Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23), 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19 in 92/22) ter Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta PN3 Terme Snovik (Uradni list RS, št. 32/23) je Občinski svet Občine Kamnik na 5. seji dne 21. 6. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu PN3 Terme Snovik
V Odloku o ureditvenem načrtu za območje PN3 Terme Snovik (Uradni list RS, št. 43/96 in 90/02) se v 1. členu dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Spremembe in dopolnitve odloka UN PN3 Terme Snovik (v nadaljevanju SD UN PN3 Terme Snovik) je izdelala družba Arhi+urbi studio, z.b.o., Mala vas 24, 1000 Ljubljana, pod število projekta I.Š.-PRO 9/22, ki so sestavni del tega odloka – april 2023, osnutek, in na podlagi mnenj in usmeritev nosilcev urejanja prostora, dopolnitev, maj 2023.
Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na EUP SN-03, območja in podobmočja urejanja T2/1, T2/2, T3 in T4.«.
V 2. členu se za 4. točko doda 5. točka, ki se glasi:
»5. Geološko-geotehnični elaborat za območje T2.«.
II. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO ZEMLJIŠČA
V 5. členu se spremenijo druga, tretja in četrta alineja tako, da se glasijo:
»– T2, območje se nahaja v JV delu na levi strani potoka Snoviščica in je razdeljeno na podobmočja:
a) podobmočje T2/1, ki ga sestavljajo kopališki kompleks z bazenskim objektom, wellnessom ter hotel in ostali dopolnilni programi,
b) podobmočje T2/2, ki je namenjeno ureditvi parkirišč ter energetsko servisnega objekta,
c) podobmočje T2/3, ki je namenjeno zunanjim rekreacijskim bazenom s spremljajočimi zunanjimi ureditvami (plaže, tobogani, igrišča itn.), ki se zaključijo z delno vkopanim in zatravljenim objektom za gostinsko ponudbo in druge storitve.
– T3, območje, namenjeno apartmajskim objektom s spremljajočimi ureditvami. Območje se nahaja ob gozdnem robu na JV strani, vzporedno s potokom Snoviščica.
– T4, območje prostora za kamp s spremljajočimi objekti in ureditvami (vključno s servisnim objektom s sanitarijami in gostinskim programom, športnorekreacijskimi površinami ipd.). Območje se nahaja na SV delu tik ob mostu preko potoka Snoviščica.«.
III. POGOJI URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
V 10. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Gradbene meje na območjih T2, T3 in T4 so določene v grafičnem delu. Preko tako določenih gradbenih mej lahko znotraj celotnega območja segajo naprave in ureditve, ki medsebojno povezujejo posamezna območja (npr. tobogani, plaže, zunanje ureditve, parkirišča ipd.) ter sekundarni deli stavb (npr. napušči, balkoni, nadstreški, klančine, zunanja stopnišča, hodniki, mostovži, tuneli ipd.).«.
V 11. členu se v šesti alineji pred zaklepajem doda besedilo, ki se glasi:
», soproizvodnja toplotne in električne energije na lesno biomaso ipd.«.
V 12. členu se v drugi alineji spremenita točki a) in b) tako, da se glasita:
»a) Na podobmočju T2/1 se nahaja kopališki kompleks z bazenskim objektom, wellnessom ter hotel in ostali dopolnilni programi. Objekte je dopustno razširiti do gradbenih mej razvidnih iz grafičnega dela ob upoštevanju določil 10. člena odloka. Objekte se lahko medsebojno funkcionalno in fizično poveže. Maksimalni višinski gabarit hotela je šest etaž, kjer je glede na arhitektonsko zasnovo objektov to možno so dovoljene delne vmesne etaže, v južnem delu podobmočja mora biti vsaj ena etaža deloma vkopana (gl. tudi grafični del). Oblikovanje objektov mora biti preprosto, upoštevati je potrebno konfiguracijo in erozijske danosti terena. V vkopanih etažah in ob dovozni cesti je dopustna tudi ureditev parkirišč.
b) Na podobmočju T2/2, se uredi parkirišče v več etažah, pri čemer morajo etaže slediti konfiguraciji terena, tako da se na eni strani opirajo na obstoječe brežine. Po izvedbi naj se odkriti teren ponovno ozeleni in zasadi z drevjem, objekt zakrije z ozelenitvami (npr. v koritih ipd.), v največji možni meri pa naj se ohrani obstoječa vegetacija. Konstrukcija mora biti izvedena tako, da stabilizira hribino in prepreči njen zdrs. Na jugozahodnem delu območje je predvidena ureditev dvoetažnega energetsko servisnega objekta. Maksimalni tlorisni gabarit tega objekta je določen z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnega dela ob upoštevanju določil 10. člena tega odloka.«.
V 12. členu se v tretji alineji v točki c) doda odstavek, ki se glasi:
»V sklopu apartmajskega naselja je dopustna sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe opravljanja dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti pod šifro P 85.100 – Predšolska vzgoja.«.
V 12. členu se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– T4 – območje je namenjeno kampu s spremljajočimi objekti in ureditvami (vključno s servisnim objektom s sanitarijami in gostinskim programom, športnorekreacijskimi površinami ipd.). Stavbe na območju so lahko pritlične. Maksimalni tlorisni gabarit objektov je določen z gradbeno mejo, ki je razvidna iz grafičnega dela.«.
V 12. členu se v šesti alineji zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Znotraj gradbenih mej je v vseh območjih in podobmočjih urejanja dopustna gradnja komunalne infrastrukture, internih cest, servisnih in intervencijskih dovozov, parkirišč ter gradnja nezahtevnih in enostavnih pripadajočih pomožnih objektov. V ureditvenem načrtu so predvidene tudi urejene sprehajalne poti. Dopustna je gradnja objektov za preprečitev zdrsa in ograditev.«.
IV. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA IN KOMUNALNEGA OMREŽJA
V 13. členu se v drugem odstavku črta besedilo: »študijo presoje vplivov na okolje in«.
V 14. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za potrebe dovoza do območij urejanja je treba oblikovati dovozno cesto v širini najmanj 3 m.«.
V 18. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Znotraj območja urejanja se predvidi javna razsvetljava internega značaja.«.
V 19. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»V primeru izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja se mora v roku 6 mesecev komunalna voda preko ustrezno dimenzioniranega skupnega priključka priključiti na predvideno javno kanalizacijo.«.
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ogrevanje kompleksa se zagotavlja iz kotlovnice na lesno biomaso ter energetsko servisnega objekta za soproizvodnjo toplotne in električne energije na lesno biomaso, na katera se navezuje interno toplovodno omrežje. Za posamezne stavbe je dopustna tudi izvedba samostojnega ogrevanja na druge obnovljive vire energije.«.
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Komunalni odpadki se zbirajo na ustrezno dostopnih odjemnih mestih v kontejnerjih in odvažajo na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Parkovne ureditve so opremljene z zadostnim številom košev za smeti, ki se redno praznijo, za kar skrbi upravljavec kompleksa.«.
V. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA
V 23. členu se v točki a) spremeni četrta alineja tako, da se glasi:
»– za vse novogradnje, ki bi lahko trajno ali začasno vplivale na vodni režim ali stanje voda, si mora investitor pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda, ki ga izdela pristojna služba,«.
V 23. členu se v točki a) za četrto alinejo dodajo peta, šesta, sedma in osma alineja, ki se glasijo:
»– prostorske ureditve ne smejo povzročiti poslabšanja stanja površinskih in podzemnih voda, prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode,
– prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno prioritetno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali začasno prisotna ter v ustreznem odmiku,
– prepovedani so posegi v vodnem ali priobalnem zemljišču (gl. grafične priloge),
– zagotoviti je potrebno zakonsko predpisane dostope do vodne infrastrukture.«.
V 23. členu se v točki f) v prvi alineji pika spremeni v vejico in dodajo druga, tretja, črta in peta alineja, ki se glasijo:
»– odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požara, določiti se mora utrjene dostope za intervencijska in gasilska vozila,
– glede možnosti nastanka požara v naravnem okolju se območje urejanja nahaja v območju majhne stopnje ogroženosti (vir: ARSO),
– potrebno je urediti omrežje z vodo za gašenje požarov (hidrantno omrežje) v skladu s predpisi,
– na območju ureditve niso predvideni tehnološki postopki in uporaba požarno nevarnih snovi.«.
V 23. členu se za točko f) dodajo točke g), h) in i), ki se glasijo:
»g) varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– območje urejanja je potencialno izpostavljeno eroziji oziroma plazljivosti terena,
– v fazi izdelave projektne dokumentacije je potrebno izvesti ustrezne geološko-geotehnične raziskave, ki bodo definirale pogoje izvedbe gradbene jame, temeljenja objektov, možnost odvajanja ali ponikanja meteornih voda, prometnih poti oziroma utrjenih površin v območjih načrtovanih gradenj ter podale ukrepe za posege v potencialno plazljivih in erozijsko ogroženih zemljišč.
h) varstvo rib
– upoštevati je potrebno varstvo rib v zvezi z morebitnim onesnaženjem potoka med in po posegih zaradi odvajanja odpadnih vod,
– preprečevati je potrebno odlaganja materiala v korito potoka ali na brežine, iztekanjem olj in maziv gradbene mehanizacije in ostalega,
– odstranjevanje obrežne vegetacije ni dovoljeno, brežine morajo biti zaščitene in sproti očiščene tujerodnih rastlinskih vrst (npr. japonskega dresnika),
– zmogljivost komunalne čistilne naprave mora biti pravilno dimenzionirana in prilagojena dodatnim obremenitvam,
– dela, ki bi lahko kakorkoli vplivala na kakovost vode, morajo biti oddaljena v največji možni meri od struge potoka in se ne smejo izvajati v obdobju med 1. 10. in 28. 2.,
– v primeru izvajanja del na območjih vodnih ali priobalnih zemljišč se 14 dni pred začetkom del obvesti ribiško družino zaradi intervencijskega izlova.
i) varovanje gozdov
Bistveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri zagotavljanju varovanja gozdov, so:
– zagotovitev neoviranega dostopa do gozdnih zemljišč in gospodarjenja z gozdovi,
– ohranitev stabilnosti sosednjih z gozdom poraslih zemljišč in gozdnih sestojev,
– preprečitev širjenja tujerodnih invazivnih vrst,
– v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo mora investitor pridobiti tudi projektne pogoje in mnenje Zavoda za gozdove Slovenije.«.
VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odstopanja od mikrolokacij objektov in gabaritov objektov, ki so določeni v grafičnih prilogah, so dopustna ob upoštevanju gradbenih mej ter določil odloka. Gradbene meje je dopustno presegati v primeru ureditve povezav med objekti (npr. hodnikov, tunelov, mostovžev ipd.). Odstopanja od predvidenih gabaritov objektov so dovoljena v primeru oblikovnih, vsebinsko-funkcionalnih ali tehničnih potreb pri arhitektonski obdelavi posameznih objektov. Splošna odstopanja za objekte so dovoljena do 100 cm v vertikalni in 150 cm v horizontalni smeri ter 5,0 m v horizontalni in 3,5 m v vertikalni smeri za hotelski objekt. Za komunalno infrastrukturo so dovoljena večja odstopanja, razen pri magistralnih vodih. Za spremenjene rešitve komunalne opreme je potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev.«.
Ureditveni načrt PN3 Terme Snovik je vsem zainteresiranim na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-10/2022-5/1
Kamnik, dne 21. junija 2023
