Na podlagi 18. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 199/21 – ZureP-3) v zvezi s prvim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 26. 6. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta
V 1. členu Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta (Uradni list RS, št. 123/04, 78/10, 63/12 in 59/22) se piko na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta pa je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 19-012 v marcu 2023«.
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
Grafični del odloka obsega naslednje načrte:
1. Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana | |
– izvedbeni del z mejo območja zazidalnega načrta | M 1:5000 |
2. Katastrski načrt s prikazom meje območja zazidalnega načrta | M 1:1000 |
3. Geodetski načrt s prikazom meje območja zazidalnega načrta | M 1:1000 |
4. Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
5. Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra | |
– prikaz na geodetskem načrtu | M 1:1000 |
6. Arhitekturna zazidalna situacija | M 1:1000 |
7. Prerezi | |
8. Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:1000 |
9. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:1000 |
10. Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred poplavami | M 1:1000 |
Priloge zazidalnega načrta so:
1. strokovne podlage (priloge v posebnih mapah),
2. okoljsko poročilo (priloga v posebni mapi),
3. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
4. obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta ter sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
5. povzetek za javnost.«.
V naslovu poglavja »II. OPIS MEJE OBMOČJA« se črta beseda »MEJE«.
4. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje zazidalnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1401/2, 1401/5, 1402/6, 1403, 1404/2, 1404/3, 1404/4, 1404/5, 1405/2, 1405/4, 1405/7, 1405/8, 1405/9, 1406/1, 1406/2, 1406/3, 1406/4, 1406/5, 1411, 1412, 1422/3, 1422/5, 1423/1, 1423/2, 1820/1, 1820/2, 1820/3, 1822/1, 1822/2, 1823/3, 1824/2, 1824/3, 1824/5, 1825/1, 1826, 1827, 1828, 1829, 1830/1, 1837, 1838, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1846, 1847, 1848, 1849/1, 1849/2, 1849/3, 1850, 1852/5, 1852/6, 1852/8, 1902/8, 1902/21, 1902/22, 1902/23, 1909/1 in 1909/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1401/1, 1402/1, 1402/2, 1402/3, 1402/4, 1402/7, 1402/8, 1402/9, 1404/1, 1405/1, 1405/5, 1407/1, 1407/2, 1407/3, 1413, 1414, 1422/1, 1422/4, 1424/1, 1425, 1426, 1427/2, 1430/1, 1430/2, 1707/4, 1820/6, 1821/1, 1821/2, 1823/1, 1823/2, 1824/4, 1836/1, 1852/7, 1852/10 in 1902/16, vse v katastrski občini (2682) Brdo.
Vodotok Glinščica deli območje zazidalnega načrta na severni in južni del.
Površina severnega dela območja znaša 79.782 m², južnega dela pa 168.709 m². Skupna površina območja zazidalnega načrta je 248.491 m².
Območje zazidalnega načrta in funkcionalne enote so določeni v grafičnih načrtih št. 2. »Katastrski načrt s prikazom meje območja zazidalnega načrta« in št. 3. »Geodetski načrt s prikazom meje območja zazidalnega načrta«.«.
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje je razdeljeno na 17 funkcionalnih enot.
Funkcionalne enote F1, F2, F8, F9, F10, F11 in F12 so namenjene gradnji objektov.
Funkcionalna enota F4 je namenjena poskusnim poljem Oddelka za agronomijo BF, funkcionalni enoti F5 in F7 pa sta namenjeni zelenim površinam.
Funkcionalne enote C2 do C6 ter funkcionalni enoti C7/1 in C7/2 so namenjene gradnji prometnih površin ter okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture.
Meje gradbenih parcel so določene v grafičnih načrtih št. 4. »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 5. »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.«.
V 5. členu se pod naslovom »Pomen regulacijskih elementov je«:
– črta prva alineja, dosedanji druga in tretja alineja postaneta prva in druga alineja,
– besedilo dosedanje četrte alineje, ki postane tretja alineja, spremeni tako, da se glasi: »h – je najvišja dopustna višina objekta, merjena od kote pritličja (KP) do zgornjega roba zaključnega venca objekta. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta, inštalacijske jaške, jaške dvigal, dostope na streho, transparentno zaščitno ograjo z višino največ 1,10 m, svetlobnike in podobno;«,
– za dosedanjo četrto alinejo, ki postane tretja alineja, doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– KP – kota pritličja je kota finalnega tlaka pri vhodu v pritličje stavbe;«,
– v drugem stavku pete alineje se črta besedilo »za zadrževalnik padavinskih voda,«,
– v deveti alineji oznaka »F 1« in pomišljaj črtata in za besedo »enota« doda besedilo, ki se glasi: »z oznako F«,
– v deseti alineji besedilo »C 1 – cestni svet« spremeni tako, da se glasi »funkcionalna enota z oznako C« ter črtata besedilo »avtobusnemu postajališču« in vejica.
V 6. členu se pod naslovom »Namembnost«:
– v prvem odstavku besedilo »1, 2, 4, 5, 8, 9, 10 in 11« spremeni tako, da se glasi: »F1, F2, F8, F9, F10 in F11«,
– za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Funkcionalna enota F4 je namenjena poskusnim poljem BF.«. Dosedanji četrti do osmi odstavek postanejo peti do deveti odstavek,
– v dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, pred številko »5« doda črka »F«,
– v dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, besedilo spremeni tako, da se glasi: »Funkcionalna enota F7 je zelena površina med potokom Glinščica in Večno potjo.«,
– v dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, pred številko »12« doda črka »F«.
V 7. členu pod naslovom »Dopustni posegi«:
– se v prvem odstavku za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »rekonstrukcije in nadomestne gradnje obstoječih zakonito zgrajenih objektov,«,
– dosedanje četrta do deseta alineja postanejo peta do enajsta alineja.
V tretjem odstavku:
– se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »V funkcionalnih enotah F4, F5 in F7 so dovoljeni naslednji posegi:«,
– se druga alineja črta,
– dosedanje tretja do deseta alineja postanejo druga do deveta alineja.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Območje zazidalnega načrta se nahaja ob koridorju trase zahodne podzemne povezovalne tovorne proge Brezovica–Vižmarje kot del ljubljanskega železniškega vozlišča. Pri pripravi projektne dokumentacije za stavbe je treba upoštevati potek načrtovane podzemne tovorne proge ter po potrebi zagotoviti vse potrebne protihrupne in protivibracijske ukrepe na objektih. K projektu za novogradnjo je treba pridobiti mnenje Ministrstva za infrastrukturo.«.
V 8. členu se pod naslovom »Oblikovanje objektov«:
– v prvem odstavku za besedo stekla doda naslednje besedilo »ter drugih trajnih kakovostnih materialov v beli barvi ter v sivih in zemeljskih odtenkih«,
– v tretjem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Izvedba ograj je dovoljena samo v funkcionalnih enotah F2 in F4 z namenom, da se zavarujejo rastlinjaki in poskusna polja BF.«,
– na koncu četrtega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Klet mora biti izvedena in načrtovana tako, da vdor talne vode ter površinske vode z zunanjih površin ob stavbi v kletne prostore ne bo mogoč. Zagotovljen mora biti zajem, črpanje in odvod morebitnih požarnih ali drugih voda. Požarno vodo z območja je treba po gašenju analizirati in jo glede na rezultate analize voditi v vodotok ali odpeljati v nadaljnjo obdelavo kot odpadek.«,
– za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Na vseh stavbah, ki imajo ravno streho z več kot 300 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za delovanje objekta potrebnih inštalacij in naprav na strehi), razen na garažni hiši v funkcionalni enoti F10, je treba vsaj 75 % neto površine strehe urediti kot zeleno streho.«.
V 9. členu se pod naslovom »Zunanja ureditev« besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Funkcionalne enote F9, F10 in F11 segajo na območje gozdov, funkcionalna enota F11 sega tudi na območje gozdov s I. stopnjo poudarjenosti ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. Pri načrtovanju in izvajanju posegov v območju zazidalnega načrta je treba upoštevati naslednje ukrepe za zaščito gozdnih površin:
– v času gradbenih del ni dopustno odlaganje odvečnega odkopnega materiala na območje gozda. Vse prizadete gozdne površine je treba sanirati,
– v funkcionalnih enotah F9, F10 in F11 je krčitev gozda dopustna samo za potrebe izgradnje predvidenih objektov, in sicer objekta Prirodoslovnega muzeja Slovenije v funkcionalni enoti F9, garažne hiše v funkcionalni enoti F10 in gradnje objekta Nacionalnega inštituta za biologijo proti severu v funkcionalni enoti F11, skladno z zazidalno situacijo. Pri tem je dopustno izkrčiti le tolikšne površine gozda, kot je to nujno potrebno. Na območju krčitev gozda je treba vzpostaviti nov gozdni rob, ki mora biti oblikovan estetsko ter horizontalno in vertikalno razgibano. V ostalih delih funkcionalnih enot F9, F10 in F11 krčitev gozda ni dopustna, treba je ohranjati gozdni rob,
– pogoji za gospodarjenje in dostop do zalednih gozdov se ne smejo poslabšati.«.
V drugem odstavku:
– se druga in tretja alineja črtata, dosedanji četrta in peta alineja postaneta druga in tretja alineja,
– v dosedanji četrti alineji, ki postane druga alineja, se za besedo »vrste« dodata vejica in besedilo »preprečiti je treba širjenje tujih invazivnih vrst;«.
V četrtem odstavku se:
– v prvi alineji besedilo »v F1, F2« spremeni tako, da se glasi »v funkcionalnih enotah F1 in F2,«,
– v drugi alineji med besedo »v« in oznako »F8« doda besedilo »funkcionalnih enotah« ter črta besedilo »ter pred vhodom v obstoječi objekt Botaničnega vrta«,
– v tretji alineji med besedo »v« in oznako »F12« doda besedilo »funkcionalni enoti«.
V osmem odstavku se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Na nepovoznih tlakovanih površinah je treba v čim večji meri uporabljati porozne materiale ali druge rešitve, ki omogočajo ponikanje padavinske vode.«.
V 10. členu se v naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 1« številka 1 nadomesti z oznako »F1«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F1«:
– se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 297.20 m n.v.«,
– dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek,
– se črtata dosedanji tretji in peti odstavek,
– dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 2« se številka 2 nadomesti z oznako »F2«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F2«:
– se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 297.30 m n.v.«,
– dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek,
– se črta dosedanji tretji odstavek,
– se v četrtem odstavku črta zadnji stavek.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 4« se številka 4 nadomesti z oznako »F4«.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 5« se številka 5 nadomesti z oznako »F5«.
Naslov »FUNKCIONALNA ENOTA 6« in besedilo pod naslovom se črtata.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 7« se številka 7 nadomesti z oznako »F7«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F7«:
– se v prvem stavku besedo »predvidena« nadomesti z besedo »dopustna«,
– se za tretjim stavkom dodata nova četrti in peti stavek, ki se glasita: »Na travnati površini med kolesarsko stezo in manjšim vodotokom, na zemljišču s parcelno številko 1422/1 v katastrski občini 2682 Brdo, je do izgradnje garažne hiše v funkcionalni enoti F10 dopustno občasno parkiranje za potrebe Živalskega vrta Ljubljana. Obstoječe nelegalno parkirišče v zahodnem delu funkcionalne enote F7 je treba ukiniti najkasneje ob zaključku gradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na njegovi lokaciji pa je treba izvesti ozelenitev in delno drevesno zasaditev, tako da se zmanjša vizualna izpostavljenost predvidenih stavb Prirodoslovnega muzeja Slovenije in garažne hiše z jugovzhodne smeri.«,
– dosedanji četrti stavek postane šesti stavek.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 8« se številka 8 nadomesti z oznako »F8«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F8«:
– se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 297.50 m n.v.«,
– dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek,
– se črta dosedanji tretji odstavek.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 9« se številka 9 nadomesti z oznako »F9«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F9« se:
– doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 298.50 m n.v.«,
– v dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, številka »10« nadomesti s številko »12,50«,
– črta dosedanji tretji odstavek.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 10« se številka 10 nadomesti z oznako »F10«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F10« se:
– v prvem odstavku številka »301.00« nadomesti s številko »300.00«,
– doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 300.00 m n.v.«,
– v dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, številka »4« nadomesti s številko »7«, za piko pa doda stavek, ki se glasi: »Višinska kota zgornjega roba zaključnega venca je lahko največ 4,50 m nad koto pločnika na južni strani Večne poti.«,
– črta dosedanji tretji odstavek,
– doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Severno fasado garažne hiše ob Večni poti je treba ozeleniti.«,
– v dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, doda nov zadnji stavek, ki se glasi: »Dopustna je izvedba izvennivojske peš povezave med garažno hišo in živalskim vrtom preko brvi nad Večno potjo.«.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 11« se številka 11 nadomesti z oznako »F11«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F11«:
– se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 298.50 m n.v.«,
– se v dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek številka »8« nadomesti s številko »12,50« in na koncu odstavka dodata nova stavka, ki se glasita: »Pri zadnji etaži je zaradi tehnoloških potreb dopustno lokalno nadvišanje do višine h = 14,50 m. Nadvišani del objekta ne sme presegati 10 % BTP zadnje etaže objekta.«,
– se črtata dosedanja tretji in četrti odstavek,
– dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek,
– v dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta zadnji stavek.
V naslovu »FUNKCIONALNA ENOTA 12« se številka 12 nadomesti z oznako »F12«.
Pod naslovom »FUNKCIONALNA ENOTA F12«:
– se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota pritličja (KP): 298.50 m n.v.«,
– dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek,
– se v dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, črta tretji stavek,
– dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V 11. členu se naslov »Obodne ceste in križišča« spremeni v naslov »Splošno«.
Pod naslovom »Splošno« se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Objekti in zunanje površine morajo biti grajeni v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
Notranje prometne površine
Obstoječe notranje prometne površine se rekonstruirajo in dopolnijo.
Ob dovozni cesti C2 se uredijo pasovi za parkiranje. Med funkcionalnima enotama F1 in F12 se uredita povezovalni poti, ob južnem delu funkcionalne enote F5 intervencijska pot in poljska pot C4.
Obstoječa dovozna pot C7 ob vodnem kanalu se podaljša preko Glinščice do jugovzhodnega vogala funkcionalne enote F12.
Normalni profil dovozne ceste C7 v zahodnem delu je: |
– hodnik za pešce | 2,00 m |
– enosmerno vozišče | 3,50 m |
– pas za bočno parkiranje | 2,50 m |
– skupaj | 8,00 m |
Normalni profil dovozne ceste C7 v vzhodnem delu je: |
– pas za bočno parkiranje | 2,50 m |
– enosmerno vozišče | 3,50 m |
– mešana površina za pešce in kolesarje | 2,50 m |
– skupaj | 8,50 m |
Vzdolž nasada japonskih češenj je treba profil dovozne ceste C7 prilagoditi tako, da bodo drevesa ohranjena. Mešana površina za pešce in kolesarje na vzhodni strani dovozne ceste C7 lahko sega tudi v funkcionalni enoti F8 in F9.
Na južni strani garažne hiše se uredi dovozna cesta C5, ki povezuje dovozno pot ob vodnem kanalu C7 in Večno pot. Preko dovozne ceste C5 se uredijo dovozi do garažne hiše.
Normalni profil dovozne ceste C5 je: |
– hodnik za pešce | 1 x 2,00 m |
– vozišče | 2 x 3,00 m |
– zeleni pas | od 1,80 m do 2,60 m |
– kolesarska steza | 1 x 2,50 m |
– hodnik za pešce | 1 x 1,60 m |
– skupaj | od 13,90 m do 14,70 m |
Preko območja v smeri od severozahoda proti jugovzhodu poteka dvosmerna kolesarska pot s širino najmanj 2,50 m.
Pešpoti preko obravnavanega območja so minimalne širine 2 m.
V funkcionalni enoti C6, ki je namenjena ureditvi Večne poti, je treba urediti hodnik za pešce in zelene navezave na sosednja zemljišča. Ureditev Večne poti lahko sega tudi v funkcionalno enoto C7/1.«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
Mirujoči promet
Pri urejanju površin za mirujoči promet je treba upoštevati elaborat Prometna ureditev in mobilnostni načrt območja fakultet ob Večni poti, ki sta ga izdelala Uroš Pust s.p., Prometno načrtovanje, in Delavnica, oblikovanje prostora d.o.o., št. projekta UP-003-18, 2018 (v nadaljnjem besedilu: mobilnostni načrt). Z mobilnostnim načrtom je določeno, da je znotraj območja zazidalnega načrta v končni fazi ureditve treba zagotoviti približno 1.300 parkirnih mest.
Nove parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na štiri parkirna mesta.
Obstoječa in načrtovana parkirišča v območju zazidalnega načrta so:
– severno parkirišče v funkcionalni enoti C7/1, 39 parkirnih mest,
– garažna hiša v funkcionalni enoti F10, končna etapa gradnje, 450 parkirnih mest,
– bočno parkiranje ob dovozni cesti C7 v funkcionalni enoti C7/1, 44 parkirnih mest,
– garaži v funkcionalni enoti F12, 417 parkirnih mest,
– dopustna ureditev parkirišč v funkcionalni enoti F8, 63 parkirnih mest,
– parkirišče v funkcionalni enoti C3, 54 parkirnih mest,
– dopustna ureditev parkirišč v funkcionalni enoti F1, 17 parkirnih mest, in
– parkiranje ob dovozni cesti C2, 155 parkirnih mest.
V območju zazidalnega načrta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest za kolesa:
– v funkcionalni enoti F1 in F8, 703 parkirna mesta,
– v funkcionalni enoti F9, 44 parkirnih mest,
– v funkcionalni enoti F11, 69 parkirnih mest,
– v funkcionalni enoti F12, 620 parkirnih mest.
Prostore za parkiranje koles je dopustno urediti v sklopu stavb in na zunanjih površinah ob vhodih v stavbe. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti znotraj območja zazidalnega načrta enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles. Najmanj 25 % parkirnih mest za kolesa mora biti zaščitenih pred vremenskimi vplivi.
Zagotoviti je treba polnilne postaje za električna kolesa oziroma ostala dvokolesna e-vozila in postavitev servisnih delavnic koles po sistemu »popravi si sam«.
Na zemljišču s parcelno številko 1422/1 v katastrski občini 2682 Brdo je do izgradnje garažne hiše v funkcionalni enoti F10 dopustno občasno parkiranje za potrebe Živalskega vrta Ljubljana.
Za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte mora investitor na podlagi mobilnostnega načrta izdelati akcijski načrt, v katerem je treba določiti potrebno število parkirnih mest za posamezni objekt za osebna vozila, kolesa in enosledna vozila. V akcijskem načrtu je treba določiti ukrepe za zagotavljanje trajnostne mobilnosti, način izvajanja ukrepov, časovnico izvajanja ukrepov in odgovornega za izvajanje ukrepov za zagotovitev prometno trajnostnega obnašanja vseh uporabnikov in dejavnosti na območju fakultet. V akcijski načrt so lahko zaradi možne souporabe vključena tudi parkirna mesta, ki pripadajo živalskemu vrtu.
Pri umeščanju parkirnih mest v prostor je treba zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest za invalide. Parkirna mesta znotraj obravnavanega območja imajo lahko urejeno kontrolo dovoza.
Vsako parkirišče z več kot desetimi parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti najmanj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov in zagotovljeno infrastrukturo za napeljavo vodov za električne kable za vsaj eno na vsakih pet parkirnih mest tako, da bo mogoče hkratno polnjenje električnih vozil na vseh parkirnih mestih.
Za parkirna mesta za električno polnjenje v garažah je treba zagotoviti ustrezno požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi s področja požarne varnosti v stavbah in zadnjim stanjem tehnike, ki bo ob morebitnem vžigu v čimvečji možni meri preprečila prenos in širjenje požara ter omogočila gašenje baterije električnega vozila.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je za odvod komunalne in padavinske odpadne vode zgrajena kanalizacija v ločenem sistemu.
Odvajanje odpadne komunalne vode
Na obravnavanem območju je zgrajenih več javnih kanalov za odvod komunalne odpadne vode:
– v kolesarski stezi, kanal DN 250 mm,
– preko območja ob severnem bregu Glinščice, kanal iz PVC cevi DN 300 mm in
– jugovzhodno od stavbe Jamnikarjeva ulica 101, kanal DN 300 mm.
Načrtovane stavbe je treba priključiti na obstoječo javno kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode z direktnim priključkom oziroma preko obstoječe ali načrtovane interne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode.
Priključitev objektov je možna z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališča. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
Odvajanje odpadne padavinske vode
Južno od objekta Jamnikarjeva ulica 101 poteka javni kanal za odvod padavinske vode DN 600 mm. Ponikanje padavinskih vod na obravnavani lokaciji ni možno.
Odpadne padavinske vode z območja zazidalnega načrta se bo vodilo ali v kanalizacijo za padavinsko vodo ali neposredno v vodotok.
Pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje ali vodotok je treba zagotoviti zadrževanje padavinske vode. Urediti je treba sistem, ki omogoča ponovno uporabo zadržane padavinske vode v stavbi ali njeni okolici. Pri dimenzioniranju zadrževalnikov je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija za »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta, št. IV-113/20, ki ga je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v novembru 2020.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov (z nastavki priključkov), mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti v skladu s predpisi.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga, d. o. o., Tehnična navodila za kanalizacijo.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
Vodovodno omrežje
Predmetno območje se z vodo oskrbuje po dveh napajalnih vodovodih, z vzhodne strani preko vodovoda PVC d 225, z južne strani pa preko vodovoda NL DN 150, ki z vodo oskrbuje Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteto za računalništvo in informatiko.
Objekti v južnem delu zazidalnega načrta se z vodo oskrbujejo s priključitvijo na vodovoda LŽ DN 80 ali PVC d225. Dopustna je tudi navezava na obstoječi bližnji priključek, v kolikor dimenzija priključka to dopušča.
Na severnem delu zazidalnega načrta je načrtovana rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja, ki obsega:
– ukinitev armaturnega jaška na severni strani kolesarske steze do katerega je z južne strani zgrajen vodovod PVC d225,
– ukinitev povezovalnega vodovoda PE d 110 od armaturnega jaška do navezave na vodovod PE d 90 v Večni poti,
– ukinitev odseka vodovoda PE d 90 od končnega hidranta pri Živalskem vrtu do vodovodnega priključka objektov na naslovu Večna pot 99 in 101,
– ukinitev obstoječega vodovoda PVC d 160 od armaturnega jaška v smeri proti zahodu,
– gradnjo nadomestnega – rekonstruiranega vodovoda dimenzije NL DN 150 ob južni strani kolesarske steze,
– ukinitev vodovoda PE d 110, ki v smeri proti zahodu poteka južno od načrtovanega Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ter nadomestna gradnja vodovoda NL DN 110 z navezavo na obstoječ vodovod NL DN 100 v interni dovozni cesti.
Trasa nadomestnega – rekonstruiranega vodovoda NL DN 150 poteka od ukinjenega armaturnega jaška v smeri proti severozahodu na južni strani kolesarske steze do načrtovanega parkirišča v funkcionalni enoti F9, kjer se jugozahodno od parkirišča naveže na nadomestni vodovod NL DN 100. Prečkanje načrtovanega vodovoda NL DN 150 z vodotokom Rožnik se izvede s prepustom dimenzije Ø 400 mm. Kota dna prepusta je 297,75 m n.v.
Načrtovana je obnova vodovodnega priključka objekta v funkcionalni enoti F8. Obstoječi priključek PVC d 160 se nadomesti z novim v dimenziji NL DN 100. Priključek se izvede takoj za povezavo z NL DN 150, ob njem se vgradi hidrant.
Načrtovana sta obnova vodovodnega priključka objekta v funkcionalni enoti F11 in ureditev vodomernega mesta. Dimenzija nadomestnega priključka je NL DN 100.
Na predvidenem vodovodu NL DN 150 je načrtovan odcep vodovoda NL DN 150 v smeri proti Živalskemu vrtu. Trasa načrtovanega vodovoda NL DN 150 prečka potok oziroma jarek, nato pa poteka v predvidenem pločniku ceste C5, prečka Večno pot in se s končnim nadtalnim hidrantom konča pred glavnim vhodom v Živalski vrt.
Za oskrbo garažne hiše in Prirodoslovnega muzeja Slovenije z vodo sta načrtovana dva priključka na nadomestni vodovod NL DN 150.
Vodovodna priključka objektov v funkcionalnih enotah F8 in F11 sta načrtovana za obnovo.
Za priključevanje objektov na vodovodno omrežje in zagotavljanje ustrezne požarne varnosti je treba zgraditi nove vodovode v skladu s projektno nalogo »Ureditev vodovoda za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na območju VI 3/3 Biotehniška fakulteta«, št. 2852 V, ki jo je v novembru 2020 izdelalo JP Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o..
Vse vodovode se opremi s hidranti, praviloma nadzemne izvedbe. Pri tem se upošteva ustrezna zakonska določila in predpise.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Obstoječi vodovodi, ki jim je potekla amortizacijska doba, bodo obnovljeni.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
Plinovodno omrežje
Območje urejanja VI 3/3 se nahaja na vplivnem področju oskrbe z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije.
Kot primarni vir za energetsko oskrbo je za stavbe na območju zazidalnega načrta načrtovana priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
Stavbe na območju zazidalnega načrta se priključi na obstoječe distribucijsko omrežje preko novih ali obstoječih priključkov. Gradnja novega glavnega distribucijskega omrežja ni predvidena.
Načrtovani stavbi v funkcionalnih enotah F9 (Prirodoslovni muzej Slovenije) in F10 (garažna hiša) in F11 (Nacionalni inštitut za biologijo) se na glavni srednjetlačni plinovod S1003 PE63 priključi z novima priključnima plinovodoma, stavbo v funkcionalni enoti F11 pa preko obstoječega priključnega plinovoda.
Načrtovani stavbi v funkcionalni enoti F2 (objekta I in J) se priključi na obstoječ nizkotlačni priključni plinovod PE 110, ki se zaključi pri stavbi H.
Priključke posamezne stavbe se zaključi z glavnimi plinskimi zapornimi pipami v omaricah na fasadah stavb.
Zaščito obstoječega plinovodnega omrežja je treba izvesti z ustreznimi odmiki načrtovanih posegov in morebitnimi posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih mora predhodno potrditi in z njimi soglašati Energetika Ljubljana, d.o.o.. V primeru, da gradnja posega v varovalni pas plinovoda na način, da se varovanja ne da izvesti, je treba tangirano plinovodno omrežje prestaviti izven vplivnega območja gradnje. Postavitev objektov in sajenje dreves nad plinovodnim omrežjem ni dovoljeno.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s:
– Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20),
– Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1),
– Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
Elektroenergetsko omrežje
Območje predmetnega zazidalnega načrta z električno energijo oskrbujeta dva 10 kV kabelska izvoda iz razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) 110/10 kV Vič: K03_KB Tehnološki park 1 in K23_KB Biotehnična fakulteta.
Obstoječi objekti v območju se z električno energijo oskrbujejo preko NN kablovodov iz obstoječih transformatorskih postaj TP1135 Biotehniška fakulteta, TP1113 FRI, Večna pot 113, TP1114 FKKT, Večna pot 13 in TP0046 Biosredišča Večna pot. NN kablovodi so položeni v interni elektro kabelski kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: EKK).
Za potrebe elektroenergetske oskrbe načrtovanih objektov sta predvideni dve novi transformatorski postaji. Transformatorska postaja TP Prirodoslovni muzej (v nadaljnjem besedilu: TP muzej) za elektroenergetsko oskrbo Prirodoslovnega muzeja Slovenije in garažne hiše, z instalirano močjo 1x1000 kVA, je načrtovana v objektu Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Transformatorska postaja TP NIB Biotehniško stičišče (v nadaljnjem besedilu: TP BTS-NIB) za elektroenergetsko oskrbo Nacionalnega inštituta za biologijo, z instalirano močjo 1x1000 kVA, je načrtovana zahodno od objekta Nacionalnega inštituta za biologijo.
Dostop, transport in posluževanje novih transformatorskih postaj mora biti omogočen 24 ur na dan osebju distributerja električne energije in intervencijskim vozilom.
Novi TP BTS-NIB in TP muzej se vključita v 20 kV srednje napetostno (v nadaljnjem besedilu: SN) kabelsko zanko, ki izhaja iz RTP13 Vič 110/20 kV (J17) in se zaključi v RTP 13 Vič 110/20 kV (J09), kot je določeno v idejni rešitvi št. 29/20 EE napajanje za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na območju VI 3/3 Biotehniška fakulteta (430-1520/2020), ki ga je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d., v novembru 2020.
V območju zazidalnega načrta je načrtovana nova EKK za vzankanje novih TP in izvedbo SN povezav z obstoječimi TP. EKK je načrtovana od obstoječega kabelskega jaška KJ05120 do načrtovanih TP muzej in TP BTS-NIB (preko načrtovanih KJ1, KJ2, KJ3, KJ4 in KJ5). Prav tako je EKK načrtovana od predvidenega KJ3 preko predvidenih KJ6 in KJ7 do obstoječega kabelskega jaška KJ2 pred TP0685 Živalski vrt Večna pot. EKK je na severni strani delno načrtovana izven območja zazidalnega načrta.
Kablovode in transformatorske postaje je treba dimenzionirati tako, da bo mogoča priključitev fotovoltaičnih naprav za zagotovitev energetske samooskrbe.
Pred pričetkom gradnje garažne hiše je treba obstoječi SN vod, ki poteka preko funkcionalne enote F10, prestaviti v načrtovano EKK.
Načrtovani objekti B, E, I in J se vključijo v obstoječo TP1135 Biotehniška fakulteta. Pred pričetkom gradnje objektov I in J je treba pokabliti odsek prostozračnega daljnovoda med stojnima mestoma SM45 in SM57, v kolikor daljnovod predhodno še ne bo ukinjen. Kablovod se uvleče v zaščitno cev. Ukinitev prostozračnega daljnovoda in izvedba novega kablovoda v zaščitni cevi sta na vzhodni strani delno načrtovana izven območja zazidalnega načrta.
Pred gradnjo objekta E je treba ukiniti približno 35-metrski odcep/zanko obstoječega SN kablovoda na vzhodni strani objekta.
Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati idejno rešitev »EE napajanje za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na območju VI 3/3 Biotehniška fakulteta (430-1520/2020)«, številka 29/20, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d. d., v novembru 2020.«.
V 20. členu se pod naslovom »Telekomunikacijsko omrežje« črta drugi odstavek, dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.
V 21. členu se pod naslovom »Javna razsvetljava« v prvem stavku prvega odstavka za besedo »površine« dodata vejica in besedilo »razen kolesarske steze,«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Javna razsvetljava je načrtovana v pločniku vzdolž javne ceste C5. Kabli morajo biti položeni v cevno kanalizacijo povezano s tipskimi kabelskimi jaški.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek, ki postaneta tretji in četrti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:
»Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi, ki se uporabljajo na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Nosilci – drogovi javne razsvetljave so lahko visoki največ 8,00 m nad nivojem terena.
Pri načrtovanju omrežja javne razsvetljave v območju zazidalnega načrta je treba upoštevati strokovno podlago »Cestna razsvetljava za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na območju VI 3/3 Biotehniška fakulteta (430-2475/2020, ZIN-12/20)«, številka 12-30-2822/2892, ki jo je izdelalo podjetje Javna razsvetljava d.d., Litijska cesta 263, 1000 Ljubljana, v decembru 2020.«.
Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
Učinkovita raba energije v stavbah
Vse novozgrajene ali rekonstruirane stavbe v območju zazidalnega načrta morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
Dopustna je uporaba sončnih kolektorjev, geotermalne vrtine, toplotne črpalke, fotovoltaike ter ostalih alternativnih obnovljivih virov energije.«.
22. člen
Za novim 21.a. členom se doda nov 21.b člen, ki se glasi:
Splošno
Za območje zazidalnega načrta je izdelano okoljsko poročilo. V času gradnje in uporabe je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov, podane v Okoljskem poročilu za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta, ki ga je izdelal GIGA-R, okoljsko svetovanje in rešitve, Margita Žaberl s.p., št. 131/2020, v oktobru 2021.«.
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
Varstvo pred hrupom
Območje zazidalnega načrta je v skladu z OPN MOL ID opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom, razen enote urejanja prostora RD-459, ki je opredeljena kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Zemljišča ob Večni poti so v območju možnega preseganja dopustnih vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom.
Ukrepi za varstvo pred hrupom:
– Med izvajanjem gradbenih del je treba upoštevati omejitve predpisa o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Z organizacijo gradbišča ter uporabo ustreznih gradbenih strojev in naprav je treba zagotoviti, da predpisane ravni hrupa ne bodo presežene. Gradbena dela in transport za potrebe gradnje po javnem cestnem omrežju lahko potekajo le med delovniki v dnevnem obdobju med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer ter pogojno tudi ob sobotah med 6. in 16. uro.
– V času obratovanja bodo prevladujoči viri hrupa promet, obratovanje parkirišč ter naprav za prezračevanje, hlajenje in ogrevanje objektov. V izvedbeni projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, kurilnih in prezračevalnih naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa, z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na območju plana in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ter na hrup občutljivih površin v okolici ne bo presegala mejnih vrednosti kazalcev hrupa.
– Stavbe v območju zazidalnega načrta je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja zvočne zaščite stavb.«.
V 23. členu pod naslovom »Ukrepi za varstvo zraka:« se:
– v prvem stavku tretje alineje pika nadomesti z vejico ter za vejico doda besedilo »razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije.«,
– doda nova četrta alineja, ki se glasi: »− Pri gradnji je treba upoštevati predpis, ki določa ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev, ki nastajajo med gradnjo.«.
V 24. členu pod naslovom »Varstvo površinske in podzemne vode« se besedilo spremeni tako, da se glasi:
– »Območje VI 3/3 in njegova okolica segata v poplavno območje Glinščice, kjer so poplave 5 do 10-letne pogostosti. Z levega brega se znotraj območja zazidalnega načrta v Glinščico stekata še dva manjša potoka (Rakovnik in Rožnik). Na severnem delu med Glinščico in Večno potjo je površje zamočvirjeno. Viseča podtalnica se zadržuje v prepustnih peščenih in prodnatih plasteh in se nahaja na globini do 1 m pod površino terena. Južno od Glinščice je nivo talne vode 0,75–1,0 m pod površjem terena. Na podlagi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane se večji del območja zazidalnega načrta nahaja v širšem vodovarstvenem območju z oznako III.«.
Pod naslovom »Ukrepi za varstvo površinske in podzemne vode:«
– se črtajo prva, druga, četrta in sedma alineja,
– se v dosedanji tretji alineji, ki postane prva alineja, črta besedilo »in infrastrukture«,
– dosedanja osma alineja postane četrta alineja,
– se za dosedanjo deveto alinejo, ki postane peta alineja, doda nova šesta alineja, ki se glasi:
– »Objekte in naprave je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladine v zadnjih 10 letih. Izjemoma je dovoljeno z gradnjo posegati v območje vodonosnika, kadar pretok podzemne vode in s tem transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje nista zmanjšana za več, kot so z veljavnimi predpisi določene dovoljene izjeme (10 %). Rešitev je ustrezna, če transmisivnost vodonosnika pod območjem gradnje ni zmanjšana za več kot 10 %.«
– dosedanje deseta do dvanajsta alineja postanejo sedma do deveta alineja.
Črta se zadnji odstavek 24. člena.
Na koncu 24. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Območje zazidalnega načrta se uvršča v razred srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti. Funkcionalne enote, namenjene gradnji stavb, so le v manjših delih ogrožene z visokimi vodami. Po izgradnji vseh ukrepov, načrtovanih z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje zadrževalnika Brdnikova (Uradni list RS, št. 63/12), se bodo razmere na območju zazidalnega načrta dodatno izboljšale, za kar se območje zazidalnega načrta obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v sorazmernem deležu glede na bruto tlorisne površine, dosežene v vplivnem območju zadrževalnika, v višini 12 % celotne investicije.
Na območju zazidalnega načrta je treba zagotoviti dodatne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti obstoječih in načrtovanih objektov:
– kote pritličja morajo biti načrtovane 0,50 m nad koto stoletne vode Q100, ki se na območju, zazidalnega načrta giblje med 296,37 m n.v. in 297,00 m n.v.,
– zaradi načrtovanih ureditev v območju zazidalnega načrta se odtočne razmere na Glinščici ter pritokih Rakovnik in Rožnik ne smejo poslabšati,
– pri odvajanju padavinske vode z načrtovanih stavb in ureditev v območju zazidalnega načrta je treba pred iztokom v javno kanalizacijo ali vodotoke zagotoviti zadrževanje padavinskih vod ob upoštevanju usmeritev iz Hidrološko hidravlične študije za Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta, št. IV-113/20, ki jo je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v novembru 2020,
– odtočne cevi, ki se stekajo v korito Glinščice in spodnji tok Rakovnika, morajo biti opremljene z nepovratnimi loputami (žabjimi poklopi),
– v okviru zunanje ureditve za funkcionalno enoto F9 je treba na južnem robu te enote zgraditi linijsko rešetko ali predvideti drug ukrep, ki bo preprečil dotok površinskih voda iz funkcionalne enote F9 v funkcionalno enoto F8,
– na vzhodni meji funkcionalne enote F8 je treba obnoviti nasip med protipoplavnim zidom ob Glinščici in rastlinjakom,
– višinska kota parkirišča C3 mora biti najmanj 296,83 m n.v., to je 0,20 m nad koto gladine Q100,
– za zagotavljanje poplavne varnosti južnega dela funkcionalne enote F8 je treba izvesti črpališče za prečrpavanje padavinske vode v Glinščico v času visokih vodostajev.
Pri načrtovanju in izvedbi ureditev v območju zazidalnega načrta je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija za Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta, št. IV-113/20, ki ga je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v novembru 2020.«.
V 26. členu pod naslovom »Ravnanje z odpadki« se v prvem odstavku:
– v prvi alineji beseda »odjemnih« nadomesti z besedo »prevzemnih«,
– v drugi alineji beseda »posode« nadomesti z besedo »zabojnike«,
– v tretji alineji beseda »smeti« nadomesti z besedo »odpadke«.
V 27. členu pod naslovom »Ukrepi za varstvo narave in naravnih vrednot« se:
– v prvi alineji za besedo »pogoje« doda besedilo »in pridobiti soglasje«,
– črta zadnja alineja.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Pri načrtovanju in izvajanju posegov v območju zazidalnega načrta je treba upoštevati še naslednje ukrepe za varstvo narave:
– krčenje gozda se lahko izvaja le izven gnezditvenega obdobja ptic,
– gradbena dela morajo potekati izven razmnoževalne sezone rjavih žab in krastač,
– v funkcionalni enoti F7 je treba ohranjati potek in naravni izgled struge vodotoka Rožnik z obvodno zarastjo,
– ohraniti je treba mokrišča v funkcionalnih enotah F7, F9 in F11,
– v čim večji možni meri je treba ohraniti habitat močvirno črno jelševje v funkcionalni enoti F9,
– ohranjati je treba obstoječa kakovostna drevesa in jih v času gradnje zaščititi, morebitne poškodbe korenin pa ustrezno sanirati,
– v primeru nujnih posegov v mokrišče je treba uporabljati sonaravne rešitve. Načrtovana pešpot preko mokrišča na severni in vzhodni strani Prirodoslovnega muzeja Slovenije mora biti izvedena na dvignjenih pilotih oziroma tako, da zamočvirjenega dela zemljišča ne bo treba zasipati ali izsušiti in da ne bo treba odstraniti dreves,
– gradnja mora potekati le v dnevnem času, osvetljevanje gradbišča ni dopustno,
– izbor svetilk za osvetlitev območja zazidalnega načrta ne sme privabljati žuželk,
– med gradnjo in obratovanjem je treba preprečiti širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst,
– travnate površine je treba zasaditi z avtohtono mešanico semen in jih vzdrževati kot naraven travnik, košen na biodiverziteti prijazen način,
– v času gradnje je gradbiščne objekte dopustno umestiti le na površine z zazidalnega načrta načrtovanih ureditev in na obstoječe utrjene površine,
– med gradnjo je treba preprečiti nastajanje luž in drugih ekoloških pasti,
– večje steklene površine morajo biti opremljene z oznakami za preprečevanje trkov ptic,
– na širšem območju ZN je treba zagotoviti podhode za dvoživke na podlagi strokovne študije, ki jo izdela strokovnjak herpetolog. Študija mora zajemati celoten problematičen odsek Večne poti ter natančno določiti vrsto, število in dimenzije podhodov ter varovalnih/usmerjevalnih ograj. Izsledki študije se morajo upoštevati pri pripravi dokumentacije za gradbeno dovoljenje in izvedbo vseh posegov na širšem območju.
Pri načrtovanju in izvajanju posegov v območju zazidalnega načrta je treba upoštevati elaborat Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta, ki ga je izdelal LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, št. 37-2021, v oktobru 2021.«.
Naslov poglavja »VIII. POGOJI ZA ZAŠČITO PRED POŽAROM« se spremeni tako, da se glasi: »VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED POŽAROM TER OBRAMBO«.
29. člen
V 28. členu se besedilo pod naslovom »Splošne določbe« črta in spremeni tako, da se glasi:
»Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za hitro zaznavanje požara, njegovo samodejno javljanje javni gasilski službi in samodejno gašenje,
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.«.
Pri načrtovanju ukrepov za zaščito požarne varnosti je treba upoštevati ocenjeni čas intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana, ki znaša 25 min.
Stavbe v območju zazidalnega načrta morajo izpolnjevati bistvene zahteve za varnost pred požarom v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
K projektnim rešitvam za objekte, za katere je s posebnimi predpisi zahtevana izdelava študije požarne varnosti, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje Gasilske brigade Ljubljana.«.
Pod naslovom »Intervencijske poti in površine«
– se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane v skladu z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih ovir. Del zelenih površin ob intervencijskih poteh se lahko nameni zagotovitvi ustreznih radijev urgentnih poti v izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice. Drevje je lahko zasajeno 2 m stran od intervencijske poti. Za vse intervencijske poti je treba zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje ter zagotoviti stalno uporabo v vseh vremenskih razmerah.«.
Na koncu člena se doda novo besedilo, ki se glasi:
»Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji je treba načrtovati način varne evakuacije iz stavb v območju zazidalnega načrta na proste površine ob njih.
Potresna varnost in zaklanjanje
Območje zazidalnega načrta se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vrednostjo pospeška tal 0,635 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred pričetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal ter določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo zaklonišča, če to zahtevajo veljavni predpisi.«.
V 29. členu:
– se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Kota pritličja lahko odstopa navzgor do + 0,50 m. Odstopanja navzdol so dopustna, če je zagotovljena poplavna varnost objekta.«,
– se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kota terena znotraj funkcionalne enote lahko odstopa zaradi prilagajanja ureditvam ob objektu ter prometnim ureditvam, zaradi prilagajanja višinskim kotam terena na zemljiščih, ki mejijo na funkcionalno enoto ter zaradi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti.«,
– dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek,
– se dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, spremeni tako, da se glasi:
»Pri realizaciji zazidalnega načrta so za prometne ureditve, komunalne, energetske in vodne objekte, vode in naprave dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, tras, lokacij, višin, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje, določenih s tem zazidalnim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, energetskih, vodnogospodarskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnega, komunalno in energetsko-tehničnega, vodnogospodarskega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene s tem zazidalnim načrtom. Vzdolž Večne poti je izjemoma, v kolikor ni drugih tehničnih možnosti, dopustna tudi izvedba opornega zidu do višine 1,50 m. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.«,
– se na koncu dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Na podlagi akcijskega načrta je dopustno odstopanje pri zmogljivosti parkirišč iz 13. člena tega odloka.
Meje parcel, namenjenih javnim površinam in internim cestam, lahko na podlagi izvedbenih načrtov za ureditev javnih površin in internih cest odstopajo do 1,00 m v korist javnih površin in internih cest.«.
V 30. členu se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Garažno hišo v funkcionalni enoti F10 je dopustno graditi v več etapah. V prvi etapi je dopustno zgraditi nižji objekt, ki se v končni etapi lahko nadzida.«.
Črtata se naslov poglavja »XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV« in 31. člen.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Te spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so v času uradnih ur na vpogled:
– pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– na Upravni enoti Ljubljana in
– na sedežu Četrtne skupnosti Rožnik.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-34/2013-173
Ljubljana, dne 26. junija 2023
