Na podlagi 54. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – uradno prečiščeno besedilo UPB2 in 58/23), 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Občine Dol pri Ljubljani na 5. redni seji dne 23. 5. 2023 sprejel
Nadzornega odbora Občine Dol pri Ljubljani
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NO), uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov NO (v nadaljnjem besedilu: član) in druga vprašanja, pomembna za delo NO.
Sedež NO je na sedežu Občine Dol pri Ljubljani.
NO pri svojem delu uporablja žig Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: občina). Žig je okrogle oblike. V zunanjem krogu ima napis: »OBČINA DOL PRI LJUBLJANI«, v notranjem krogu pa naziv organa – »NADZORNI ODBOR«. V sredini žiga je grb občine.
(1) NO je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) NO je pri svojem delu neodvisen, svoje naloge pa opravlja strokovno, pošteno, vestno in nepristransko.
(3) NO mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, ki so opredeljene z zakonom. NO mora upoštevati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(1) Delo NO je javno.
(2) NO zagotavlja javnost dela z obveščanjem občinskega sveta, župana in nadzorovanega organa o svojem delu in sprejetih odločitvah.
(3) Za obveščanje javnosti je pooblaščen predsednik NO ali druga oseba, ki jo predsednik pooblasti. NO sme javnost obvestiti o svojih ugotovitvah takrat, ko je poročilo NO o izvedenem nadzoru dokončno.
(4) Javnost dela NO se lahko omeji ali izključi v primerih, ko to določa zakon, drugi podzakonski akti, statut ali ko tako odloči NO.
Delo NO organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
(1) Predsednik:
– predstavlja NO,
– vodi in organizira delo NO,
– sklicuje in vodi seje,
– predlaga dnevni red za seje,
– podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte NO,
– skrbi za izvajanje sklepov NO,
– pripravlja program dela in predlog potrebnih sredstev za delo NO.
(2) Predsednik NO redno sodeluje z županom občine, člani občinskega sveta in občinsko upravo z namenom seznanitve NO o zadevah, za katere je pristojna in ki so pomembne za njegovo delo.
Namestnik predsednika:
– nadomešča predsednika med njegovo odsotnostjo,
– izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik.
Član:
– se udeležuje sej,
– sodeluje pri delu NO,
– izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi NO.
Vsak član ima dolžnost paziti na konflikt interesov in se mora v primeru suma konflikta interesov izločiti iz odločanja ali nadziranja.
(1) Strokovna in administrativna opravila za potrebe NO opravlja občinska uprava.
(2) Občinska uprava zlasti:
– skrbi za pripravo gradiv,
– pripravlja vabila in izvaja organizacijsko tehnična opravila za sejo,
– piše zapisnike seje, pripravlja pisne odpravke sklepov in poročil,
– obvešča predsednika o porabi proračunskih sredstev, namenjenih za delo NO,
– vodi evidenco prisotnosti,
– vodi dokumentarno gradivo za NO v skladu s predpisi,
– opravlja druge naloge, za katere jo zadolži NO.
NO dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
Na sejah NO načrtuje in usklajuje svoje delo, določa naloge nadzora in njihove nosilce ter časovne in stroškovne okvire načrtovanih nalog, spremlja aktualna dogajanja v občini in se seznanja z drugimi vprašanji iz pristojnosti NO.
(1) Redne seje sklicuje predsednik.
(2) Sklic redne seje sestavlja predlog dnevnega reda s pripadajočim gradivom. Sklic redne seje se pošlje članom sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Sklic seje se pošlje v elektronski obliki. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi pozneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava pozneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje NO.
Izredno sejo skliče predsednik na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli od članov. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo, o katerem naj odbor odloča. Zahteva za sklic izredne seje se poda predsedniku v pisni obliki. Za sklic izredne seje ne velja rok iz prejšnjega člena.
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o zadevah, ki se nanašajo na nadzor proračunskega uporabnika.
(2) Dopisna seja se opravi v elektronski obliki na podlagi vročenega vabila, v katerem je obrazložen vzrok za izvedbo dopisne seje, opredeljen rokovnik za izvedbo glasovanja ter priloženo gradivo s predlogi sklepov, ki naj se sprejmejo.
(3) Dopisna seja je sklepčna, če je bil sklic seje poslan vsem članom, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali. Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov, ki so do roka oddali svoj glas.
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati ugotovitev, koliko članov je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo.
(1) NO veljavno odloča, ali je na seji navzočih večina članov. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in pred vsakim glasovanjem.
(2) Predlagana odločitev je sprejeta z večino glasov navzočih članov, razen če predpis zahteva večjo večino.
(1) NO odloča z javnim ali tajnim glasovanjem.
(2) NO odloča praviloma z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko NO odloča, če tako določa zakon, statut ali ta poslovnik ali če tako sklene NO pred odločanjem o posamezni zadevi. Predlog za tajno glasovanje lahko da vsak član. O predlogu za tajno glasovanje se glasuje.
(1) O vsaki seji se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa o navzočnosti članov na seji, udeležbi vabljenih in predstavnikov javnosti, predlogu dnevnega reda, umiku točk, razširitvi dnevnega reda ter sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, izidih glasovanja o posameznih sklepih ter drugih postopkovnih odločitvah.
(3) Na vsaki redni seji se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej. Vsak član ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča NO. Če so pripombe sprejete, se v zapisnik zapišejo ustrezne spremembe.
(4) Zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje, se ne prilaga v gradivo za redno sejo in ne objavlja. Predsedujoči seznani z njim člane NO pred potrjevanjem zapisnika.
(6) Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je javni uslužbenec.
(1) Seje vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika ali pooblaščen član.
(2) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko poda vsak član. Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet.
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti člane, kdo izmed članov je opravičil svojo odsotnost.
(2) Navzočnost članov ugotovi predsedujoči na podlagi poročila o prisotnosti med sejo.
(3) Ko predsedujoči ugotovi, da je na seji prisotna večina članov, je NO sklepčen.
(4) Predsedujoči obvesti člane, kdo je povabljen na sejo.
(1) NO na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda NO razpravlja in odloča po vrsti o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3) NO lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji ter če je bilo članom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
(4) Po sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) NO kot prvo točko dnevnega reda praviloma obravnava potrditev zapisnika prejšnje seje.
Po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik oblikuje sklep in ga da na glasovanje. Predsednik zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik sme prekiniti sejo, če o tem soglaša večina prisotnih članov, vendar se mora seja nadaljevati najpozneje v 15 dneh.
V. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI
(1) Za red na seji skrbi predsednik.
(2) Za kršitev reda na seji lahko predsednik izreče naslednje ukrepe:
– opomin: če član neupravičeno sega govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji,
– odvzem besede: če član ne upošteva izrečenega opomina in nadaljuje s kršenjem reda na seji,
– odstranitev s seje: če član kljub odvzemu besede huje krši red na seji in onemogoča delo NO.
(3) Član, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejo.
(4) Član, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, ima pravico v treh dneh vložiti ugovor zoper odločitev predsednika na seji. O ugovoru odloči NO na prvi naslednji seji.
Predsednik lahko odredi, da se s seje odstrani vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če predsednik z ukrepi iz 26. člena tega poslovnika ne more ohraniti reda, prekine sejo NO.
VI. UVEDBA NADZORA, OSNUTEK POROČILA IN DOKONČNO POROČILO
NO lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če NO želi poleg rednega nadzora istočasno izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program (izredni nadzor), mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev oziroma spremembo programa posreduje NO županu in občinskemu svetu. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(1) NO opravi nadzor na podlagi sklepa o uvedbi nadzora.
(2) Sklep o uvedbi nadzora mora vsebovati ime, sedež ter delovno področje uporabnika javnih sredstev (nadzorovani organ), vsebino nadzora, čas nadzora ter ime člana, ki bo nadzor neposredno opravil. Če izvaja nadzor več članov hkrati, se s sklepom določi vodja nadzora (poročevalec).
(3) V izjemnih primerih lahko predsednik zaradi spremenjenih okoliščin med izvajanjem nadzora določi novega nosilca nadzora, razlogi za tako odločitev pa se obrazložijo v poročilu o nadzoru.
(4) S sklepom o uvedbi nadzora je NO dolžan seznaniti župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(5) V postopku nadzora je nadzorovani organ dolžan članu, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki so potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila NO.
(2) O izvajanju posameznih nalog nadzora ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzora pripravi poročevalec osnutek poročila, ki ga obravnava in sprejme NO.
(3) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.
(1) Osnutek poročila pošlje NO v pregled nadzorovanemu organu, ki v 30 dneh odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(1) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi NO poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt NO in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno.
(2) Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge.
(3) NO povzame odgovore iz odzivnega poročila nadzorovanega organa v dokončnem poročilu.
(4) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je NO upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
(5) Dokončno poročilo se pošlje nadzorovanemu organu, županu in občinskemu svetu.
(1) V ugotovitvah v dokončnem poročilu se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(2) Z ocenami NO presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovanega organa smotrno glede na uporabljene kriterije v nadzoru.
(3) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovanega organa pravilno in smotrno.
(4) Poslovanje je nepravilno, če je nadzorovani organ posloval v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih moral upoštevati pri svojem poslovanju.
(5) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(6) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovani organ enake učinke lahko dosegel pri manjših stroških.
(7) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovani organ dosegel večje učinke.
(8) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovanega organa.
(1) Priporočila in predlogi v dokončnem poročilu so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi.
(2) V priporočilih in predlogih je lahko naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati NO o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
(1) Če je NO ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega organa, mora o kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) Če NO ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je odgovorna oseba nadzorovanega organa storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati organu pregona.
Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so:
1. vse kršitve predpisov, pri katerih znesek nepravilnosti presega 0,5 odstotka prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna preteklega leta,
2. prodaja občinskega finančnega in stvarnega premoženja:
– ki ni vključeno v letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen če predmeta prodaje v skladu s predpisi ni treba vključiti v ta progam,
– s sklenitvijo neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča,
– v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa,
– oddaja javnega naročila z neustreznim postopkom javnega naročanja,
3. neupoštevanje opozoril NO glede nepravilnosti pri poslovanju v zahtevanem roku,
4. druge kršitve predpisov, ki se po presoji in utemeljitvi NO štejejo za hujše.
Nadzorovani organ je dolžan spoštovati mnenja, priporočila in predloge NO. Župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila NO in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge NO.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta poslovnik se sprejme z večino glasov vseh članov NO.
Za vprašanja in zadeve delovanja NO, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 30/17).
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 060-0001/2023-41
Dol pri Ljubljani, dne 20. junija 2023
