Občinski svet Občine Šentjur na podlagi 119. in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) na 5. redni seji dne 20. junija 2023 sprejema
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Proseniško – krožišče, območje EUP z oznako PR10/1
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18, 58/19), v nadaljevanju: IPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Proseniško – krožišče, območje EUP z oznako PR10/1 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljeno pod identifikacijsko številko 2640.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o., pod zaporedno številko projekta 226-2021.
(4) V postopku priprave OPPN je bila pridobljena Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-457/2021/7 z dne 2. 2. 2022, s katero je določeno, da v postopku priprave in sprejemanja tega OPPN ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
II. VSEBINA
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka. Grafični del vsebuje naslednje načrte:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta Občine Šentjur, M 1:5000''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:500''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:2000''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija, M 1:500''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture, M 1:500''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije, M 1:500''.
(1) Območje OPPN zajema zemljišče v naselju Proseniško v Občini Šentjur in je na severu in vzhodu omejeno z lokalno cesto Žepina–Proseniško, na jugu s še nepozidanimi stavbnimi zemljišči ter na zahodu z že zgrajeno stanovanjsko stavbo.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele 274/14, 274/15 in del parcele 274/4 k.o. 1133-Goričica.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN je veliko 0,35 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Predmet izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo novih stanovanjskih stavb in nezahtevnih ter enostavnih objektov na še nepozidanih površinah znotraj območja OPPN.
(2) Na novo so zasnovane 3 gradbene parcele, na katerih je možna gradnja stanovanjskih stavb ter ena gradbena parcela na kateri je že zgrajena stavba.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev območja OPPN ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjskih objektov ter za umestitev potrebne gospodarske infrastrukture.
(4) Izgradnja stavb je možna postopoma, pri čemer je potrebno območje OPPN komunalno in prometno urediti. Na že pozidani gradbeni parceli, ki je komunalno opremljena, so dozidave in gradnje ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov možne takoj.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v naselju Proseniško v Občini Šentjur. Obravnavana zemljišča predstavljajo zaokrožitev in zapolnitev naselja in omogočajo izgradnjo in dopolnitev stanovanjske ponudbe. V neposredni bližini se nahajajo osnovna šola, vrtec ter javna igrišča.
(2) Prometno se območje naveže na že obstoječo lokalno cesto.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe, kot so samostojne hiše, dvojčki ali vrstne hiše, v katerih se nahaja eno stanovanje; klasifikacija dejavnosti 1110.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(3) V stanovanjskih stavbah iz tega člena dejavnosti niso dopustne, razen intelektualne dejavnosti, ki za morebitne zaposlene ni potrebno zagotoviti dodatnih parkirnih mest.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– dozidava in nadzidava
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometna ureditev,
– urejanje zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od gradbene parcele je obvezen najmanjši odmik stavbe od gradbene parcele, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
(3) Stavbe
Dovoljena je gradnja enostanovanjskih stavb; klasifikacija dejavnosti 1110. Znotraj vsake gradbene parcele je dovoljena gradnja ene stavbe. Stavbe so etažnosti do največ klet, pritličje, nadstropje in mansarda, pri čemer višina kapi ne sme presegati 6,9 metra nad koto urejenega terena (šteje se najnižji del terena). Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi sestavljen. Kadar je zazidana površina stavbe manjša od 60 m² je višinski gabarit stavbe lahko največ klet, pritličje in mansarda. Maksimalni tlorisni gabariti stavb niso posebej določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji:
Fz (faktor zazidanosti) = 0,35.
Delež zelenih površin mora biti znotraj vsake gradbene parcele najmanj 0,20.
Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. Strehe stavb so obvezno dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopi. Štiri in večkapne strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35º do 45º, pri čemer mora biti smer slemena v smeri vzhod–zahod. Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Nad delom stavbe v obsegu do 50 % tlorisa stavbe je dovoljeno urediti tudi ravno streho. Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Ravne strehe so lahko tudi ozelenjene. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni.
Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje ipd.). Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno (po možnosti skrito očem in stran od javnih površin).
Stavbe je potrebno umestiti znotraj gradbene meje. Za odmike od javnih cest je potrebno upoštevati smernice upravljavca. Kota pritličja naj sledi koti obstoječega terena, pri čemer je možno nadvišanje ali znižanje do največ 0,20 m.
Znotraj območja se nahaja že obstoječa enostanovanjska stavba, ki jo je ne glede na zgoraj navedene določbe možno rekonstruirati v obstoječih gabaritih. Pri dozidavah in nadzidavah pa je obvezno upoštevati navedene določbe.
(4) Zunanja ureditev:
Obvezna je ureditev okolice objektov, ki naj bo urejena in ozelenjena. Dovoljena je zasaditev avtohtone drevesne vegetacije. Lastnik mora upoštevati načela varstva okolja in ne sme uporabljati škropiv.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
Dovoljena je postavitev ograje okoli posameznih gradbenih parcel, in sicer v višini do največ 1,20 m, in sicer na sam rob gradbene parcele, pri čemer ne sme posegati na sosednja zemljišča. Znotraj vsake gradbene parcele je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so skladni z osnovno namensko rabo prostora, pri čemeri morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, v primeru manjših odmikov je zahtevano soglasje lastnika. Nezahtevni in enostavni objekti so lahko umeščeni izven območja gradbene meje. Za odmike od javnih cest je potrebno upoštevati smernice upravljavca.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem, ki ga je izdelalo podjetje Geo svet, Ana Marinc s.p. (št. pr. 274/4, 19. 11. 2020) in je sestavni del predmetnega OPPN. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja oziroma skladno z veljavno potresno zakonodajo v Republiki Sloveniji.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Dostop do območja je omogočen preko obstoječe lokalne ceste LC 464073 Žepina–Proseniško, ki poteka severno od območja OPPN. Na tem delu je že obstoječ cestni priključek, ki se ukine in se nadomesti z dvema novima. Zahodni priključek napaja predvideno eno stanovanjsko stavbo, vzhodni pa se nadaljuje v slepo dovozno cesto, ki napaja obstoječo in preostali dve predvideni stavbi.
(2) Znotraj vsake gradbene parcele je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti.
(energetska infrastruktura)
(1) Območje se napaja iz TP BLAGOVNA; IO:4 – Cerovec. Čez obravnavano območje poteka obstoječ NN podzemni kabelski vod do obstoječe stanovanjske hiše. Obstoječ kablovod je dimenzij 4 x 35 mm2. Obstoječi vod se odstrani. Za predvidene tri stanovanjske hiše in obstoječ objekt se predvidi nova prostostoječa omarica PS-R na rob parcele št. 274/4 k.o. GORIČICA ob cesti Vojnik–Proseniško–Šentjur. Vsi predvideni objekti se bodo napajali iz omarice PS-R. Dovod do posamezne parcele je dimenzij N-AY2Y-J 4 x 70 mm2, 0,6/1 kV, položen v zemljo, pod voznimi in asfaltnimi površinami bo kabel položen v zaščitne cevi. Zaščitna cev je tipa TPE premera 110 mm. V zemlji mora biti kabel položen v kabelski jarek globine 80 cm. Cev mora biti pod povoznimi površinami obbetonirana. Priključna moč novih objektiv bo 3 x 20 A oziroma 14 kW. Iz obstoječega NN droga na parceli 274/4 k.o. GORIČICA se položi nov dovod do omarice PS-R. Dovod je dimenzij N-AY2Y-J 4 x 150 mm2, 0,6/1 kV, položen v zemljo, pod voznimi in asfaltnimi površinami bo kabel položen v zaščitne cevi. Zaščitna cev je tipa TPE premera 110 mm. V zemlji mora biti kabel položen v kabelski jarek globine 80 cm. Cev mora biti pod povoznimi površinami obbetonirana.
(2) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt – načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., št. pr. 02/22, marec 2022) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca za priklop na električno energijo.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja (v nadaljevanju: TK). Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije predvideti možnost priključitve na obstoječe. Projekt telekomunikacijskega priključka na javno telekomunikacijskega omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda)
(1) Na območju urejanja se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
(2) Za odvod padavinskih odpadnih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko meteornega zadrževalnika spelje v površinski odvodnik – v neimenovan pritok potoka Dobje, jugozahodno od obravnavanega območja. Zadrževalnik meteornih voda mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.
(3) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je predvidena nadgradnja javne fekalne kanalizacije, ki se preko črpališča priključi na obstoječo javno kanalizacijo vzhodno od obravnavanega območja. Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitve, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta.
(1) Oskrba s pitno vodo na obravnavanem območju OPPN je možna preko izgrajenega javnega vodovoda, ki se nahaja na severnem delu. Za nove objekte je predvidena izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se bo navezalo na obstoječi javni vodovod. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno za sekundarno vodovodno omrežje izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost.
(2) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi vodovoda. Pri urejanju zunanjih površin je potrebno zagotoviti minimalne odmike od vodovodnega omrežja, in sicer 1,5 m za ograje, jaške in 2,0 m za drevje. Pri nadaljnjem projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(obveznost priključevanja)
Predvidene stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
V območju urejanja se ne nahajajo enote kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, pri čemer morajo biti vsi posegi od meje vodnega zemljišča neimenovanega pritoka potoka Dobje odmaknjeni najmanj 5 metrov. Vse načrtovane stavbe se bodo priključile na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Padavinske odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev in objektov se bodo preko meteornega zadrževalnika speljale v površinski odvodnik – v neimenovan pritok potoka Dobje, pri čemer ne smejo biti speljane na cestno telo ali v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
(1) Za obravnavano območje veljajo mejne dnevne vrednosti kazalcev hrupa 55 dBA in mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa 45 dBA.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15.
Pri pripravi tega odloka so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno zagotoviti požarno varnost skladno s področno zakonodajo.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom, je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje. V primeru gradnje kleti je potrebno izdelati geološko poročilo in preveriti nivo podtalnice in ga, v primeru, da je visok, upoštevati ter načrtovati ukrepe za preprečitev vdora in vzgona podtalne vode.
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Območje OPPN je erozijsko ogroženo in potencialno plazljivo. Kot erozijsko ogroženo spada pod opozorilno območje, kjer so predvideni zahtevni zaščitni ukrepi. Kot potencialno plazljivo območje je predvidena zanemarljiva verjetnost pojavljanja plazov. Vsi posegi na tem območju morajo biti zato načrtovani v skladu z Zakonom o vodah, ki omejuje oziroma prepoveduje posege na erozijskih območjih. Odvod padavinskih, drenažnih in zalednih voda mora biti načrtovan in izveden tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja vode po erozivnih zemljiščih in tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišč. Zato je potrebno vse padavinske odpadne vode preko meteorne kanalizacije in zadrževalnika meteornih vod nadzorovano odvajati v najbližji površinski odvodnik – to je v neimenovan pritok potoka Dobje. Za območje je bilo izdelano geološko–geomehansko mnenje o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja in odvodnjavanja (Geo svet, Ana Marinc s.p., 19. 11. 2020), ki ga je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah projektiranja. Temu je potrebno prilagoditi način temeljenja, ki naj sega v globino najmanj 0,9 glede na obstoječo koto terena in se mora v celoti nalagati na raščene zemljine.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel. Določene so štiri gradbene parcele od katerih so tri na novo zasnovane, ena pa se določi obstoječi stavbi.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Načrtovano gospodarsko infrastrukturo je potrebno izgraditi pred ali hkrati z gradnjo prve stavbe. Stavbe se lahko gradijo v poljubnem vrstnem redu.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Dopustna so minimalna odstopanja od parcelacije območja vendar zgolj na način, da ne ovira izgradnje načrtovanih stavb in zanj predvidene gospodarske infrastrukture oziroma, da se ohrani predvideni vzorec poselitve določen s tem odlokom.
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po realizaciji, s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, bo pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, katerim se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Občine Šentjur in na njenih spletnih straneh.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0003/2021(261)
Šentjur, dne 20. junija 2023
