)
(1) Upravljavec vodovoda zagotavlja zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode z izvajanjem ukrepov v skladu z zahtevami te uredbe.
(2) Upravljavec vodovoda izpolni svoje obveznosti iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je pitna voda zdravstveno ustrezna in skladna na odjemnem mestu ali na najbližji, tehnično izvedljivi lokaciji vzorčenja na sistemu za oskrbo s pitno vodo.
(3) Kadar upravljavec vodovoda ugotovi, da je na mestu uporabe pitna voda zdravstveno neustrezna ali neskladna, na odjemnem mestu ali na najbližji, tehnično izvedljivi lokaciji vzorčenja na sistemu za oskrbo s pitno vodo pa zdravstveno ustrezna in skladna, o tem obvesti lastnika oziroma upravljavca ali upravnika objekta v skladu z navodilom o načinih obveščanja iz četrtega odstavka tega člena in mu pošlje navodila za zmanjšanje ali odpravo tveganja. Upravljavec vodovoda navodila iz prejšnjega stavka pripravi na podlagi navodil za obvladovanje tveganj, povezanih z interno vodovodno napeljavo iz drugega odstavka 22. člena te uredbe. Upravljavec vodovoda lahko sprejme ukrepe za spremembo lastnosti pitne vode v vodovodu, kot so ustrezne metode priprave pitne vode, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje za zdravstveno neustreznost ali neskladnost pitne vode.
(4) Navodila iz prejšnjega odstavka na predlog NIJZ izda minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(1) Upravljavec vodovoda za vsak sistem za oskrbo s pitno vodo izdela in izvaja varnostni načrt v skladu z navodili za izdelavo varnostnega načrta.
(2) Varnostni načrt vsebuje:
1. določitev in preverjanje učinkovitosti preventivnih ukrepov, ponovno oceno tveganj in določitev prednostnih tveganj;
2. opredelitev skupine za pripravo in izvajanje varnostnega načrta;
3. opis sistema za oskrbo s pitno vodo v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 21. člena te uredbe;
4. opis sodelovanja z lastniki oziroma upravljavci ali upravniki objektov pri upravljanju tveganja v interni vodovodni napeljavi v skladu s prejšnjim členom;
5. opis postopkov oziroma aktivnosti, ki se izvajajo v običajnih pogojih obratovanja in v primeru nevarnih dogodkov oziroma nesreč;
6. prepoznavanje nevarnosti in nevarnih dogodkov z oceno tveganja iz 20. in 21. člena te uredbe;
7. načrt izboljšav za upravljanje tveganj, ki niso ustrezno upravljana;
8. program spremljanja učinkovitosti preventivnih ukrepov;
9. program spremljanja parametrov pitne vode v skladu s 23. členom te uredbe;
10. pripravo podpornih programov, ki se nanašajo na izobraževanje, usposabljanje, zdravstveno stanje in zaščito zdravja zaposlenih, razpoložljivost, vzdrževanje in ustrezno delovanje naprav in merilne opreme, vzdrževanje in sanacijo objektov in napeljav, opredelitev finančnih virov ter na komunikacijo z uporabniki pitne vode in drugimi deležniki.
(3) Upravljavec vodovoda varnostni načrt redno pregleduje in ga najmanj vsakih šest let posodobi. V primeru nevarnega dogodka opravi izredni pregled varnostnega načrta in ga po potrebi posodobi.
(4) Upravljavec vodovoda informacije iz varnostnega načrta in informacije o pregledih ter posodobitvah varnostnega načrta vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(5) Navodila za izdelavo varnostnega načrta izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za vode.
(določitev oskrbovalnega območja)
(1) Oskrbovalno območje določi upravljavec vodovoda.
(2) Upravljavec vodovoda lahko znotraj vodovoda določi več oskrbovalnih območij, kadar se za posamezni del vodovoda pričakujejo različne vrednosti mikrobioloških, kemijskih ali indikatorskih parametrov iz Priloge 1 te uredbe.
(vključitev novega zajetja)
(1) Pred vključitvijo novega zajetja v sistem za oskrbo s pitno vodo upravljavec vodovoda oziroma občina najmanj eno leto spremlja zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode novega zajetja.
(2) V okviru spremljanja iz prejšnjega odstavka upravljavec vodovoda oziroma občina najmanj štirikrat v približno enakih časovnih intervalih zagotovi vzorčenje in preskuse parametrov iz Priloge 1 te uredbe na podlagi izdelane ocene tveganja. Med parametre za preskušanje vključi tudi druge snovi in mikroorganizme, ki jih Priloga 1 te uredbe ne vsebuje, če obstaja utemeljen sum, da so lahko prisotni v koncentracijah ali številu, ki pomeni potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Ob prvem preskušanju izvede tudi identifikacijo organskih spojin. Vzorčenja opravi v različnih, tudi izjemno slabih vremenskih razmerah.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravljavec vodovoda oziroma občina, če z obstoječo oskrbo s pitno vodo ne more zagotavljati zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, zaprosi NIJZ za mnenje o vključitvi novega zajetja v sistem za oskrbo s pitno vodo pred iztekom enoletnega spremljanja.
(spremljanje vode rezervnega zajetja za pitno vodo)
(1) Upravljavec vodovoda spremlja parametre iz Priloge 1 te uredbe v vodi rezervnega zajetja za pitno vodo na podlagi izdelane ocene tveganja rezervnega zajetja za pitno vodo. Spremljanje izvaja v različnih, tudi izjemno slabih vremenskih razmerah.
(2) Pred vključitvijo rezervnega zajetja za pitno vodo v sistem za oskrbo s pitno vodo upravljavec vodovoda zagotovi enkratno spremljanje v skladu s prejšnjim odstavkom, če je od zadnjega spremljanja minilo več kot tri mesece.
(3) Upravljavec vodovoda v spremljanje iz prvega in drugega odstavka tega člena vključi tudi druge snovi in mikroorganizme, ki jih ne vsebuje Priloga 1 te uredbe, če obstaja utemeljen sum, da so lahko prisotni v koncentracijah ali številu, ki pomeni potencialno nevarnost za zdravje ljudi.
(1) Če upravljavec vodovoda sumi ali ugotovi, da pitna voda ni zdravstveno ustrezna oziroma da pomeni nevarnost za zdravje ljudi, do odprave nevarnosti izda ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma ukrep prekinitve oskrbe s pitno vodo. Neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge 1 te uredbe pomeni morebitno nevarnost za zdravje ljudi, razen če NIJZ da drugačno mnenje. Upravljavec vodovoda v čim krajšem času ugotovi vzroke za zdravstveno neustreznost pitne vode in izvede ukrepe za odpravo nevarnosti. Kadar ukrep prepovedi uporabe pitne vode ali prekinitev oskrbe s pitno vodo traja dlje kot 24 ur, mora upravljavec vodovoda zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe v skladu z navodili iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Če upravljavec vodovoda sumi ali ugotovi, da pitna voda ni skladna, ugotovi vzroke neskladnosti in v čim krajšem času izvede ukrepe za odpravo neskladnosti.
(3) Do odprave zdravstvene neustreznosti in neskladnosti pitne vode iz prvega in drugega odstavka tega člena upravljavec vodovoda ravna v skladu z navodili za razglasitev ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma ukrepa prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki jih na predlog NIJZ izda minister. Navodila iz prejšnjega stavka upoštevajo tveganje za zdravje ljudi zaradi stopnje prekoračitve mejne vrednosti parametra in tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih lahko povzročila omejitev ali prepoved uporabe pitne vode oziroma prekinitev oskrbe s pitno vodo.
(4) Kadar pitna voda pomeni nevarnost za zdravje ljudi, hkrati pa ta nevarnost ni opisana v navodilih iz prejšnjega odstavka, se upravljavec vodovoda takoj posvetuje z NIJZ o določitvi in izvedbi potrebnih ukrepov omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma prekinitve oskrbe s pitno vodo.
(5) Upravljavec vodovoda o ukrepih iz prvega odstavka tega člena in priporočilih za ravnanje s pitno vodo v času trajanja ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma prekinitve oskrbe s pitno vodo obvesti uporabnike pitne vode v skladu z navodilom o načinih obveščanja iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe. Lastnik oziroma upravljavec ali upravnik objekta je odgovoren, da so z obvestilom in priporočili iz prejšnjega stavka seznanjeni tudi uporabniki pitne vode v tem objektu.
(6) Upravljavec vodovoda v treh dneh od izdaje in tri dni po preklicu ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma prekinitvi oskrbe s pitno vodo vnese podatke o teh ukrepih v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe. Upravljavec vodovoda v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe sproti vnaša tudi podatke o vzrokih za neskladnost ali zdravstveno neustreznost pitne vode in ukrepih za odpravo neskladnosti ali zdravstvene neustreznosti pitne vode.
(7) Uspešnost izvedenih ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec vodovoda dokazati z laboratorijskim preskušanjem pitne vode v skladu s 25. členom te uredbe še pred preklicem ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma prekinitve oskrbe s pitno vodo.
(informacije za uporabnika pitne vode)
(1) Upravljavec vodovoda zagotovi, da so v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov na voljo posodobljene spletne informacije o pitni vodi v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe. Uporabniki pitne vode lahko na podlagi utemeljene zahteve informacije pridobijo tudi pri upravljavcu vodovoda.
(2) Upravljavec vodovoda zagotovi, da vsi uporabniki javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in vsi lastniki zasebnega vodovoda do 31. marca tekočega leta prejmejo letno poročilo o pitni vodi v najustreznejši in lahko dostopni obliki, na primer na računih ali v digitalni obliki prek pametnih aplikacij. Letno poročilo o pitni vodi vsebuje vsaj naslednje informacije:
– o izmerjenih vrednostih parametrov pitne vode iz Priloge 1 te uredbe za preteklo leto,
– o ceni dobavljene pitne vode za liter in kubični meter,
– o količini pitne vode, ki jo porabi uporabnik javne službe ali lastnik zasebnega vodovoda, vsaj na leto ali na obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe, če so ti podatki upravljavcu vodovoda znani,
– o primerjavi letne porabe pitne vode uporabnika javne službe ali lastnika zasebnega vodovoda s povprečno porabo uporabnika javne službe ali lastnika zasebnega vodovoda, če so ti podatki upravljavcu vodovoda znani,
– o povezavi do spletnega mesta, ki vsebuje informacije iz Priloge 4 te uredbe.
IV. OCENA TVEGANJA, UPRAVLJANJE TVEGANJA IN SPREMLJANJE IZPOLNJEVANJA ZAHTEV ZA PITNO VODO
(ocena tveganja in upravljanje tveganja)
(1) Ocena tveganja in upravljanje tveganja vključujeta celotno oskrbovalno verigo pitne vode od prispevnega območja za zajetja pitne vode, zajetja, priprave, shranjevanja in distribucije pitne vode do mesta uporabe iz 7. člena te uredbe.
(2) Ocena tveganja in upravljanje tveganja zajemata:
– oceno tveganja in upravljanje tveganja prispevnih območij za zajetja pitne vode v skladu z 20. členom te uredbe,
– oceno tveganja in upravljanje tveganja sistemov za oskrbo s pitno vodo v skladu z 21. členom te uredbe,
– oceno tveganja internih vodovodnih napeljav v skladu z 22. členom te uredbe.
(ocena tveganja in upravljanje tveganja prispevnih območij za zajetja pitne vode)
(1) Upravljavec vodovoda izdela oceno tveganja in predlog ukrepov za upravljanje tveganja prispevnih območij za zajetja pitne vode (v nadaljnjem besedilu: prispevna območja).
(2) Ocena tveganja prispevnih območij vključuje:
– opis prispevnih območij,
– prepoznavanje nevarnosti in nevarnih dogodkov na prispevnih območjih ter oceno tveganja, ki bi ga lahko ti pomenili za zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode,
– program spremljanja parametrov, snovi ali onesnaževal.
(3) Opis prispevnih območij iz prve alineje prejšnjega odstavka vključuje:
– prikaz prispevnih območij, ki jih izdela ministrstvo, pristojno za vode, oziroma prikaz vodovarstvenih območij v skladu z zakonom, ki ureja vode,
– prikaz zajetij na prispevnih območjih,
– opis rabe zemljišč na prispevnih območjih,
– opis odtoka in procesov napajanja podzemnih in površinskih voda na prispevnih območjih.
(4) Pri opisu prispevnih območij lahko upravljavec vodovoda smiselno uporabi podatke, ki se nanašajo na opis izhodiščnega stanja in opis značilnosti na vodnem območju iz predpisa, ki določa načrta upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
(5) Ugotavljanje nevarnosti in nevarnih dogodkov na prispevnih območjih ter ocena tveganja iz druge alineje drugega odstavka tega člena vključuje oceno morebitnih tveganj, ki bi lahko vplivala na zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode v tolikšnem obsegu, da bi to lahko pomenilo nevarnost za zdravje ljudi, v skladu z navodili za izdelavo varnostnega načrta iz petega odstavka 13. člena te uredbe.
(6) Pri ugotavljanju nevarnosti in nevarnih dogodkov na prispevnih območjih lahko upravljavec vodovoda smiselno uporabi rezultate monitoringa vodnih teles površinskih voda in ocene stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, rezultate monitoringa vodnih teles podzemnih voda in ocene stanja podzemnih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, ter prikaz vplivov človekovega delovanja in oceno verjetnosti doseganja ciljev za vodna telesa iz predpisa, ki določa načrt upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
(7) Upravljavec vodovoda pripravi program iz tretje alineje drugega odstavka tega člena, na podlagi katerega zagotavlja spremljanje parametrov, snovi ali onesnaževal, za katera se na podlagi druge alineje drugega odstavka tega člena ugotavlja vpliv na zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode oziroma tveganje za zdravje ljudi zaradi uživanja pitne vode. Upravljavec vodovoda zagotavlja spremljanje prametrov, snovi ali onesnaževal iz prejšnjega stavka v surovi vodi ali v površinski oziroma podzemni vodi na prispevnih območjih, če ta niso vključena v državni monitoring stanja površinskih ali podzemnih voda.
(8) Upravljavec vodovoda rezultate spremljanja iz prejšnjega odstavka in podatke o trendih ter neobičajnem številu ali koncentracijah v zvezi s spremljanimi parametri, snovmi ali onesnaževali vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(9) Upravljavec vodovoda zagotavlja spremljanje parametrov, snovi ali onesnaževal iz sedmega odstavka tega člena, ki jih za izvajanje druge alineje drugega odstavka tega člena določi na podlagi seznamov:
1. drugih onesnaževal, določenih na podlagi ugotavljanja nevarnosti in nevarnih dogodkov na prispevnih območjih ter ocene tveganja iz druge alineje drugega odstavka tega člena;
2. naravno prisotnih snovi, ki bi lahko pomenile morebitno nevarnost za zdravje ljudi zaradi uporabe pitne vode;
3. onesnaževal, skupin onesnaževal ali kazalnikov onesnaženja iz predpisa, ki ureja stanje podzemnih voda;
4. parametrov iz delov A in B Priloge 1 te uredbe;
5. prednostnih snovi in posebnih onesnaževal iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda;
6. snovi in spojin, vključenih na nadzorni seznam iz 24. člena te uredbe.
(10) Upravljavec vodovoda lahko za pripravo programa iz tretje alineje drugega odstavka tega člena uporabi rezultate spremljanja stanja voda, če je monitoring spremljanja stanja voda na prispevnem območju izveden v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih oziroma podzemnih voda.
(11) Upravljavec vodovoda pri izdelavi, pregledovanju in posodabljanju ocene tveganja in pripravi predloga ukrepov upravljanja tveganja prispevnih območij ustrezno uporabi podatke iz informacijskega sistema pitne vode iz 33. člena te uredbe oziroma informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in vodnega katastra v skladu s predpisom, ki ureja vodni kataster.
(12) Upravljavec vodovoda izdela oceno tveganja prispevnih območij in njene posodobitve v digitalni obliki vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(13) Upravljavec vodovoda izdela predlog ukrepov upravljanja tveganja prispevnih območij na podlagi ocene tveganja iz drugega do dvanajstega odstavka tega člena. Predlog ukrepov za upravljanje tveganja se izdela za parametre, snovi ali onesnaževala, za katera se na podlagi druge alineje drugega odstavka ter petega in šestega odstavka tega člena ugotovi, da bi lahko povečala nevarnost za zdravje ljudi, in vključuje predlog ukrepov upravljanja, ki so potrebni za preprečevanje ali nadzorovanje ugotovljenih tveganj, zlasti preventivnih ukrepov, kot so:
– ukrepi, ki so potrebni za ohranjanje zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, poleg ukrepov, določenih na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,
– zagotavljanje spremljanja parametrov, snovi ali onesnaževal v skladu s programom iz sedmega odstavka tega člena,
– predlaganje vzpostavitve prilagoditve vodovarstvenega ali drugega varstvenega območja.
(14) Upravljavec vodovoda v okviru posodobitve predloga ukrepov upravljanja tveganj iz prejšnjega odstavka izdela tudi oceno učinkovitosti ukrepov na podlagi rezultatov spremljanja iz osmega odstavka tega člena.
(15) Upravljavec vodovoda vnese predlog ukrepov upravljanja tveganja za prispevna območja v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe. Ministrstvo, pristojno za vode, predloge ukrepov iz prejšnjega stavka prouči pri pripravi programov ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(ocena tveganja in upravljanje tveganja sistemov za oskrbo s pitno vodo)
(1) Upravljavec vodovoda izdela oceno tveganja in upravljanje tveganja za sisteme za oskrbo s pitno vodo.
(2) Ocena tveganja sistemov za oskrbo s pitno vodo iz prejšnjega odstavka vključuje:
– oceno tveganja in upravljanje tveganja zaradi prispevnih območij iz prejšnjega člena,
– opis sistema za oskrbo s pitno vodo od zajetja, priprave, shranjevanja in distribucije pitne vode do odjemnega mesta in
– oceno nevarnosti in nevarnih dogodkov v sistemu za oskrbo s pitno vodo ter oceno njihovega tveganja za zdravje ljudi, ki se nanaša vsaj na parametre s seznama v delih A, B in C Priloge 1 te uredbe, in snovi ali spojine, vključene na nadzorni seznam snovi iz 24. člena te uredbe. Pri tem upravljavec vodovoda upošteva tudi tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, vodnih izgub in netesnosti sistema za oskrbo s pitno vodo.
(3) Na podlagi ocene tveganja sistema za oskrbo s pitno vodo, izvedene v skladu s prejšnjim odstavkom, upravljavec vodovoda sprejme naslednje ukrepe za upravljanje tveganja sistema za oskrbo s pitno vodo:
1. opredeli in izvaja preventivne ukrepe za preprečevanje in omilitev ugotovljenih tveganj v sistemu za oskrbo s pitno vodo;
2. opredeli in izvaja preventivne ukrepe v sistemu za oskrbo s pitno vodo za omilitev tveganj, ki prihajajo s prispevnih območij;
3. pripravi in izvaja program spremljanja učinkovitosti preventivnih ukrepov za zagotavljanje hitrega vpogleda v delovanje sistema za oskrbo s pitno vodo v skladu s 3. točko Dela A Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in vnaprej načrtovane sanacijske ukrepe. Če ocena učinkovitosti preventivnih ukrepov pokaže, da določena tveganja niso ustrezno obvladana, ker obstoječi preventivni ukrepi niso ustrezni, pripravi načrt izboljšav in v njem določi prednostne naloge, nosilce nalog in predviden rok izvedbe;
4. preverja učinkovitost uporabljene dezinfekcije v skladu šestim odstavkom 8. člena te uredbe in da je morebitno onesnaženje s snovmi in biocidnimi proizvodi za pripravo pitne vode v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te uredbe čim manjše in da nobena snov, ki ostane v pitni vodi, ne ogroža zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, dnevno izvaja meritve koncentracije aktivne učinkovine biocidnega proizvoda v pripravljeni pitni vodi in o tem vodi dnevnik obratovanja ali zagotovi neprekinjeno merjenje in shranjevanje podatkov, tedensko nadzira količino uporabljenega biocidnega proizvoda, o čemer vodi dnevnik obratovanja ali zagotovi neprekinjeno merjenje in shranjevanje podatkov. Kadar so uporabljene zelo majhne količine biocidnega proizvoda, zadošča izračun dodane količine biocidnega proizvoda na podlagi mesečne ali letne porabe;
5. preverja, da so materiali, kemikalije za pripravo pitne vode in filtrirna sredstva, ki prihajajo v stik s pitno vodo, v skladu z 8. in 9. členom te uredbe;
6. spremlja parametre pitne vode v skladu s 23. členom te uredbe.
(ocena tveganja internih vodovodnih napeljav)
(1) Ocena tveganja interne vodovodne napeljave vključuje:
– analizo morebitnih tveganj, povezanih z interno vodovodno napeljavo,
– spremljanje parametrov iz Dela D Priloge 1 te uredbe v prostorih, v katerih so bila med splošno analizo tveganj iz drugega odstavka ugotovljena tveganja.
(2) Splošno analizo tveganj, povezanih z internimi vodovodnimi napeljavami, zagotovi ministrstvo, pristojno za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Za zmanjšanje tveganja v internih vodovodnih napeljavah na predlog NIJZ minister izda navodila za obvladovanje tveganj, povezanih z internimi vodovodnimi napeljavami, ki vsebujejo:
– spodbujanje izvajanja ocen tvegaj internih vodovodnih napeljav;
– ukrepe za zmanjšanje ali odpravo tveganja, če je vzrok neskladnosti pitne vode interna vodovodna napeljava;
– pogoje za uporabo pitne vode in ukrepe za preprečitev ponovnega pojava tveganj;
– spodbujanje usposabljanja za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z internimi vodovodnimi napeljavami ter vgradnjo gradbenih proizvodov in materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo;
– možnosti za nadomestitev komponent, izdelanih iz svinca, v obstoječih internih vodovodnih napeljavah, če je nadomestitev ekonomsko izvedljiva.
(3) Na podlagi navodil iz prejšnjega odstavka morajo lastniki oziroma upravljavci ali upravniki prednostnih prostorov pripraviti in izvajati načrt obvladovanja tveganj v interni vodovodni napeljavi. Ta načrt mora vsebovati oceno tveganja interne vodovodne napeljave in programa spremljanja parametrov iz Dela D Priloge 1 te uredbe. Načrt obvladovanja tveganj v interni vodovodni napeljavi lastniki oziroma upravljavci ali upravniki prednostnih prostorov najmanj na vsakih šest let pregledajo in po potrebi posodobijo.
(4) Spremljanje parametrov iz Dela D Priloge 1 te uredbe lahko izvaja laboratorij ali pravna oseba, ki izpolnjuje zahteve za vzorčenje in preskušanje pitne vode iz 25. člena te uredbe.
(5) Če se pri spremljanju parametrov iz Dela D Priloge 1 te uredbe ugotovijo neskladja, lastnik oziroma upravljavec ali upravnik prednostnih prostorov ukrepa v skladu z navodili iz drugega odstavka tega člena.
(6) Lastnik oziroma upravljavec ali upravnik prednostnih prostorov o ugotovljenih neskladnostih v pitni vodi in ukrepih za obvladovanje neskladnosti takoj obvesti uporabnike pitne vode v objektu v skladu z navodilom o načinih obveščanja iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe. Izvajalec spremljanja sproti vnaša rezultate spremljanja v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(spremljanje parametrov pitne vode)
(1) Upravljavec vodovoda v skladu s Prilogo 2 te uredbe in ob upoštevanju ocen tveganja prispevnega območja in sistema za oskrbo s pitno vodo pripravi program spremljanja parametrov iz delov A, B in C Priloge 1 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: program spremljanja) za vsako oskrbovalno območje do 31. oktobra tekočega leta za prihodnje leto in ga vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(2) Upravljavec vodovoda lahko zmanjša pogostost spremljanja parametra ali črta parametre s seznama parametrov iz delov A, B in C Priloge 1 te uredbe, razen ključnih parametrov iz 1. točke Dela B Priloge 2 te uredbe, če to ne bo ogrožalo zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode:
– na podlagi rezultatov spremljanja parametra v surovi vodi v skladu z oceno tveganja prispevnih območij;
– kadar je parameter lahko le posledica uporabe določenega postopka priprave ali metode dezinfekcije pitne vode in tega postopka ali metode upravljavec vodovoda ne uporablja;
– na podlagi določbe o oceni tveganja in obvladovanju tveganja sistema za oskrbo s pitno vodo iz Dela C Priloge 2 te uredbe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavec vodovoda vključi v program spremljanja dodatne parametre ali povečanje pogostosti spremljanja parametra:
– na podlagi pojava parametra v surovi vodi v skladu z oceno tveganja prispevnih območij ali
– na podlagi določbe o oceni tveganja in obvladovanju tveganja sistema za oskrbo s pitno vodo iz Dela C Priloge 2 te uredbe.
(4) Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljnjem besedilu: NLZOH) do 15. decembra tekočega leta pregleda in potrdi ustreznost posameznih programov spremljanja glede na zahteve iz Priloge 2 te uredbe ali zahteva njihovo dopolnitev.
(5) Program spremljanja vključuje najmanjšo pogostost vzorčenja in preskušanja pitne vode in dodatno vzorčenje in preskušanje pitne vode za zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo.
(6) Najmanjšo pogostost vzorčenja in preskušanja pitne vode, ki je določena v preglednici 1 Dela B Priloge 2 te uredbe, izvaja NLZOH v breme upravljavca vodovoda.
(7) Vlada Republike Slovenije s sklepom določi cenik storitev NLZOH za izvajanje najmanjše pogostosti vzorčenja in preskušanja pitne vode iz drugega odstavka tega člena.
(8) Dodatno vzorčenje in preskušanje parametrov iz delov A, B in C Priloge 1 te uredbe lahko izvaja laboratorij ali pravna oseba, ki izpolnjuje zahteve iz 25. člena te uredbe.
(spremljanje snovi z nadzornega seznama)
(1) NLZOH pripravi in izvaja program spremljanja snovi z nadzornega seznama snovi v breme državnega proračuna. Pri tem lahko uporabi rezultate spremljanja v skladu s predpisi, ki urejajo stanje podzemnih in površinskih voda. Rezultati spremljanja nadzornega seznama vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe.
(2) Če se pri spremljanju snovi z nadzornega seznama snovi ugotovi presežena orientacijska vrednost parametra z nadzornega seznama snovi, NIJZ predlaga ministrstvu, NLZOH oziroma upravljavcem vodovodov izvajanje enega ali več naslednjih ukrepov:
– preventivne ukrepe na prispevnih območjih,
– spremljanje teh snovi ali spojin v surovi vodi, ki ga izvaja NLZOH,
– preverjanje, ali je priprava pitne vode ustrezna, da se doseže orientacijska vrednost ali, kadar je to potrebno, optimizacijo priprave pitne vode in
– sanacijske ukrepe za varovanje zdravja ljudi iz 17. člena te uredbe.
(zahteve za vzorčenje in preskušanje pitne vode)
(1) Vzorčenje in laboratorijsko preskušanje parametra iz Priloge 1 te uredbe opravljajo laboratoriji ali pravne osebe:
– ki izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,
– imajo akreditirano vzorčenje,
– imajo akreditirano metodo preskušanja ali akreditiranih vsaj 80 odstotkov vseh laboratorijskih metod za parametre v skladu s Prilogo 1 te uredbe, razen motnosti.
(2) Metode vzorčenja in mesta vzorčenja pitne vode morajo ustrezati zahtevam iz Dela D Priloge 2 te uredbe. Vzorčenje mora biti razporejeno čim bolj enakomerno v času in prostoru ter s tem zagotavljati reprezentativnost spremljanja čez celo leto.
(3) Izvajalec vzorčenja in preskušanja pitne vode izpolnjuje specifikacije za analizo parametrov iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec vzorčenja in preskušanja pitne vode lahko uporabi drugačne analizne metode od metod iz Dela A Priloge 3 te uredbe, pod pogojem, da lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo metode iz Dela A Priloge 3 te uredbe. Vse informacije v zvezi s takimi metodami in njihovo enakovrednostjo predloži NLZOH. NLZOH te informacije sporoči Evropski komisiji.
(5) Izvajalec vzorčenja in preskušanja pitne vode za parametre iz Dela B Priloge 3 te uredbe lahko uporabi katero koli analizno metodo v skladu z njenimi zahtevami.
(6) Določba tega člena ne velja za izvajanje programa spremljanja učinkovitosti preventivnih ukrepov iz 3. točke tretjega odstavka 21. člena te uredbe in vzorčenja, izvedena za namene inšpekcijskih postopkov.
V. DOVOLJENJE ZA ODSTOPANJE OD MEJNIH VREDNOSTI PARAMETROV
(pogoji za izdajo dovoljenja)
(1) Če oskrbe s pitno vodo ni mogoče vzdrževati na noben drug sprejemljiv način in če neskladnost pitne vode zaradi odstopanja od mejnih vrednosti parametrov iz Dela B Priloge 1 te uredbe ne pomeni morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ministrstvo izda dovoljenje za uporabo neskladne pitne vode v naslednjih primerih:
– določitve novega prispevnega območja,
– določitve novega parametra onesnaženja na prispevnem območju,
– nepredvidenih in izjemnih razmer na obstoječem prispevnem območju, ki povzročajo začasne omejene prekoračitve mejnih vrednosti parametrov.
(2) Upravljavec vodovoda ob izpolnjenih pogojih za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka vloži na ministrstvo vlogo za izdajo dovoljenja za odstopanje od mejnih vrednosti parametrov (v nadaljnjem besedilu: vloga).
(3) Ta člen se ne uporablja za predpakirano pitno vodo.
Vloga vsebuje podatke o:
1. dnevni količini dobavljene pitne vode;
2. nosilcih živilske dejavnosti na področju oskrbovalnega območja, kjer pitna voda lahko vpliva na varnost živil v njihovi končni obliki;
3. predvidenem času trajanja neskladnosti in shemi vzorčenja ter preskušanja pitne vode na oskrbovalnem območju;
4. rezultatih preskušanja parametra, ki ni skladen, za obdobje enega leta;
5. vzrokih za neskladnost;
6. razlogih, zaradi katerih ni mogoče drugače zagotoviti oskrbe s pitno vodo;
7. številu uporabnikov pitne vode na oskrbovalnem območju;
8. časovno in finančno opredeljenem načrtu ukrepov za odpravo vzrokov neskladnosti;
9. vodovodu in oskrbovalnem območju, na katera se vloga nanaša.
(1) Ministrstvo v postopku odločanja o izdaji dovoljenja pridobi mnenje NIJZ v enem mesecu od prejete popolne vloge.
(2) Mnenje NIJZ vsebuje vsaj:
– najvišjo dovoljeno vrednost parametra, za katerega se izdaja mnenje,
– ocene tveganja za zdravje ljudi,
– priporočila za varovanje zdravja skupin uporabnikov pitne vode, kot so nosečnice, doječe matere, dojenčki, otroci, starejši odrasli, za katere bi lahko odstopanje pomenilo posebno tveganje za zdravje,
– mnenje o ustreznosti sheme vzorčenja in preskušanja pitne vode za obdobje predvidene neskladnosti pitne vode.
(1) Ministrstvo najpozneje v dveh mesecih od prejete popolne vloge izda dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednosti parametrov iz Dela B Priloge 1 te uredbe. Dovoljenje se izda za največ tri leta. Tri mesece pred potekom obdobja, za katero je bilo dovoljenje izdano, upravljavec vodovoda pošlje ministrstvu končno poročilo o doseženem izboljšanju pitne vode. V izrednih okoliščinah, ki se nanašajo na primere iz prve ali druge alineje prvega odstavka 26. člena te uredbe, lahko ministrstvo dovoli drugo odstopanje za največ tri leta. Ministrstvo o rezultatih pregleda in nameravani odločitvi za izdajo dovoljenja za drugo odstopanje obvesti Evropsko komisijo.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. dnevno količino dobavljene pitne vode;
2. morebitna priporočila za varovanje zdravja za skupine uporabnikov pitne vode, za katere bi lahko odstopanje pomenilo posebno tveganje za zdravje;
3. nosilce živilske dejavnosti na oskrbovalnem območju;
4. navedbo oskrbovalnega območja s pitno vodo, na katerega se dovoljenje nanaša;
5. obdobje, za katero se dovoljenje izda;
6. povzetek načrta za odpravo neskladnosti, vključno s časovnim načrtom ukrepov, oceno stroškov za njihovo izvajanje in načinom spremljanja njihovega izvajanja;
7. rezultate preskusov parametra, na katerega se nanaša dovoljenje, za obdobje enega leta in najvišjo dopustno vrednost, do katere lahko parameter odstopa;
8. razloge za izdajo dovoljenja;
9. roke za pošiljanje vmesnih poročil o poteku odpravljanja neskladnosti in doseženem izboljšanju pitne vode;
10. shemo vzorčenja v času odstopanja parametra, na katerega se odstopanje nanaša;
11. število uporabnikov pitne vode na oskrbovalnem območju.
(kratkotrajno odstopanje)
(1) Ne glede na določbo 26. člena te uredbe upravljavec vodovoda lahko pridobi mnenje NIJZ, ali se odstopanje od mejnih vrednosti parametrov iz Dela B Priloge 1 te uredbe, ki traja največ do 30 dni, šteje kot nepomembno. Mnenje NIJZ mora vsebovati vsaj najvišje dovoljene vrednosti neskladnega parametra, ukrepe, vključno z morebitnim obveščanjem uporabnikov pitne vode, in rok za odpravo neskladnosti.
(2) Ta člen se ne uporablja, če je v zadnjem letu vrednost kateregakoli parametra iz Dela B Priloge 1 te uredbe presegla mejno vrednost skupno za več kot 30 dni.
(obveščanje uporabnikov pitne vode o izdanem dovoljenju)
(1) Upravljavec vodovoda v skladu z navodilom o načinih obveščanja iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe zagotovi, da so uporabniki pitne vode obveščeni o dovoljeni uporabi pitne vode, ki odstopa od mejnih vrednosti parametrov iz Dela B Priloge 1 te uredbe, in o načrtu za odpravo neskladnosti.
(2) Upravljavec vodovoda seznani skupine uporabnikov pitne vode, za katere bi lahko odstopanje iz tega poglavja pomenilo posebno tveganje za zdravje, z morebitnimi tveganji in priporočili za varovanje njihovega zdravja.
VI. NALOGE NA PODROČJU DEJAVNOSTI JAVNEGA ZDRAVJA
(dejavnosti javnega zdravja)
(1) NLZOH v okviru izvajanja nalog iz zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, na področju dejavnosti javnega zdravja:
– upravlja in vzdržuje informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe,
– izvaja najmanjšo pogostost vzorčenja in preskušanja pitne vode vzorcev v skladu s 23. členom te uredbe,
– pripravlja in izvaja program spremljanja snovi, ki so vključene na nadzorni seznam snovi v skladu s 24. členom te uredbe,
– pripravlja in objavlja letno poročilo o pitni vodi.
(2) NLZOH ob pomoči Evropske agencije za okolje (v nadaljnjem besedilu: EEA) v okviru izvajanja nalog na področju dejavnosti javnega zdravja vzpostavi in nato vsako leto posodablja:
– nabor podatkov, ki vsebuje rezultate spremljanja v primerih preseganja vrednosti parametrov, določenih v delih A in B Priloge 1 te uredbe, zbrane v skladu s 23. členom te uredbe, in informacije o sanacijskih ukrepih, sprejetih v skladu s 17. členom te uredbe,
– nabor podatkov, ki vsebuje informacije o nevarnih dogodkih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili morebitno tveganje za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile vrednosti parametrov dosežene ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in ki so prizadeli vsaj 1.000 oseb, vključno z vzroki za te dogodke in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s 17. členom te uredbe, in
– nabor podatkov, ki vsebuje informacije o vseh dovoljenih odstopanjih v skladu z 29. členom te uredbe, vključno z informacijami iz drugega odstavka 29. člena te uredbe.
(3) NLZOH ob pomoči EEA v okviru izvajanja nalog na področju dejavnosti javnega zdravja vsakih šest let posodablja:
– podatke o ukrepih, sprejetih za izboljšanje dostopa do pitne vode in spodbujanje uporabe pitne vode v skladu s 5. členom te uredbe, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo,
– nabor podatkov, ki vsebuje informacije v zvezi z oceno tveganja in upravljanjem tveganja prispevnih območij iz 20. člena te uredbe, vključno z rezultati spremljanja snovi z nadzornega seznama snovi,
– nabor podatkov, ki vsebuje informacije v zvezi z oceno tveganja internih vodovodnih napeljav iz 22. člena te uredbe.
(4) NLZOH zagotovi, da imajo Evropska komisija, EEA in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do nabora podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) NIJZ v okviru izvajanja nalog v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, na področju dejavnosti javnega zdravja:
1. daje mnenja iz 15., 17., 28. in 30. člena te uredbe;
2. daje mnenje za drugačne načine obveščanja za vodovode, ki oskrbujejo 1.000 ali manj uporabnikov pitne vode, v skladu z navodili o načinih obveščanja iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe;
3. ocenjuje potencialno nevarnost pitne vode za zdravje ljudi oziroma zdravstveno ustreznost pitne vode;
4. predlaga ukrepe iz 24. člena te uredbe;
5. predlaga navodila iz 12., 13., 17. in 22. člena te uredbe;
6. pripravlja priporočila iz 3. in 8. člena te uredbe;
7. pripravlja strokovna mnenja s področja problematike pitne vode;
8. v primeru nepričakovanih nevarnih dogodkov sprejema strokovne odločitve za zaščito zdravja ljudi.
(informacijski sistem pitne vode)
(1) Informacijski sistem pitne vode vključuje:
1. identifikacijske podatke o vodovodih;
2. identifikacijske podatke upravljavca vodovoda;
3. identifikacijske podatke o oskrbovalnih območjih;
4. identifikacijske podatke o vodnih dovoljenjih in zajetjih za pitno vodo iz evidence vodnih dovoljenj v skladu s predpisom, ki ureja vodno knjigo;
5. podatke o številu uporabnikov pitne vode s stalnim prebivališčem v naselju in občini;
6. podatke iz 5., 10., 17., 18., 20., 21. in 22. člena te uredbe;
7. podatke o izdelavi in posodobitvah varnostnega načrta iz 13. člena te uredbe;
8. podatke o spremljanju iz 23. in 24. člena te uredbe.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka, razen podatkov iz 5., 22. in 24. člena te uredbe, vnaša v informacijski sistem pitne vode upravljavec vodovoda.
(3) Neposreden dostop do podatkov iz informacijskega sistema pitne vode je omogočen pooblaščenim osebam ministrstva, Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZIRS), NIJZ, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR) ter ministrstva, pristojnega za vode, in njegovih organov v sestavi.
(4) Upravljavcu vodovoda je omogočen dostop do podatkov informacijskega sistema pitne vode za vodovod, ki ga upravlja.
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe izvaja ZIRS, nad določbami 10. člena ter prvega, drugega, tretjega, osmega, devetega, dvanajstega, trinajstega, štirinajstega in petnajstega odstavka 20. člena te uredbe pa inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor glede predpakirane pitne vode, pitne vode, ki se uporablja za izvajanje živilske dejavnosti, in pitne vode, ki se črpa na zajetju za pitno vodo za izvajanje živilske dejavnosti, izvaja UVHVVR.
(prekrški upravljavca vodovoda)
(1) Z globo od 4.000 evrov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec vodovoda – pravna oseba, ki v povprečju zagotavlja več kot 100 m3 pitne vode na dan ali oskrbuje več kot 500 uporabnikov pitne vode, če:
1. pri pripravi pitne vode uporablja snovi v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena in Prilogo 5 te uredbe;
2. izvaja dezinfekcijo pitne vode v nasprotju s petim ali šestim odstavkom 8. člena te uredbe;
3. ne izpolni obveznosti iz 10. člena te uredbe;
4. nima določene odgovorne osebe za pitno vodo iz prvega odstavka 11. člena te uredbe ali odgovorna oseba za pitno vodo ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka 11. člena te uredbe;
5. ne zagotavlja zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode v skladu s prvim odstavkom 12. člena te uredbe;
6. v primerih iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe ne obvesti lastnika oziroma upravljavca ali upravnika objekta in mu ne pošlje ustreznih priporočil za zmanjšanje ali odpravo tveganja;
7. ne izdela, izvaja, pregleduje ali posodablja varnostnega načrta iz 13. člena te uredbe;
8. ne zagotovi spremljanja vode rezervnega zajetja za pitno vodo v skladu s 16. členom te uredbe;
9. v primerih iz prvega odstavka 17. člena te uredbe ne izda ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma prekinitve oskrbe s pitno vodo do odprave nevarnosti ali ne izvede ukrepov za odpravo neskladnosti;
10. ne izvede ukrepov za odpravo neskladnosti v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe;
11. ne obvešča uporabnikov pitne vode v skladu s petim odstavkom 17. člena te uredbe;
12. ne vnaša podatkov v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe v skladu s šestim odstavkom 17. člena te uredbe;
13. ne izvede laboratorijskega preskušanja pitne vode pred preklicem ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma prekinitve oskrbe s pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe;
14. ne zagotovi informacij v skladu z 18. členom te uredbe;
15. ne izdela ocene tveganja prispevnih območij pitne vode ali predloga ukrepov upravljanja tveganja prispevnih območij v skladu z 20. členom te uredbe;
16. ne izdela ocene tveganja ali sprejme ukrepov za upravljanje tveganja sistemov za oskrbo s pitno vodo v skladu z 21. členom te uredbe;
17. ne pripravi programa spremljanja parametrov iz 23. člena te uredbe ali ga ne vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe;
18. ne obvešča uporabnikov pitne vode o dovoljeni uporabi pitne vode in načrtu za odpravo neskladnosti ali jih ne seznani z odstopanji, ki pomenijo tveganje za zdravje v skladu z 31. členom te uredbe;
19. v informacijski sistem pitne vode ne vnaša podatkov v skladu z drugim odstavkom 33. člena te uredbe.
(2) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje upravljavec vodovoda – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena odstavka kaznuje odgovorna oseba upravljavca vodovoda – pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v organu samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 500 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje upravljavec vodovoda – pravna oseba, ki v povprečju zagotavlja manj kot 100 m3 pitne vode na dan ali oskrbuje manj kot 500 uporabnikov pitne vode.
(5) Z globo od 250 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje upravljavec vodovoda – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v povprečju zagotavlja manj kot 100 m3 pitne vode na dan ali oskrbuje manj kot 500 uporabnikov pitne vode.
(6) Z globo od 250 eurov do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena odstavka kaznuje odgovorna oseba upravljavca vodovoda – pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v povprečju zagotavlja manj kot 100 m3 pitne vode na dan ali oskrbuje manj kot 500 uporabnikov pitne vode, in odgovorna oseba v organu samoupravne lokalne skupnosti.
(prekrški lastnika, upravljavca ali upravnika prednostnih prostorov)
(1) Z globo od 1.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje lastnik, upravljavec ali upravnik prednostnega prostora, ki je pravna oseba, če:
– ne pripravi ali ne izvaja načrta obvladovanja tveganj v interni vodovodni napeljavi v skladu s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe,
– ne obvešča uporabnikov pitne vode o ukrepih za obvladovanje neskladnosti v skladu s šestim odstavkom 22. člena te uredbe.
(2) Z globo od 500 eurov do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje lastnik, upravljavec ali upravnik prednostnega objekta, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba lastnika, upravljavca ali upravnika prednostnega prostora – pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 200 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik – lastnik, upravljavec ali upravnik prednostnih prostorov.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Vrednosti parametrov iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in spremljanje parametrov iz prvega odstavka 23. člena te uredbe za bisfenol-A, klorat, klorit, halogenocetne kisline, mikrocistin-LR, vsoto PFAS, skupno PFAS in uran se uporabljajo od 1. januarja 2026.
(2) Predpakirna pitna voda, ki ne izpolnjuje parametrov iz Dela B Priloge I v skladu z drugim in s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe in je bila dana v promet pred uveljavitvijo te uredbe v skladu z določbami Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), se lahko trži do prodaje zalog oziroma še največ do 12. januarja 2025.
(3) Upravljavec vodovoda izdela in začne izvajati varnostni načrt iz 13. člena te uredbe do 1. januarja 2029.
(4) Upravljavec vodovoda izdela oceno tveganja in predlog ukrepov za upravljanje tveganja prispevnih območij za zajetja pitne vode iz prvega odstavka 20. člena te uredbe do 30. junija 2027.
(5) Ministrstvo, pristojno za vode, izdela prikaz prispevnih območij iz prve alineje tretjega odstavka 20. člena te uredbe v 18 mesecih od uveljavitve te uredbe.
(6) Ministrstvo zagotovi splošno analizo tveganj, povezanih z internimi vodovodnimi napeljavami, iz drugega odstavka 22. člena te uredbe do 1. januarja 2025.
(7) Načrt za obvladovanje tveganj v internih vodovodnih napeljavah iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe lastniki oziroma upravljavci ali upravniki prednostnih prostorov pripravijo in začnejo izvajati najpozneje 1. januarja 2029. Lastnik oziroma upravljavec ali upravnik prednostnih prostorov, v katerih obstaja pogoj za obstoj in razmnoževanje legionel, mora najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe pripraviti in izvajati načrt preprečevanja legioneloz. Izvajanje tega načrta preneha 31. decembra 2028.
(8) Upravljavec vodovoda prvič pripravi program spremljanja iz 23. člena te uredbe do 31. oktobra 2028.
(9) NLZOH ob pomoči EEA do 12. januarja 2029 v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 32. člena te uredbe vzpostavi podatke o ukrepih, sprejetih za izboljšanje dostopa do pitne vode in spodbujanje uporabe pitne vode, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo.
(10) NLZOH ob pomoči EEA do 12. januarja 2027 v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 32. člena te uredbe vzpostavi nabor podatkov, ki vsebuje informacije o ocenah tveganja in upravljanju tveganja prispevnih območij.
(11) NLZOH ob pomoči EEA do 12. januarja 2029 v skladu s tretjo alinejo tretjega odstavka 32. člena te uredbe vzpostavi nabor podatkov, ki vsebuje informacije o ocenah tveganja internih vodovodnih napeljav.
(12) Upravljavec vodovoda, ki na dan 31. decembra 2024 izpolnjuje zahtevo glede števila uporabnikov pitne vode ali v letu 2024 dobavi povprečno dnevno količino pitne vode iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, izdela oceno ravni vodnih izgub in možnosti za zmanjšanje teh izgub ter jo v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe vnese v informacijski sistem pitne vode iz 33. člena te uredbe do 31. marca 2025 za preteklo leto.
(13) NLZOH sporoči rezultate ocene ravni vodnih izgub in možnosti za zmanjšanje teh izgub iz informacijskega sistema iz prvega odstavka 33. člena te uredbe Evropski komisiji do 12. januarja 2026.
(1) Minister izda navodila iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe naslednji dan po objavi te uredbe.
(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za vode, izda navodila za izdelavo varnostnega načrta iz petega odstavka 13. člena te uredbe do 31. decembra 2025.
(3) Minister izda navodila za razglasitev ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode oziroma ukrepa prekinitve oskrbe s pitno vodo iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2025.
(4) Navodila za izdelavo načrta preprečevanja legioneloz iz drugega stavka sedmega odstavka prejšnjega člena izda minister naslednji dan po objavi te uredbe.
(5) Minister izda navodila za obvladovanje tveganj, povezanih z internimi vodovodnimi napeljavami, iz drugega odstavka 22. člena te uredbe do 1. januarja 2026.
Do sprejetja harmonizirane zakonodaje na ravni Evropske unije, ki bo natančneje določila minimalne higienske zahteve za materiale in proizvode, ki prihajajo v stik s pitno vodo iz 9. člena te uredbe, se za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, uporabljajo Priporočila za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, ki jih izda NIJZ in objavi na svoji spletni strani naslednji dan po objavi te uredbe.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), določbe 10., 11., 12., 13. in 14. člena pa se uporabljajo do 31. decembra 2028.
(2) Priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja iz drugega odstavka 9. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in priporočila uporabnikom pitne vode v primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode iz drugega odstavka 21. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), izdana na podlagi navedenega pravilnika do uveljavitve te uredbe, se uporabljajo do 31. decembra 2025.
(3) V Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04, 75/05 in 45/08 – ZKme-1) se v 27. členu za besedo »vodo« črtata vejica in besedilo »glede vsebnosti snovi, ki so lahko zdravju škodljive, pa mora ustrezati pogojem iz 4.6 točke priloge 1 tega pravilnika«.
(1) Določba drugega odstavka 10. člena te uredbe, ki se nanaša na prag, ki ga presegajo ocenjene vodne izgube, se začne uporabljati v roku, ki ga določi delegirani akt Evropske komisije iz drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Minister objavi dan začetka uporabe delegiranega akta iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-228/2023
Ljubljana, dne 31. maja 2023
EVA 2022-2711-0127
Vlada Republike Slovenije
