Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju: ZLS), 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 165/21 – UPB4; v nadaljevanju: Statut), 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11; v nadaljevanju: ZGJS), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) ter 53. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21, 105/22 – ZZNŠPP, 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju: ZPCP-2) in Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 15/10, 55/11, 107/12, 72/16, 56/17 in 17/23) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 5. seji dne 31. 5. 2023 sprejel
o organizaciji in načinu izvajanja gospodarske javne službe mestnih linijskih prevozov v Mestni občini Kranj
(1) Odlok ureja organizacijo in način izvajanja gospodarske javne službe mestnih linijskih prevozov v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba). Odlok je hkrati koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe mestnih linijskih prevozov.
(2) Ta Odlok določa:
a. predmet gospodarske javne službe,
b. območje izvajanja gospodarske javne službe,
c. začetek in čas trajanja izvajanja gospodarske javne službe,
d. vrsto in obseg monopola,
e. splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe,
f. splošne pogoje za uporabo storitve gospodarske javne službe,
g. uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
h. vire financiranja gospodarske javne službe,
i. način plačila koncesionarja,
j. postopek izbire koncesionarja,
k. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
l. organ, ki opravi izbor koncesionarja,
m. organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
n. javna pooblastila koncesionarju,
o. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
p. prenehanje koncesijskega razmerja,
q. druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
(opredelitev ključnih pojmov)
(1) Pojmi, ki se uporabljajo v Odloku in imajo sledeč pomen:
a. »javni partner« je samoupravna lokalna skupnost (Mestna občina Kranj), ki v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, kot je opredeljena v nadaljevanju Odloka;
b. »koncedent« je javni partner (Mestna občina Kranj);
c. »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem pridobi pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, kot je opredeljena v Odloku;
d. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se izvaja v skladu s tem Odlokom;
e. »javni interes« je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi v skladu s 3. členom Odloka;
f. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je dvostransko pravno razmerje med Mestno občino Kranj in pravno ali fizično osebo (zasebni partner), v katerem javni partner podeli zasebnemu partnerju pravico in dolžnost izvajati dejavnost v javnem interesu, skladno s tem Odlokom;
g. »mestni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov, ki ga mestna občina kot javno službo organizira znotraj svojega območja;
h. »linija« je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena;
i. »sprememba linije« je vsaka trajna ali začasna sprememba poteka linije, vključno z njeno delno opustitvijo ali smeri vožnje na posamični liniji;
j. »vozni red« je ureditev linije, s katero se določajo vrsta prevoza, način prevoza, vrstni red avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, njihova oddaljenost od začetne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno postajo ali avtobusno postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja prevoz na liniji, čas veljavnosti in režim obratovanja linije;
k. »frekvenca vožnje« je število enakomerno razporejenih odhodov avtobusov na liniji v časovni enoti, opredeljena kot čas v minutah med dvema zaporednima odhodoma;
l. »uporabnik« je potnica ali potnik, ki koristi storitve linijskih prevozov v mestnem prometu po tem Odloku;
m. »sistem enotne vozovnice« je način izvajanja javnih linijskih prevozov potnikov, kjer izvajalci ali izvajalke (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v različnih vrstah prometa izvajajo prevoze na podlagi enotne vozovnice, kar potnikom omogoča uporabo te vozovnice pri različnih izvajalcih v javnem linijskem prometu na območju Republike Slovenije, skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo;
n. »obveznosti javne službe« so vse obveznosti izvajalca ali njegovih podizvajalcev v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe mestni linijski prevoz, določene s tem Odlokom in drugimi predpisi ali posamičnimi akti, in sicer zlasti obveznost izvajati prevoze po liniji in v določenem voznem redu ne glede na število potnikov, obveznost izvajati prevoze po ceniku prevoznin, obveznost prevzeti vsakega potnika in prtljago, ki izpolnjuje splošne pogoje, obveznost zagotavljati predpisano kvaliteto storitev, obveznost obveščati javnost in obveznost uporabe kompatibilne vozovnice, če opravlja prevoze izvajalca več prevoznikov (podizvajalci);
o. »prevoz na klic« je napredna oblika javnega prevoza do največ osem potnikov in se izvaja na območjih prevoza na klic, na katerih ni organiziranega javnega prevoza potnikov, oziroma na območjih z nižjim povpraševanjem po storitvah javnega prevoza potnikov;
p. »območje prevoza na klic« je ožje območje Mestne občine Kranj, določeno s sklepom koncedenta, kjer velja režim prevoza na klic, in ki obsega območje Koroške ceste od št. 1 do št. 6, Slovenskega trga od št. 5 do št. 8, Gregorčičeve ulice od št. 6a do št. 2, Maistrov trg, Reginčeve ulice od št. 2 do št. 10, Tomšičeve ulice od št. 2 do št. 38, Glavni trg, Cankarjeve ulice, Trubarjev trg, Poštne ulice in Tavčarjeve ulice od št. 29 do št. 1;
q. »zanesljivost voženj« pomeni, da je koncesionar dolžan izvajati mestni linijski prevoz nepretrgano ves dan in vse dni v letu, po voznem redu na vseh linijah, določenih z na tem Odloku temelječih predpisih, ne glede na število uporabnikov.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem Odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo zakon, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakon, ki ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu ter ostali predpisi, ki urejajo cestni promet.
Javni interes za izvajanje gospodarske javne službe mestnih linijskih prevozov temelji zlasti na sledečih podlagah:
a. peti alineji drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE),
b. 53. členu Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21, 54/22 – ZUJPP, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O),
c. 3. členu Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 15/10, 55/11, 107/12, 72/16, 56/17 in 17/23),
d. Testu javno-zasebnega partnerstva za projekt »Izvajanje lokalne gospodarske javne službe mestnih linijskih prevozov potnikov v Mestni občini Kranj«,
e. Ostalih aktih, vezanih na ureditev cestnega prometa v Mestni občini Kranj
in zajema:
– zagotavljanje nemotenega delovanja izbirne gospodarske javne službe mestnih linijskih prevozov,
– skrb za prometno varnost in nemoten transport potnikov,
– večjo povezljivost,
– razvoj trajnostne mobilnosti,
– skrb za čisto okolje,
– optimizacijo storitev prevozov,
– zmanjšanje prometnih zastojev in obremenjenosti mestnih središč s prometom,
– zagotavljanje višje življenjske ravni in kakovosti življenja občanov.
II. PREDMET IN OBMOČJE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(organizacijska zasnova javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v javno-naročniški obliki, v okviru katere se izvaja koncesija za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov v mestnem prometu.
(predmet gospodarske javne službe)
(1) Predmet izvajanja gospodarske javne službe po tem Odloku je izvajanje mestnega linijskega prevoza na območju Mestne občine Kranj.
(2) Gospodarska javna služba obsega naslednje storitve:
a. prevoz uporabnikov in ročne prtljage na linijah po voznem redu ter prevoz na klic skladno s predpisi in tem Odlokom;
b. dnevno zagotavljanje pogojev za varno in nemoteno obratovanje vozil (tehnična brezhibnost vozil, usposobljenost vozil in voznikov za udeležbo v cestnem prometu, zavarovanje vozil, voznikov in potnikov, čistoča vozil);
c. obveščanje uporabnikov o storitvah javne službe (voznih redih, cenah, pogojih prevoza, obvozih in splošne informacije o izvajanju javne službe);
d. izdelavo in prodajo vozovnic;
e. nadzor nad vozovnicami uporabnikov.
(3) Koncesionar mora kot sestavni del javne službe opravljati tudi naloge v zvezi z drugim obveščanjem uporabnikov, oblikovanjem voznih redov, vodenjem evidenc in obveščanjem koncedenta ter druge naloge, kot to določa veljavna zakonodaja, ta Odlok in koncesijska pogodba.
(4) Prevoz na klic se izvaja v okviru gospodarske javne službe mestni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu na ožjem območju Mestne občine Kranj in na način, določen s posebnim sklepom koncedenta. Prevoz na klic se izvaja na območju prevoza na klic po prilagodljivem voznem redu, kjer se čas in relacija vožnje oblikujeta glede na prevozno potrebo uporabnika.
(5) Koncesionar lahko opravlja tudi druge prevoze ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje. Pri tem mora evidentirati gospodarsko javno službo po tem Odloku kot ločeno dejavnost, ki jo opravlja na podlagi izključne pravice v smislu zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(območje izvajanja mestnega linijskega prevoza in vozni red)
Območje izvajanja mestnega linijskega prevoza je območje Mestne občine Kranj. V okvir izvajanja mestnega linijskega prevoza spadajo linije, ki so opredeljene z vsakokrat veljavnim Sklepom o določitvi obveznih linij in voznega reda ter za katere se pridobi ustrezno dovoljenje, skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
Razporeditev linij in postajališč mestnega linijskega prevoza mora težiti k zagotavljanju najmanj 80 % prostorske dostopnosti za vse ključne skupine prebivalstva.
(spreminjanje linij in voznega reda tekom trajanja koncesije)
(1) Koncesionar lahko v času izvajanja koncesije predlaga spremembo voznega reda, dodatne linije, podaljšanje ali spajanje obveznih in/ali dodatnih linij ter postajališča na teh linijah, če oceni, da bi predmetne spremembe izboljšale časovno in prostorsko dostopnost ali izboljšale ekonomske rezultate, vezane na izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Koncedent lahko ob utemeljenih razlogih (demografski, finančni ipd.) po posvetovanju s koncesionarjem v času izvajanja koncesije s sklepom spremeni sklep iz 6. člena Odloka, na način, da opusti, spremeni ali uvede dodatne linije ali spremeni vozni red.
(3) O predlogu iz prvega odstavka tega člena in spremembi iz predhodnega odstavka tega člena odloči župan. O uvedbi ali ukinitvi posamezne linije odloči mestni svet.
(4) Vozni red za mestni linijski promet mora biti v največji možni meri usklajen z voznim redom za medkrajevni linijski promet na območju Gorenjske in voznim redom šolskih prevozov, tako da potnikom zagotavlja čim krajšo čakalno dobo pri prestopih med mestnim linijskim prometom, medmestnim potniškim prometom na območju gorenjske in šolskimi prevozi ter obratno. Koncedent s sprejemom Sklepa o določitvi obveznih linij in voznega reda določi prioriteto za usklajevanje voznih redov mestnega linijskega prometa, medmestnega potniškega prometa na območju Gorenjske in voznih redov šolskih prevozov.
(5) Vpliv spremembe linij ali voznega reda na razmerje med koncesionarjem in koncedentom se opredeli v koncesijski pogodbi, pri čemer se sledi načelu, da morajo biti koncesionarju povrnjeni stroški, ki mu nastanejo zaradi takšnih sprememb.
III. ČAS TRAJANJA KONCESIJE
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 10 let.
(3) Koncesijsko razmerje je mogoče podaljšati skladno z določili vsakokrat veljavne zakonodaje.
IV. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
Koncedent zagotavlja koncesionarju izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti iz tega Odloka na opredeljenem območju izvajanja za čas trajanja koncesijske pogodbe ter druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s tem Odlokom.
V. SPLOŠNI POGOJI IN OBVEZNOSTI KONCESIONARJA ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(splošne obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar, ki izvaja koncesijo, mora:
a. v času trajanja koncesije opravljati mestni linijski prevoz potnikov v skladu z voznim redom na vseh linijah, določenih s koncesijsko pogodbo, ne glede na število potnikov;
b. v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej zagotavljati točnost voženj po voznem redu;
c. pri izvajanju koncesije upoštevati vsakokrat veljavne predpise;
d. svojo dejavnost usklajevati z razvojnimi programi, potrebami in interesi koncedenta;
e. zagotavljati uporabnikom zanesljivo in kvalitetno izvajanje koncesije;
f. v čim večji meri omogočiti dostop do storitev za gibalno ali senzorično ovirane potnike;
g. omogočati strokovni ter finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela v skladu s tem Odlokom in koncesijsko pogodbo;
h. koncedenta obveščati o dogodkih, ki so pomembni za izvajanje javne službe;
i. opravljati prevoze na način in pod pogoji, opredeljenimi z vsakokrat veljavno zakonodajo, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
j. spoštovati druge obveznosti v zvezi z izvajanjem koncesije iz koncesijske pogodbe.
(2) V primerih iz točke c. in d. prvega odstavka tega člena morajo biti koncesionarju povrnjeni stroški, ki mu nastanejo zaradi sprememb vsakokrat veljavnih predpisov, strokovno-tehničnih, organizacijskih, stroškovnih in drugih normativov in standardov ter zaradi usklajevanja z razvojnimi programi, potrebami in interesi koncedenta.
(odgovornost koncesionarja za škodo)
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega Odloka in koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvajanjem javne službe. Kopijo zavarovalne police mora koncesionar koncedentu predložiti kot pogoj za veljavnost koncesijske pogodbe.
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita v razpisni dokumentaciji oziroma s koncesijsko pogodbo.
(nepretrgano izvajanje mestnega linijskega prevoza in točnost izvajanja voznega reda)
(1) Koncesionar je dolžan zagotoviti, da najmanj 95 % vseh voženj v posameznem koledarskem letu ne predstavlja kršitve zanesljivosti voženj in točnosti izvajanja voznega reda. Način ugotavljanja zanesljivosti voženj in točnosti izvajanja voznega reda ter sankcija za kršitev najmanjše zahtevane zanesljivosti voženj se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(2) Za kršitev zahteve zanesljivosti voženj šteje vsaka vožnja, ki je koncesionar ne opravi, ali ki zamuja 20 minut ali več na linijah s frekvenco 30 minut ali manj, oziroma ki zamuja 30 minut ali več na linijah s frekvenco več kot 30 minut, pri čemer ne gre za okoliščine iz 14., 15. ali 16. člena Odloka. Za kršitev se ne šteje zamuda, prekinitev ali opustitev prevoza, če je to posledica razlogov izven sfere koncesionarja (npr. prometna konica, zastoji, nesreče, delovne zapore ipd.).
(3) Kršitev točnosti izvajanja voznega reda iz prejšnjega odstavka predstavlja vsak prehiter odhod z začetnega ali končnega/izravnalnega postajališča, kakor tudi vsak bistveno prehiter odhod z drugega postajališča ali bistveno prepozen prihod na postajališče, če tak odhod oziroma prihod ni nastal zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani koncesionarja.
(4) Koncesionar je dolžan voditi evidenco odhodov z začetnih oziroma končnih/izravnalnih postajališč vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O kršitvah zanesljivosti voženj in odstopanjih od voznega reda je koncesionar dolžan poročati koncedentu v okviru poročil iz 50. člena tega Odloka ali na njegovo zahtevo.
(5) Koncedent ugotavlja zanesljivost voženj v okviru nadzora po 48. členu tega Odloka.
(začasne spremembe zaradi predvidljivih okoliščin)
(1) Če koncesionar izve za okoliščine, ki bodo povzročile opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj še pred nastopom spremembe obvestiti koncedenta.
(2) Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno zaporo lokalne ceste, ki vpliva na linije javnih potniških prevozov, mora o času zapore obvestiti koncesionarja, če je glede na naravo zapore to mogoče, najmanj 14 dni pred začetkom zapore.
(3) Če bodo okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale več kot 7 dni, koncedent določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali po lastni pobudi začasni potek linije in začasni vozni red na njej.
(4) O začasnem poteku linije in začasnem voznem redu mora koncesionar pravočasno obvestiti uporabnike oziroma javnost na načine iz 24. člena tega Odloka.
(5) V primeru začasnih sprememb, ki bistveno vplivajo na obseg zagotavljanja storitev, je koncesionar upravičen do povrnitve stroškov, ki mu nastanejo zaradi takšnih sprememb.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.
(3) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
(4) Če koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe do sodne rešitve spora.
(višja sila in druge nepredvidene okoliščine)
(1) Višja sila in druge nepredvidene okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, epidemije, vojna in ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe ni možno na način, kot ga opredeljujeta ta odlok in koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z izvajanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. V primeru, da je izvajanje storitev po koncesijski pogodbi zaradi višje sile onemogočeno ali zmanjšano, se nadomestilo lahko ustrezno zmanjša, kot to določa koncesijska pogodba.
(3) Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
(4) Koncesionar mora o spremembi poteka linije, tarife, voznega reda, prekinitvi prevozov in podobno, redno obveščati javnost preko sredstev javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki bodo ali so povzročile spremembe oziroma prekinitev prevoza.
(obveznosti koncesionarja v zvezi s posebnimi dogodki)
(1) Koncesionar mora po naročilu koncedenta v okviru javne službe po tem Odloku izvajati dodatne prevoze, kadar je to potrebno zaradi športnih in drugih podobnih prireditev, sejmov ali drugih dogodkov, ki zahtevajo bolj intenziven prevoz potnikov v mestnem linijskem prevozu ali prevoz na posebne lokacije in z njih (posebni dogodki).
(2) V okviru obveznosti iz prejšnjega odstavka je koncesionar dolžan povečati frekvenco voženj na določenih linijah, voziti po spremenjeni oziroma podaljšani liniji in/ali voziti po novi začasni liniji. Koncedent in koncesionar uskladita način izvajanja teh storitev glede na glede na razpoložljive kapacitete.
(3) Upravičeni stroški teh dodatnih prevozov so upravičeni stroški izvajanja javne službe, prihodki iz teh prevozov pa prihodki izvajanja javne službe.
(4) Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se obračunavajo enako, kot ostali upravičeni stroški izvajanja javne službe, prevoznine pa sme koncesionar zaračunavati največ v višini, določeni s tarifo prevoznin.
(5) Kot višja sila se ne šteje stavka pri koncesionarju zaposlenih delavcev. Koncesionar mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti opravljanje koncesije tako, da potnikom zagotovi v najvišji možni meri nemoteno uporabo storitev izvajanja koncesije v okviru voznih redov. Če koncesionar v primerih, ki so posledica stavke ali drugega ravnanja pri njem zaposlenih delavcev, ne zagotovi opravljanja koncesije, lahko njeno opravljanje zagotovi koncedent s prevzemom koncesije ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
(uporaba gospodarske javne infrastrukture)
(1) Koncedent dovoljuje koncesionarju uporabljati lastnino in infrastrukturo, vezano na izvajanje mestnega linijskega prevoza, ki je v lasti in/ali v uporabi koncedenta. Koncesionar mora zagotoviti, da bo vsa javna ali osebna lastnina, katero poškoduje koncesionar ob izvajanju mestnega linijskega prevoza, na njegove stroške vrnjena v prvotno stanje. Za poškodbe, ki so posledica običajne rabe ali obrabe, koncesionar ne odgovarja.
(2) Koncedent dovoljuje koncesionarju uporabljati ustrezne dele občinskih javnih cest in drugih javnih površin v Mestni občini Kranj za ustavljanje vozil mestnega linijskega prevoza na postajališčih, kjer taka postajališča niso posebej urejena kot infrastruktura javne službe.
(3) Koncesionar se na mestih iz prejšnjega odstavka zavezuje v okviru možnosti urediti ustrezna postajališča kot infrastrukturo javne službe.
(4) Koncedent si bo prizadeval, da bo koncesionarju zagotovil možnost parkiranja vozil na površinah, ki jih upravlja koncedent.
(1) Koncesionar mora zagotoviti ustrezno število namenskih vozil z začetkom izvajanja mestnega linijskega prevoza, razpolagati pa mora tudi z ustreznim številom vozil tehnične rezerve.
(2) Koncesionar mora mestni linijski prevoz opravljati z avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu uporabnikov na posamezni liniji in posameznih vožnjah voznega reda.
(3) Koncesionar lahko na posameznih linijah in v določenih obdobjih, ko je število uporabnikov tako majhno, da ni potrebno opraviti prevoza z avtobusom, opravi prevoz z manjšimi vozili namenjenimi za prevoz potnikov, ki ustrezajo tehničnim karakteristikam iz razpisne dokumentacije za izbor koncesionarja.
(4) Vozila, ki jih uporablja koncesionar za izvajanje mestnega linijskega prevoza, vključno z vozili tehnične rezerve, morajo izpolnjevati najmanj zahteve glede opremljenosti in okoljskih emisij, ki jih določa veljavna zakonodaja in jih v okviru postopka izbora koncesionarja v razpisni dokumentaciji opredeli koncedent.
(5) Koncesionar je dolžan vzeti v uporabo in upravljanje vozila v lasti koncedenta, če ta izpolnjujejo pogoje iz tega člena, na način in pod pogoji, navedenimi v javnem razpisu oziroma koncesijski pogodbi.
(6) Prevoz na klic izvaja koncesionar z električnimi vozili, od katerih mora biti vsaj eno vozilo zaprte izvedbe z vsaj 5+1 sedeži, registrirano in omogočati prevoz invalidskega vozička širine do 65 cm.
(7) Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti vozil, mora koncesionar zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena uporabnikom, da je ta ves čas v celoti funkcionalna in v skladu z zahtevami iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Posledice kršitev zahtev tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Vozilo mora biti opremljeno z informacijskim sistemom za potnike tako, da je jasno označeno, da gre za vozilo mestnih linijskih prevozov.
(2) Vozilo mora imeti na sprednji in bočni zunanji strani zaslon s številko in imenom linije. Na zadnji strani in levi bočni strani vozila mora biti zaslon s številko linije.
(3) Napis na zaslonih mora zagotavljati dobro kotno vidljivost v vseh vremenskih pogojih podnevi in ponoči.
(4) Za uporabnike mora imeti vozilo še znake, v velikosti črk najmanj 3 cm, ki označujejo:
a. vrata za vstop in izstop na zunanji in notranji strani,
b. sedeže, rezervirane za invalide, in prostor, rezerviran za invalide,
c. prepoved kajenja v vozilu,
d. prepoved motenja voznika med vožnjo,
e. število sedežev in stojišč v vozilu,
f. obvezno uporabo oprijemal za potnike, ki med vožnjo stojijo.
(5) V vozilu morajo biti na vidnem mestu izobešene določbe tega Odloka, ki se nanašajo na pravice in obveznosti koncesionarja ter uporabnikov, ali elektronska povezava do tega Odloka.
(6) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar mora ves čas izvajanja gospodarske javne službe zagotavljati, da so vozila zunaj in znotraj primerno očiščena ter da so zagotovljeni vsi higienski ukrepi za varovanje zdravja skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi.
(2) Koncesionar mora očistiti celotno zunanjost vozila in izvesti notranje čiščenje najmanj enkrat na 7 dni, najmanj enkrat mesečno pa mora vsako vozilo temeljito očistiti, pri čemer se standard čiščenja podrobneje opredeli v koncesijski pogodbi.
(3) Voznik mora preveriti notranjost vozila na vsaki končni postaji in ga po potrebi očistiti.
(4) Koncesionar mora voditi evidenco čiščenja in pranja vozil.
(5) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da ima vozno osebje (voznik in morebitne druge osebe, ki stopajo v stik z uporabniki) enotna oblačila in oznake, iz katerih izhaja, da gre za vozno osebje mestnih linijskih prevozov, pri čemer mora koncesionar zagotoviti ustrezno čiščenje, vzdrževanje in nadomeščanje obrabljenih oblačil in oznak, tako da je zagotovljen primeren videz voznega osebja. Osebno ime člana voznega osebja mora biti ustrezno označeno bodisi na oblačilih ali na drugem ustreznem mestu v vozilu.
(2) Vozno osebje mora omogočiti uporabnikom varen vstop in izstop iz vozila ter varno in udobno vožnjo.
(3) Vozno osebje mora v okviru možnosti gibalno oviranim uporabnikom omogočiti pomoč pri vstopu in izstopu iz vozila ter jim zagotoviti sedež.
(4) Vozno osebje mora uporabnikom dajati podatke o liniji in njenem poteku ter o posamezni vožnji.
(5) Vozno osebje se mora sporazumevati z uporabniki v slovenskem jeziku in se mora vesti skladno z osnovnimi pravili vljudnosti.
(6) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar sme na zunanjosti in v notranjosti vozil nameščati različno oblikovana oglasna sporočila, ki ustrezajo zahtevam tega člena, lahko tudi z uporabo vizualne tehnične opreme, skladno z vsakokrat veljavnimi odloki, ki urejajo oglaševanje v Mestni občini Kranj.
(2) Namestitev oglasnih sporočil ne sme biti taka, da bi kršila predpise o varnosti cestnega prometa ali omejevala uporabnikom neoviran pogled iz vozila skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa.
(3) Oglasna sporočila po vsebini in obliki ne smejo predstavljati kršitve predpisov o prepovedi oziroma omejevanju oglaševanja določenih proizvodov ali storitev, drugih predpisanih prepovedi ali omejitev v zvezi z oglaševanjem in etičnih pravil, ki urejajo oglaševanje.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek koncesionar ne sme:
a. diskriminirati med različnimi naročniki oglasnih sporočil, kot na primer s sklepanjem izključnih pogodb o oglaševanju, neupravičenim zavračanjem oglaševanja določenim naročnikom, neutemeljenim razlikovanjem naročnikov, diskriminatornimi cenami ali drugimi pogoji oglaševanja, in podobno;
b. ovirati konkurence z oglaševanjem, kot na primer s tem, da bi določenim ponudnikom onemogočal oglaševanje ali zahteval od določenih ponudnikov, da oglašujejo le pri koncesionarju;
c. nameščati političnih oglasnih sporočil, kot so sporočila, ki izražajo stališča političnih strank, združenj ali posameznikov, ki uresničujejo svoje politične cilje.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za oglasna sporočila, ki jih koncesionar v zvezi z mestnim linijskim prevozom vključuje v načine obveščanja iz tretjega odstavka 24. člena tega Odloka.
(6) Posledice kršitev zahtev iz tega člena se določijo v koncesijski pogodbi.
(7) Prihodki od oglaševanja se uporabljajo kot vir financiranja za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.
(obveznosti koncesionarja v zvezi z obveščanjem uporabnikov)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja mestnega linijskega prevoza zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje uporabnikov in javnosti o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje prevoznih storitev in pravice ter dolžnosti uporabnikov.
(2) Koncesionar mora uporabnike in javnost obveščati zlasti o:
a. tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti;
b. voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil;
c. linijah in morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji;
d. načinu nakupa vozovnic ter njihove uporabe;
e. prevozu uporabnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem uporabnikov v vozilu ter možnostjo odstranitve uporabnika;
f. načinu vstopa in izstopa iz vozil in še posebej o pravicah gibalno oviranih uporabnikov v zvezi s tem;
g. prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinom njenega sprejema ter izročitve.
(3) Koncesionar mora obveščati uporabnike oziroma javnost najmanj na naslednje načine:
a. z objavami v sredstvih javnega obveščanja, brošurami, letaki in podobnimi pisnimi sporočili;
b. z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, skladno z zahtevami upravljavca postaj in postajališč;
c. preko telefonske kontaktne točke, ki se opredeli v koncesijski pogodbi;
d. preko portala, dosegljivega s spleta, lahko pa tudi s posebnih terminalov.
(4) Upravljavec avtobusne postaje je dolžan omogočiti koncesionarju izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz druge alineje prejšnjega odstavka, lahko pa se s koncesionarjem dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam.
(5) Obveščanje preko spleta mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali posredovanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki naj jo uporabnik opravi (rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje izgubljene prtljage in drugih predmetov ali podobno).
VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV
(1) Uporabniki se morajo v vozilu vesti tako, da skrbijo za svojo varnost in varnost drugih.
(2) Uporabniki v vozilu ne smejo:
a. pogovarjati se z voznikom, medtem ko ta vozi;
b. odpirati vrat med vožnjo;
c. metati predmetov po avtobusu ali iz avtobusa;
d. izstopati iz avtobusa ali na avtobus med vožnjo;
e. ogrožati varnost ostalih uporabnikov pri vstopanju, izstopanju in med vožnjo;
f. kaditi, uživati alkoholnih pijač;
g. uživati hrane in pijače na način, da bi uničevali ali onesnažili vozilo;
h. povzročati škode na avtobusu, vozniku in potnikom.
(vstopanje in izstopanje ter sprejem in odstranitev uporabnika)
(1) Uporabnik sme vstopiti in izstopiti samo na postaji ali postajališču, kjer je po voznem redu predviden postanek.
(2) Uporabnik prikliče prevoz na klic v območju prevoza na klic z dvigom roke ali na javno dostopno številko mobilnega aparata voznika vozila, pri čemer je možno prevoz tudi vnaprej naročiti, rezervirati.
(3) Koncesionar je dolžan v mejah razpoložljivih mest v vozilu, v skladu z nemotenim izvajanjem prevozov, sprejeti v prevoz vsako fizično osebo, njeno ročno prtljago ter živali, skladno z določbami vsakokrat veljavne zakonodaje, tega odloka, koncesijske pogodbe in splošnih pogojev, katere potrdi koncedent.
(4) Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo oziroma mora odstraniti iz vozila osebo, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem posega v pravice ostalih uporabnikov ali voznika v zvezi z nemotenim izvajanjem prevozov ali ne spoštuje predpisov o javnem redu in miru, brez ne da bi koncesionar moral takšnemu potniku vrniti prevoznino.
(5) Odstranitev uporabnika iz vozila se lahko opravi na avtobusni postaji ali postajališču.
(prevoz ročne prtljage in živali)
(1) Uporabnik sme prevoz v vozilu mestnih linijskih prevozov opraviti skupaj s svojo ročno prtljago, skladno z vsakokrat veljavnimi Splošnimi prevoznimi pogoji za javni prevoz potnikov in prtljage v mestnem linijskem prevozu in Splošnimi prevoznimi pogoji za javni prevoz potnikov in prtljage v mestnem linijskem prevozu – prevozi na klic, ki jih potrdi koncedent.
(2) Z vozili mestnega linijskega prevoza se ne sme prevažati živih živali, razen:
a. službenih psov policije, vojske, carine, gorske reševalne službe in enot reševalnih psov Civilne zaščite, vse v spremstvu vodnika;
b. psov vodnikov za slepe ali gibalno ovirane osebe z vodnikom.
(3) Podrobneje se prevoz živali opredeli v Splošnih prevoznih pogojih za javni prevoz potnikov in prtljage v mestnem linijskem prevozu in v Splošnih prevoznih pogojih za javni prevoz potnikov in prtljage v mestnem linijskem prevozu – prevozi na klic, ki jih potrdi koncedent.
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja mestnega linijskega prevoza. V ta namen mora koncesionar zagotoviti sistem za sprejemanje pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati uporabnike na način, določen v tretjem odstavku 24. člena tega Odloka.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu, bodisi s tem, da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem, da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti opravljene prevozne storitve oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil.
(4) O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati koncedentu na način in v rokih, določenih v 50. členu tega Odloka, pri čemer mora v poročilo navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(5) Če uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti, lahko zoper navedeno vloži pritožbo. Slednjo se lahko vloži v pisni obliki na naslov koncedenta, če koncesionar v 30 dneh od poteka roka za njegov odziv slednjega ni podal ali je odziv koncesionarja za uporabnika nesprejemljiv. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov.
(6) Koncedent po opravljenem postopku obravnave pritožbe in ugotovitve dejanskega stanja naloži koncesionarju ustrezno ukrepanje, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev v okviru mestnega linijskega prevoza ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje pogodbenih storitev s tem Odlokom in drugimi predpisi ali običajnimi pravili izvajanja prevozov, če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju mestnega linijskega prevoza ravnal v nasprotju s koncesijsko pogodbo, tem Odlokom in drugimi predpisi.
(1) Koncesionar lahko podrobneje uredi način izvajanja prevozov in pravic ter obveznosti potnikov s svojimi splošnimi pogoji, ki morajo upoštevati veljavne zakonske določbe, določbe tega Odloka in koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar mora pred sprejemom splošnih pogojev iz predhodnega odstavka pridobiti ustrezno soglasje koncedenta, ki ga koncedent praviloma poda v roku 30 dni.
(3) Splošne pogoje mora koncesionar objaviti na način določen v tretjem odstavku 24. člena tega Odloka.
VII. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN VOZOVNICA
(1) Storitve v okviru mestnega linijskega prevoza se financirajo iz naslednjih virov:
a. sredstev plačil uporabnikov za opravljene prevozne storitve – prevoznin;
b. prihodkov oglaševanja na avtobusih iz 23. člena tega Odloka;
c. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih predpisov, in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov);
d. lastnih sredstev koncesionarja;
e. nadomestil iz proračuna koncedenta za izvajanje mestnega linijskega prevoza.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati izključno za opravljanje gospodarske javne službe mestnega linijskega prevoza.
(3) Prevoz na klic se v celoti financira iz proračuna koncedenta.
(4) Koncesionar mora skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi, voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje gospodarske javne službe mestni linijski prevoz in prevoza na klic.
(1) Koncedent koncesionarju za opravljanje mestnega linijskega prevoza plačuje mesečno nadomestilo, katerega višina se določi na podlagi sledeče formule:
mesečno nadomestilo = število prevoženih kilometrov na linijah v posamičnem mesecu x cena na prevožen kilometer – plačila koncesionarju s strani uporabnikov – prihodki iz naslova oglaševanja – subvencije za potnike
(2) Cena za prevožen kilometer je opredeljena v koncesijski pogodbi. Število prevoženih kilometrov na linijah v posamičnem mesecu je pogojeno z dejansko izvedenimi prevozi koncesionarja v posamičnem mesecu na območju iz 6. člena tega Odloka. Koncesionar je dolžan koncedentu podati mesečno poročilo o prevoženih kilometrih, pri čemer metodologija za zbiranje podatkov o prevoženih kilometrih temelji na zanesljivih in preverljivih dokazilih. Cena izraža odhodke in stroške, ki jih ima koncesionar z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, preračunana na kilometer javnega prevoza. Ponudbeno ceno po strukturi stroškov in odhodkov navede koncesionar v vlogi za pridobitev koncesije na obrazcu, ki je sestavni del javnega razpisa za podelitev koncesije po tem odloku. S sklenitvijo koncesijske pogodbe ponudbena cena postane pogodbena cena.
(3) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so neposredni stroški, ki so vezani na izvajanje mestnega linijskega prevoza koncesionarja:
a. pogonska goriva za vozila;
b. amortizacija vozil in opreme;
c. redno vzdrževanje vozil;
d. stroški dela voznega osebja;
e. osnovno zavarovanje vozil;
f. drugi upravičeni stroški, ki jih opredeljuje koncesijska pogodba.
(4) Koncedent koncesionarju za izvajanje storitev prevoza na klic plačuje nadomestilo v višini upravičenih stroškov, ki obsegajo:
a. pogonska goriva za vozila;
b. amortizacija vozil in opreme v skladu s koncesijsko pogodbo;
c. redno vzdrževanje vozil;
d. stroški dela voznega osebja;
e. osnovno zavarovanje vozil;
f. drugi upravičeni stroški, ki jih opredeljuje koncesijska pogodba.
(1) Koncesionar je dolžan uporabiti za izvajanje mestnega linijskega prevoza sredstva, ki jih pridobi na podlagi posebnih predpisov, in so namenjena financiranju ali sofinanciranju prevozov določenih kategorij uporabnikov (subvencije za prevoze dijakov, subvencije za prevoze študentov, subvencije za invalidne osebe in podobno).
(2) Subvencije za potnike se upoštevajo pri višini nadomestila iz prvega odstavka 31. člena tega Odloka.
(1) Cene prevoznih storitev (prevoznina) so določene v tarifi prevoznin, ki jih s Sklepom o določitvi cene prevoznih storitev določi koncedent.
(2) V sklepu iz predhodnega odstavka se določijo tudi najvišje cene drugih proizvodov in storitev, ki jih koncesionar v zvezi s prevozi mestnih linijskih prevozov zaračunava uporabnikom.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je storitev prevoza na klic za uporabnika brezplačna.
(4) Razen v primerih iz petega in šestega odstavka tega člena koncesionar ne sme uporabljati drugačnih cen prevoznin, kot so določene s tarifo iz prvega odstavka tega člena.
(5) Koncesionar lahko v svojem ceniku določi nižje cene prevoznin, kot so določene s sklepom iz prvega odstavka tega člena, ali izvede občasne promocijske akcije z znižanjem cene, če s tem ne diskriminira občasnih uporabnikov mestnih linijskih prevozov ali ne diskriminira med različnimi kategorijami uporabnikov s tem, da bi porušil razmerja med cenami prevozov različnih kategorij uporabnikov, določenih s sklepom, in hkrati škodno ne posega v višino predvidenega nadomestila iz proračuna koncedenta za izvajanje mestnega linijskega prevoza.
(6) Če koncesionar za posamezne kategorije uporabnikov pridobiva v skladu s predpisi subvencije ali druga sredstva države oziroma lokalne skupnosti, ki se obračunajo na višino prevoznine, se pri izračunu višine tega nadomestila uporablja prevoznina, določena s cenikom, posameznemu uporabniku, za katerega je prejel subvencijo, pri čemer lahko koncesionar zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in subvencijo.
(7) Koncesionar mora zagotoviti obveščanje uporabnikov o ceniku in morebitnih popustih na način, določen v 24. členu tega Odloka.
(1) Pogodbeni znesek je enak zmnožku pogodbene cene na kilometer in obsegu izvajanja storitev gospodarske javne službe mestni linijski prevoz potnikov, izraženega v kilometrih.
(2) Če je koncesionar sestavljen iz več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), se pogodbeni znesek plačuje enemu od njih ali na račun, ki ga določijo.
(3) Za razporejanje splošnih stroškov in sredstev na gospodarsko javno službo in zunaj gospodarske javne službe je treba upoštevati načela stroškovnega računovodstva.
(4) Koncesionar ni v nobenem primeru upravičen do povračila istih stroškov iz več pravnih naslovov.
(razlogi za prilagoditev finančnih razmerij)
(1) Pogodbena cena se lahko spremeni, če se upravičeno spremenijo stroški in obseg izvajanja gospodarske javne službe v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(2) Pogodbena cena se lahko spremeni v primerih, ko koncesionar določene vožnje izvaja z vozili na alternativna goriva v skladu z uredbo, ki ureja alternativna goriva v prometu in način zagotavljanja infrastrukture zanje. Spremenjeno pogodbeno ceno lahko koncesionar predlaga s predložitvijo podrobnega izračuna spremembe stroškov in odhodkov v primerjavi z vozili na dizelski pogon, za znesek povišanja ponudbene cene pa se za razdalje, prevožene z vozili na alternativna goriva, poveča tudi nadomestilo. Koncesionar se o predlogu povišane pogodbene cene uskladi s koncedentom.
(prilagoditev pogodbenega zneska)
Prilagoditev pogodbenega zneska se v skladu z določili koncesijske pogodbe izvaja s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi, če se spremeni element stroška cene goriva ali višina plač po kolektivni pogodbi za dejavnost, ki je predmet koncesije.
(1) Koncesionar je uporabniku dolžan izdati vozovnico v fizični ali elektronski obliki.
(2) Vrste vozovnic, nakup vozovnic in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov v zvezi z vozovnicami se opredelijo v Sklepu o določitvi cene prevoznih storitev.
(3) Če se v času izvajanja mestnega linijskega prevoza po tem Odloku uvede ali spremeni sistem vozovnice, je koncesionar dolžan slediti uvedenim spremembam.
(4) Uporaba enotne vozovnice integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) se ureja po Splošnih pogojih za uporabo subvencionirane vozovnice integriranega javnega potniškega prometa in v skladu z dogovorom med koncedentom in upravljalcem sistema enotne vozovnice IJPP.
VIII. POSTOPEK IZBORA KONCESIONARJA
Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe izbere koncedent na podlagi javnega razpisa, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, zakona, ki ureja gospodarske javne službe, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.
(1) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma na Portalu javnih naročil.
(2) Vsebina javnega razpisa se objavi na obrazcu za objavo obvestila o javnem naročilu.
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
a. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
b. da ima veljavno licenco za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
c. da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe;
d. da ne obstajajo obvezni izključitveni razlogi za izključitev koncesionarja skladno s predpisi o javnem naročanju;
e. da na dan roka za oddajo ponudb oziroma prijav proti koncesionarju ni uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja, ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;
f. da izpolnjuje ekonomske in finančne pogoje, kot bodo določeni z javnim razpisom za izbiro koncesionarja;
g. da razpolaga z zadostnim številom usposobljenih strokovnih kadrov;
h. da razpolaga z zadostnim številom ustreznih vozil;
i. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja javne službe;
j. da razpolaga s finančnim načrtom, iz katerega so razvidni vsi stroški izvajanja koncesije in posebnih linijskih prevozov z navedenimi viri financiranja za pokritje predvidenih stroškov;
k. da bo sklenil zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi;
l. da bo podal izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom in z razpisno dokumentacijo;
m. da bo podal izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje javne službe in posebnih na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov s tega področja in področja javnega naročanja ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
n. da izpolnjuje vse druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
(2) Pogoje se natančneje definira v fazi oblikovanja besedila javnega razpisa iz 38. člena tega Odloka.
(merila za izbiro koncesionarja)
(1) V postopku izbire najugodnejšega ponudnika se lahko upoštevajo naslednja merila:
a. skupna višina stroškov izvajanja koncesionirane dejavnosti,
b. standard kvalitete izvajanja koncesionirane dejavnosti,
c. socialna in ekološka merila.
(2) Merila za izbor najugodnejšega ponudnika se natančneje definira v fazi oblikovanja besedila javnega razpisa iz 38. člena tega Odloka.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, ki ga pokrivajo, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(3) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da sodeluje v fazi priprave besedila razpisa, sodeluje v fazi od objave razpisa do roka za oddajo ponudb, sodeluje na javnem odpiranju prijav/ponudb, sodeluje na drugih procesnih aktivnostih vezanih na pogajanja ali pojasnilo/dopolnitev ponudb/prijav, pregleda in oceni prijave/ponudbe in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera od ponudb ustreza postavljenim zahtevam razpisa oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na merila ter posreduje poročilo koncedentu. Naloga strokovne komisije je lahko tudi izvedba pogajanj z usposobljenimi kandidati/ponudniki.
(akt izbire koncesionarja)
(1) O izbiri ponudnika odloči koncedent ob upoštevanju določb veljavne zakonodaje s področja gospodarskih javnih služb.
(2) Pravno varstvo se zagotavlja v skladu z zakonom o javnem naročanju in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
(zavrnitev vseh prijav/ponudb)
(1) Koncedent tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere koncesionarja.
(2) Če koncedent v postopku izbire ne izbere koncesionarja, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih prijave/ponudbe so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim ponudnikom, po pravnomočno zaključenem postopku izbora v imenu koncedenta sklene župan.
(2) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(3) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(4) V pogodbi iz prvega odstavka tega člena koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, zlasti pa:
a. način in roke plačila nadomestila,
b. razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent,
c. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje gospodarske javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem Odloku,
d. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
e. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
f. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
g. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
h. način spreminjanja koncesijske pogodbe,
i. vsebine, ki v času sklenitve koncesijske pogodbe še niso povsem znane (med drugim: selitev avtobusne postaje, uvedba novih plačilno/identifikacijskih sistemov, npr. pametna kartica, uvedba novih IT tehnologij, zahteve po dodatnem poročanju, nove oblike mobilnosti) ter način njihovega financiranja,
j. prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje.
(5) V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe koncesijskega akta.
(spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo)
(1) Spremembe koncesijske pogodbe so dopustne pod pogoji, določenimi v veljavni zakonodaji s področja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročanja.
(2) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
– dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijsko pogodbo;
– bistvenih sprememb cen goriv, kar se podrobneje dogovori v koncesijski pogodbi;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe, kot so npr. spremembe tehnologij (elektrifikacija voznega parka, vzpostavitev ustrezne polnilne infrastrukture, senzorike, uvedba mestne kartice in digitalne platforme ipd. ter s tem povezane posledice), vzpostavitev nove avtobusne postaje, morebitna integracija mestnega in javnega linijskega prometa;
– v drugih primerih, ko so izpolnjeni pogoji skladno z veljavno zakonodajo s področij javno-zasebnega partnerstva in javnih naročil.
(3) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(4) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, ko v času izvajanja koncesije zagotovi nova vozila, s katerimi se bo izvajala koncesija, ki so okoljsko bolj sprejemljiva in od koncesionarja zahteva, da naloge koncesije izvaja s temi vozili. Pogoje in način prevzema vozil ter vpliv na spremembo koncesijske pogodbe se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(5) V primeru spremembe pogodbe je koncedent dolžan povrniti stroške koncesionarju, ki mu nastanejo zaradi spremembe pogodbe.
(1) Koncesionar ne sme brez pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
(2) Koncesionar lahko izvajanje posameznih nalog iz koncesionirane dejavnosti prenese na podizvajalce le ob izpolnjevanju prvotno določenih pogojev za podizvajalca in ob predhodnem pisnem soglasju koncedenta.
(3) Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje bistvenih sprememb pogodbe iz vsakokrat veljavne zakonodaje, ki ureja javna naročila. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti najkasneje v 30 dneh od nastanka spremembe.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar je osebam iz prejšnjega odstavka dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza, dajati informacije v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza.
(3) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja, v vozilih, s katerimi opravlja mestne linijske prevoze, ali na postajah oziroma postajališčih in drugje na linijah.
(4) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi z izvajanjem mestnega linijskega prevoza, nadzor izvajanja dejavnosti, nadzor nad pravilnostjo beleženja podatkov, ki so ključni za izračun nadomestila iz 31. člena tega Odloka, in nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter ostalih sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja mestnega linijskega prevoza. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Nadzornik se izkaže s pooblastilom. Nadzornik je dolžan podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.
(6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(7) Podrobneje se nadzor opredeli v koncesijski pogodbi.
(1) Koncedent spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev.
(2) Kakovost opravljenih storitev lahko koncedent spremlja neposredno v okviru nadzora iz prejšnjega člena ali s pomočjo specializiranih organizacij.
(3) Če se ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standardov, določenih s tem Odlokom in posebnimi dogovori, lahko uporabi sankcije v koncesijski pogodbi.
(1) Vsi podatki v zvezi z izvajanjem koncesije so podatki koncedenta, ki jih koncesionar zbira v imenu in za račun koncedenta.
(2) Koncesionar mora enkrat mesečno, najkasneje do 20. dne v mesecu, koncedentu poročati vsaj o:
a. številu prepeljanih uporabnikov na posamezni liniji v preteklem mesecu;
b. številu opravljenih kilometrov;
c. prejetih pritožbah uporabnikov in odzivih nanje;
d. prihodkih iz prevoznin za pretekli mesec;
e. drugih direktnih in indirektnih prihodkih, prejetih v preteklem mesecu, vezanih na izvajanje gospodarske javne službe;
f. vseh drugih podatkih, določenih z Odlokom ali koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka pošiljati koncedentu v elektronski obliki, bodisi kot prilogo računu bodisi na drug način, v drugi frekvenci, obliki ali formatu, ki ga določi koncedent.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
(5) Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s tem Odlokom in posebnim dogovorom. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z zakonom, ki ureja finančne odnose in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, ter opisno oceno izvajanja mestnih linijskih prevozov v preteklem letu.
(6) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti izredno pisno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih storitvah, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kakovosti izvajanja koncesije. S poročilom se seznani občinski svet koncedenta, v kolikor le-ta tako zahteva.
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega razmerja pravilno in nepravilnosti kljub opominu niso odpravljene, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz vsakokrat veljavne zakonodaje, tega Odloka ali koncesijske pogodbe.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– z odkupom koncesije;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi prenehanja koncesionarja.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba redno preneha s potekom časa in z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.
(2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi bistvene kršitve obveznosti druge stranke. Odstop zaradi kršitve pogodbe se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi, pri čemer rok za odstop ne sme biti krajši od treh mesecev.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko kadar koli med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki izjavo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti na način in pod pogoji iz pogodbe ni smotrno ali mogoče. Pobuda in sporazum morata biti v pisni obliki.
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Način, obseg in pogoji odkupa se določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(1) Koncedent lahko z odločbo delno ali v celoti odvzame koncesijo:
1. če koncesionar ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz tega Odloka;
2. če koncesionar ne začne izvajati koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo, ali če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
3. če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali koncesionirana gospodarska javna služba;
4. če se je koncesija bistveno spremenila in je treba zaradi tega opraviti nov postopek izbire koncesionarja;
5. če je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarja;
6. če je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali Pogodbe o Evropski uniji (prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13; v nadaljnjem besedilu: PEU) ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU ali PDEU, zaradi česar koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju;
7. če koncesionar ne spoštuje zahteve koncedenta glede zamenjave podizvajalca, za katerega obstajajo razlogi za izključitev;
8. če koncesionar po lastni krivdi ne izvaja koncesije, zaradi česar nastanejo dlje časa trajajoče motnje pri izvajanju storitev, ki niso posledica višje sile ali razlogov izven sfere koncesionarja;
9. če koncesionar pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
10. če koncesionar v primeru prostih zmogljivosti vozila neupravičeno odklanja opravljanje prevoza zainteresiranim potnikom;
11. če koncesionar v avtobus, v katerem so še proste zmogljivosti, ne sprejme potnikov z vnaprej kupljenimi vozovnicami;
12. če koncesionar ne ravna v skladu z navodili ali dokončnimi odločbami, ki jih koncedent izda v okviru nadzora nad koncesijo;
13. če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
14. če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe;
15. če koncesionar ne omogoča koncedentu izvajanja nadzora;
16. če koncesionar ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora pristojnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za vse linije, po katerih v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja prevoze koncesionar.
(3) Delni odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za posamezno linijo.
(4) Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(5) Če je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, ampak se prenese na pravnega naslednika v skladu z določbami 47. člena tega Odloka.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico v skladu z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. Koncedent lahko uveljavlja izločitveno pravico tudi v drugih načinih prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris). V tem primeru koncedent vplača ustrezen del vrednosti izločenega premoženja v stečajno ali likvidacijsko maso.
(4) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega člana konzorcija ali več teh ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko drugi člani konzorcija izvajajo koncesijo.
(vstop koncedenta v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja)
Koncedent si pridržuje možnost vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja (t. i. step in). Način in pogoji uveljavljanja pravice vstopa koncedenta v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja se uredijo s koncesijsko pogodbo.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost terminskih vozovnic)
Koncesionar je dolžan zagotoviti, da terminske vozovnice, ki jih je uporabnik kupil pred začetkom izvajanja mestnega linijskega prevoza od prejšnjega koncesionarja, brez dodatnih stroškov za uporabnike veljajo do izteka njihove veljavnosti.
Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in načinu izvajanja javnega mestnega prometa (Uradni list RS, št. 47/13, 86/16).
V Odloku o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 79/01, 20/06) se v 14. členu:
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Stranka lahko oglašuje za lastne potrebe tudi na zunanjih stenah avtobusov mestnega prometa z nalepkami, napisi in podobno v skladu z določbami odloka, ki ureja mestni linijski prevoz.«
– drugi odstavek se črta.
V Odloku o občinskih taksah v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 138/06, 43/12) se v Tarifi št. 2 črta točka 2.7.5.
Ne glede na prenehanje veljavnosti Odloka o organizaciji in načinu izvajanja javnega mestnega prometa (Uradni list RS, št. 47/13, 86/16) ostanejo do sprejema novih v veljavi na njegovi podlagi sprejeti akti, zlasti:
– Sklep o določitvi obveznih linij in voznega reda (Uradni list RS, št. 10/14),
– Sklep o določitvi cene prevoznih storitev (Uradni list RS, št. 51/13).
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-783/2023-7-402101
Kranj, dne 31. maja 2023
