Občinski svet Občine Šentjur na podlagi 119. in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) na 5. redni seji dne 20. junija 2023 sprejema
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova vas (EUP ŠE139, EUP ŠE138-del in EUP ŠE56-del)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Nova vas na območju EUP ŠE139, EUP ŠE138-del in EUP ŠE56-del.
Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) je izdelalo podjetje Vizura – Vitez d.o.o. iz Celja, pod št. projekta 196/17, v decembru 2019.
Skladno z odločbo št. 35409-215/2018/5 Ministrstva za okolje in prostor, z dne 26. 6. 2018 v zvezi z izvedbe celovite presoje na okolje je bilo odločeno, da celovita presoja vplivov na okolje za obravnavani plan ni potrebna.
OPPN Nova vas sestavljata tekstualni del in grafične priloge.
Tekstualni del OPPN vsebuje:
– ureditveno območje OPPN,
– opis prostorskih ureditev,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
Grafični del OPPN obsega:
– Izsek iz kartografskega dela Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) M 1:4000
– Prikaz ureditvenega območja M 1:1000
– Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem načrtu
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:1000
– Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo M 1:1000
– prikaz funkcionalnih celot
– Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo gradbenih parcel M 1:1000
– Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M 1:500
– Ureditvena situacija prometnega režima M 1:1000
– Prečni profili ureditve vodotoka M 1:100
– Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000
– Zakoličbeni načrt ureditvene situacije M 1:1000.
Priloge OPPN so:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– Prikaz stanja prostora,
– Smernice in mnenja nosilcev,
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– Povzetek za javnost,
– Seznam strokovnih podlag.
Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor na obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.
Območje OPPN se nahaja na južnem delu mesta Šentjur v naselju Nova vas. Območje je znotraj obstoječe pozidave, ki se razteza na severovzhodu do regionalne ceste (RC II. reda; Črnolica–Šentjur), na severozahodu do lokalne zbirne ceste (LZ396611; Nova vas–Črnolica), na jugu pa območje omejuje obstoječa pozidava, ki se razteza na blagem vzponu pobočja.
Predvideno območje izdelave OPPN zajema naslednja zemljišča parc. št. 1496/1, 1496/3, 172/4, 176/7, 177/2, 178/2, 178/3, 176/8, vse k.o. Tratna in 311/1, 312, 323/3, vse k.o. Rifnik.
Sestavni del tega OPPN so lahko tudi zemljišča izven območja OPPN, v kolikor bi se v postopku izdelave izkazalo, da so neposredno potrebna za priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.
Ocenjena velikosti območja obdelave je 16.457,50 m2.
Območje OPPN je razdeljeno na štiri enote urejanja:
FC-SS / 1 - 4: funkcionalne celote nove stanovanjske pozidave;
FC-ZS / 1 - 3: funkcionalne celote zelenih površin;
FC-Po: funkcionalna celota prometnih površin;
FC-V: funkcionalna celota ureditve vodotoka.
Obravnavano območje predvidenega OPPN je namenjeno novi stanovanjski poselitvi. Skladno s podrobno namensko rabo območja SS – stanovanjske površine, določeno v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) je na obravnavani lokaciji predvidena gradnja enostanovanjskih stavb. Po tipologiji bodo stavbe lahko prostostoječe enostanovanjske stavbe.
Preostali del območja je namenjen komunalni in prometni ureditvi območja OPPN z navezavo na obstoječo razpoložljivo prometno in komunalno infrastrukturo.
Zahodni del ureditvenega območja obsega regulacijo površinskega odvodnika ter umestitev suhega zadrževalnika za potrebe zadrževanja hipnih visokih voda.
Del območja je namenjen tudi ureditvi oziroma ukinitvi dela obstoječih SN in NN elektro vodov na območju OPPN za zagotovitev potrebnih kapacitet po električni energiji.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Osnovni koncept obravnavane pozidave je zapolnitev obstoječega nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga neposredni bližini obdaja obstoječa stanovanjska pozidava na vzhodni, južni in zahodni strani.
Obravnavana ureditev se preko obstoječe lokalne zbirne ceste (LZ396611) prometno navezuje z novo notranjo prometnico, ki se razcepi v dva kraka in omogoča dostop do predvidenih stanovanjskih objektov.
Komunalna infrastruktura je predvidena v cestnih površinah, razen v primerih, ki obravnavajo priključevanje in rekonstruiranje obstoječe komunalne infrastrukture izven prometnih površin.
Osnovna v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja:
11100 – enostanovanjske stavbe
11210 – dvostanovanjske stavbe
21121 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 22000 – cevovodi, komunikacijska omrežja in energetski vodi.
Dovoljena je še:
– gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
– gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladnih s stanovanjsko namembnostjo območja;
– sprememba namembnosti 20 % stanovanjskega objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih površin za zaposlene;
– odstranitev objektov.
Izven območja OPPN se predvidi izgradnja, prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture zaradi priključevanja območja OPPN.
(lokacijski in drugi pogoji)
Osnovna kompozicija postavitve objektov tvori vzdolžna zazidava stanovanjskih enot z orientacijo vzhod–zahod, vzporedno s plastnicami terena. Pri oblikovanju območja je potrebno slediti konfiguraciji terena.
Zunanje površine je potrebno oblikovati brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, vključno s priključki na obstoječe prometne površine in ustrezno umestitvijo urbane opreme.
(pogoji in usmeritve za projektiranje objektov)
Posamezne gradbene parcele so razvidne iz grafičnega lista št. 5 – Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo gradbenih parcel. Lokacija objektov na gradbenih parcelah namenjenih gradnji stanovanjskih objektov je določena z zakoličbenimi točkami v D96/TM koordinatnem sistemu in določenim območjem gradbene meje (območjem možnosti gradne) na grafičnem delu OPPN (list 11 – Zakoličbeni načrt ureditvene situacije).
Usmeritve za oblikovanje objektov
(2.1) FC-SS / 1 - 4: funkcionalne celote nove stanovanjske pozidave
(2.1.1) Predvideni stanovanjski objekti morajo biti v tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane poenoteni.
(2.1.2) Višinski gabariti objektov so določeni z (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščena mansarda).
(2.1.3) Oblikovanje objektov mora slediti sodobnim arhitekturnim trendom uporabe materialov, kot so les, steklo in kovina in beton.
(2.1.4) Strehe stanovanjskih objektov so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50 % tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Frčade in čopi na strehah objektov niso dovoljeni.
Na strehe je možno namestiti sončne zbiralnike (fotovoltaični paneli) pod pogojem, da odboj svetlobe ne povzroča pretirane osvetlitve okoliških objektov.
Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Strehe pomožnih objektov morajo biti poenotene z osnovnim objektom.
(2.1.5) Fasade objektov morajo biti izvedene z uporabo materialov svetlih barv v spektru sive barve in spektru različnih pastelnih barvah. Dovoljena je uporaba do dveh barvnih odtenkov na objekt. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Poslikave fasad niso dovoljene.
(2.1.6) Maksimalni faktor zazidanosti/izkoriščenosti posamezne gradbene parcele znaša 0,50. V kvoto zazidanosti se štejejo vsi enostavni in nezahtevni objekti vključno z utrjenimi manipulativnimi površinami.
(2.2) FC-ZS: funkcionalna celota zelenih površin
(2.2.1) Zelene površina znotraj OPPN so namenjene delno ohranjanju zelenih površin delno urejanju komunalnih ureditev (suhi zadrževalnik visokih voda).
(2.2.2) Ureditve zelenih zemljišč ob stanovanjskih stavbah mora biti prilagojena sosednjim najbližjim objektom oziroma ureditvi z naslednjimi pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 100 cm in ne onemogočajo izvedbo predvidene komunalne in prometne infrastrukture;
– ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
– zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;
– ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje (preglednost).
(2.2.3) Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti minimalno 40 % zelenih površin.
(2.3) FC-Po: funkcionalna celota prometnih površin
(2.3.1) Predvidena prometna infrastruktura znotraj območja OPPN je zvedena kot dvosmerna cesta z obračališči na koncu slepe ulice. Širine cestnega telesa je 6,0 m (2 × 2,5 m) + 0.5 m bankinskega telesa na vsaki strani. Zaključni sloj cestišča je predvidena bituminizirana površina (asfalt).
(2.4) FC-V: Funkcionalna celota ureditve vodotoka:
Funkcionalna celota ureditve vodotoka izhaja iz pogojev zaključkov predhodno izdelane strokovne podlage Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima širšega območja (BLAN d.o.o., HH-128/2017, z dne 16. 6. 2017 in dopolnitev v junij/2023).
Brežine vodotoka je potrebno ustrezno obložiti s kamenjem in ustrezno zaščititi z varovalno ograjo. Izpusti meteornih voda v korito vodotoka morajo biti opremljeni z zaščitno nepovratno loputo.
(3) Ne glede na navedeno v točki (2.2.), je na območju zelenih površin (parc. št. 323/3, k.o. 1141 Rifnik), v primeru izpolnjevanja minimalnih določil komunalne opremljenosti gradbene parcele dovoljeno graditi stanovanjski objekt, skladno z določili oblikovanja navedenih v točkah 2.1.1–2.1.6.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
Pri načrtovanju komunalnega urejanja so s tem odlokom opredeljena splošna merila in pogoji. Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telefon ponekod pa tudi toplovod.
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in predvideno kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti zagotovljen dostop na javno cesto.
Vsako poseganje v območje javnega vodovoda ali kanalizacije brez vednosti upravljalca je prepovedano in je kaznivo.
Vse spremembe v zvezi z javnim vodovodom in/ali javno kanalizacijo oziroma morebitne prestavitve javnega vodovoda in/ali javne kanalizacije je obvezno geodetsko posneti v formatu, kot ga za svoje arhiviranje uporablja upravljalec ter en (1) izvod dostaviti na sedež podjetja upravljalca v pisni in elektronski obliki.
Investitor je dolžen gradnjo ustaviti, če najde v terenu kakršenkoli neevidentiran komunalni vod in ga prijavi pristojni službi upravljalca.
Nad primarnim in sekundarnim javnim vodovodom in javno kanalizacijo gradnja ni dovoljena, izvajanje vseh dejavnosti upravljalca javnega vodovoda in kanalizacije se izvajajo brez nadomestila škode.
Parkirne površine za potrebe stanovalcev in obiskovalcev se zagotovijo znotraj gradbenih parcel posameznih stanovanjskih objektov. Minimalno število parkirnih mest sta dve parkirni mesti (vključno z garažo ali nadstreškom) ter eno parkirno mesto za obiskovalce v sklopu zunanje ureditve posameznih objektov.
Območje urejanja se na obstoječe cestno omrežje navezuje preko priključka na lokalno zbirno cesto (LZ396611).
Celoten kompleks se napaja po novi notranji prometni ureditvi. Širine cestnega telesa je 6,0 m (2 × 2,5 m) + 0,5 m bankinskega telesa na vsaki strani.
Ceste se izvedejo v asfaltu ter se niveletno prilagodijo oblikovanju terena. Računska hitrost notranjih cest je 40 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Pri projektiranju cestnega omrežja je treba upoštevati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) in Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18). Projektirane prometnice morajo ustrezati standardu javnih oziroma lokalnih prometnic.
Na območju obravnavanega OPPN je evidentiran glavni vodooskrbni vod (fi110) ter sekundarni priključki.
Na obravnavanem območju OPPN je predvidena dograditev osnovnega vodovodnega sistema s predhodno prestavitvijo glavnega voda ter izgradnjo omrežja za potrebe sekundarnih vodov do vsake gradbene parcele. Vodovodni priključki posamezne stanovanjske hiše se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu.
Na območju zemljiških parcel 176/7, 177/2, 178/2, 1496/1 k.o. Tratna in 311/1, 312 k.o. Rifnik poteka glavni vod javnega vodovoda dimenzij Duktil DN 300, ki ga je potrebno prestaviti v 6 m rob ob gradbenih parcel po projektu. Drugi vod dimenzije RC protekt DN 110 pa se prestavi v povozno površino in se zamenja z materialom modularno litino Duktil DN 100.
Za prestavitev in dograditev vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje na ustrezno projektno dokumentacijo s strani upravljavca.
Pred pričetkom izvajanja del je potrebna zakoličba obstoječih vodov s strani upravljavca. Vodomerni jaški se izvedejo izven objekta na mestu dostopnem upravljalcu tekom celega leta. Vodomerni jašek mora biti suh, zaščiten proti zmrzali ter primerno opremljen za opravljanje vseh dejavnosti upravljalca javnega vodovoda (dostop, menjava števca, popis stanja …).
Za vodovodni priključek je predpisan tipski jašek zaščiten proti zamrzovanju, montaža se načeloma vrši izven povoznih, pohodnih ali drugače tlakovanih površin. V izrednih primerih se vrši montaža jaška tudi v teh površinah, za kar se uporablja posebej prirejen jašek. Vodovodni priključek je možno izvesti iz javnega vodovoda PE RC protekt/DN 110. Na priključek se vgradi glavni ventil z vgradilno garnituro in cestno kapo na mestu odcepa s primarnega voda, če to ni mogoče pa na najbližjem možnem mestu.
Dovoljuje se nasip površin nad vodovodnim priključkom največ 1,20 m in najmanj 0,80 m nad temenom cevi. Vsako predvideno spremembo je potrebno predložiti upravljalcu, ki poda ustrezno rešitev.
Cev vodovodnega priključka, ki se nahaja pod povoznimi, pohodnimi ali drugače tlakovanimi površinami, je treba zaščititi z zaščitno cevjo oziroma na način kot ga za določeni primer predpiše upravljalec javnega vodovoda.
Nad cev vodovodnega priključka 0,40 m se položi opozorilni trak z napisom »VODOVOD«.
Na območjih s povečanimi obratovalnimi tlaki si je investitor na svoj strošek dolžen vgraditi napravo za razbremenitev pritiskov, na področjih z zmanjšanimi tlaki pa ustrezno črpalno napravo skladno z dogovorom z upravljalcem javnega vodovoda, v vsakem primeru pa za vodomernim števcem. Na predmetni lokaciji je pričakovati 5,6 barov hidrostatičnega tlaka.
Investitor priključka oziroma odjemnik vode z javnega vodovoda je obvezan ravnati z vodovodnimi napravami v skladu z 21. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Šentjur (Uradni list RS, št. 108/11) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Šentjur.
V neposredni bližini obravnavanega območja OPPN se nahaja javni fekalni kanal, priključen na centralno čistilno napravo Šentjur.
Za odvajanje in čiščenje fekalnih voda se znotraj OPPN predvidi ločen fekalni sistem, ki se priključuje na javni fekalni kanal opisan v točki 1 tega člena. Trasa fekalne kanalizacije je predvidena v sklopu cestnih površin oziroma v sklopu funkcionalne celote FC-Po.
V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo in priključevanje novo predvidene fekalne mreže si je projektant dolžan pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo s strani upravljavca, skladno z veljavno zakonodajo.
Pred pričetkom izvajanja del je potrebna zakoličba obstoječih vodov s strani upravljavca.
Nadaljnje projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05 in 44/22 – ZVO-2).
Znotraj območja OPPN je predvideno novo omrežje meteorne kanalizacije, za odvajanje padavinskih voda z utrjenih in strešnih površin.
Za zagotavljanje poplavne varnosti hipnih in hudourniških povečanj količin padavin, je pri vsaki stanovanjski stavbi obvezen individualni zadrževalnik padavinskih voda (V = 3 m3). V primeru izgradnje skupnega zadrževalnika dveh ali več stanovanjskih hiš je potrebno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja računsko utemeljiti kapaciteto skupnega zadrževalnika.
Iztok padavinskih voda iz predvidenega sistema meteornih voda je predviden v površinski odvodnik na zahodni strani območja OPPN ter variantno (v primeru večjih padavin) tudi v skupni suhi zadrževalnik na severozahodni strani območja OPPN.
V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati vode s streh in drugih odprtih površin. Meteorne vode s cest, parkirišč in platojev je treba speljati preko lovilcev olj in maščob.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Celje, za opazovalno obdobje 10 let.
Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred erozijo.
Nadaljnje projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05 in 44/22 – ZVO-2).
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim in stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20), lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
Individualna meteorna kanalizacija objektov mora biti priključena preko peskolovov v skupni meteorno fekalni revizijski jašek na robu parcele in od tu v mešano javno kanalizacijsko omrežje.
Na območju OPPN s nahajajo obstoječi SN elektro vodi in NN elektro vodi, ki jih je treba delno rekonstruirati ter prestaviti oziroma kablirati (podzemna izvedba).
Za potrebe elektrifikacije je treba v celoti slediti izdelani strokovni podlagi idejne rešitve elektrifikacije, ki jo je izdelalo podjetje REMCOLA – REMCHEM d.o.o., Cesta Žalskega tabora 15, 3310 Žalec (št. proj. 20/2020), ki je sestavni del OPPN dokumentacije.
Zaradi sprostitve zemljišča in zagotavljanja ustreznih varovalnih koridorjev SN nadzemnega voda je predvidena nova (nadomestna) transformatorska postaja TP Nova vas, ki bo locirana na jugo–vzhodnem robu obravnavanega območja (parc. št. 323/6, k.o. 1141-Rifnik).
Idejna zasnova predvidene elektrifikacije je razvidna v grafičnem delu list št. 6 – Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
Pred pričetkom projektiranja je potrebno opraviti ogled strokovne službe pristojnega upravljavca in z njim določiti točno lokacijo postavitve opreme ter izkopov. Potrebno je opraviti tudi oglede ostalih komunalnih služb, ki bi lahko bili v območju vpliva zaradi navedenih posegov.
Znotraj območja OPPN se ob prometnih površinah predvidi javna razsvetljava z led svetili ter tipiziranimi svetilkami, ki minimalno svetlobno onesnažujejo okolje. Višina svetilk mora biti oblikovno poenotena ter usklajena z obstoječimi uličnimi svetilkami v okolici.
Najmanj 8 dni pred začetkom del je treba obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo na obravnavanem območju, kar je v skladu s 13. členom Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
Pri nadaljnjih fazah načrtovanja (upravnih postopkih pridobivanj gradbenih dovoljenj) je treba upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
Kot ogrevalni energent se za ogrevanje predvidi zemeljski plin. Izvede se sekundarno plinsko omrežje z navezavo na obstoječe razpoložljivo omrežje.
Skladno z izdanimi smernicami št. 1495/18-BJ z dne 14. 5. 2018, je izgradnja plinovodnega omrežja predmet distributerja (Adriaplin d.o.o., Ljubljana).
Na območju OPPN je zgrajeno plinovodno omrežje ustrezne zmogljivosti, na katerega se bodo v skladu s pogoji upravljavca navezovale nove ureditve.
Operater distribucijskega sistema gradi in širi osnovno plinovodno omrežje skladno z določili s koncesijske pogodbe pod pogojem, da mu prihodki iz omrežnine krijejo stroške investicijskih vlaganj. V nasprotnem primeru mora investitor načrtovanih objektov kriti nesorazmerni del investicij v plinovodno omrežje.
Za posamezen objekt se predvidi samostojen priključni plinovod, katerega lastniki bodo končni odjemalci.
Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 75/06) in sistemska obratovalna navodila.
Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1 in nadaljnje dopolnitve).
Ne glede na navedeno v predhodnih točkah tega člena, je mogoča izvedba ogrevanja in priprave sanitarne vode v stanovanjskih stavbah s pomočjo sistemov obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, fotovoltaični sistemi elektrificiranja …).
(telekomunikacijsko omrežje)
Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK območje.
Za predvideno ureditev se v sklopu vseh gradbenih parcel, zgradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izvede se telefonska povezava preko optičnega kabla iz telefonske centrale v kabelski kanalizaciji.
Kabelsko kanalizacijo se izvede od mesta priključitve do posameznih objektov znotraj kompleksa. Posebej se upošteva razvod KKS, ki je delno že izveden, skladno z strokovno podlago, ki jo je izdelalo podjetje REMCOLA – REMCHEM d.o.o., Cesta Žalskega tabora 15, 3310 Žalec (št. proj. 20/2020).
Za trase novih telekomunikacijskih vodov kateri bodo omogočali sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko–komunikacijsko–tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), brezžične dostopovne tehnologije (WiFi) naj se v sodelovanju s predstavnikom Telekoma Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebriči ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
Projekt TK priključka posameznega stanovanjskega objekta se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(odstranjevanje odpadkov)
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj posameznih območij/sklopov/urejanja in redno odvažajo skladno s pogoji koncesionarja.
Prostori za zbiranje gospodinjskih odpadkov so določeni v okviru vsake parcele za gradnjo, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti max. 1 m od prometnice. Velikost in število zabojnikov je odvisno od števila uporabnikov oziroma velikosti gospodinjstva.
Za območje je predpisano obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov.
Na ureditvenem območju je predvidena lokacija ekološkega otoka, kjer se bodo zbirali odpadki kot so (embalaža /papir, kartoni, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predelujejo), skladno z navodili in pogoji koncesionarja.
Za zagotavljanje požarne varnosti oziroma možnosti gaženja požarov se izvede mreža z dvema nadtalnima hidrantoma. Lokacija hidrantov je razvidna iz lista št. 8 – Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacijski priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico graditi. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v zvezi z obveznostmi v času gradnje, ter predpise iz področja varovanja okolja. Z rodovitno plastjo tal (humus), ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
V okolici stanovanjskih objektov ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60 db) in nočnih ravni hrupa (50 db), ki veljajo za III. območje, skladno z Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80, Uradni list RS, št. 45/95 in 14/99), in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore ter z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10 in 43/18).
Če s predvidenimi zasaditvami visokoraslega drevja ne bo možno zagotoviti predpisanih mejnih vrednosti, je potrebno pri gradnji oziroma obratovanju objektov zagotoviti še aktivno zaščito.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg).
V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
– pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
– zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
– gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
– redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilne naprave.
Na območju urejanja ni registriranih zavarovanih območij naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.
Za zasaditev zelenih površin naj se uporabi le značilne avtohtone vrste, saj tujerodne vrste lahko povzročijo negativen vpliv na ekosistem v okolici.
Na območju OPPN in širše naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(varovanje kulturne dediščine)
V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine. Na južnem robu območja urejanja (na oddaljenosti cca 50 m) se nahaja območje arheološkega spomenika Rifnik – Arheološko najdišče Rifnik, EŠD 622, varovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 47/96, 57/98, 65/02, 107/05).
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je sestavni del hierarhično višjega prostorskega akta in povzeto v predmetnem OPPN. Za kulturni spomenik velja režim, določen z aktom o razglasitvi.
Za vse morebitne posege izven območja OPPN, ki bi se nahajali znotraj evidentiranega območja kulturnega spomenika je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Zaradi varstva arheoloških ostalin, vezano na četrti odstavek tega člena, je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/Iastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POPLAVAMI IN PRED POŽAROM
(varstvo pred poplavami – vodnogospodarski ukrepi)
Območje obravnavane lokacije OPPN se nahaja v razredu majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, del območja je v razredu preostale poplavne nevarnosti.
Za povečanje poplavne varnosti širšega območja je bila izdelana hidrološko-hidravlična študija (BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3220 Velenje; št. HH-128/2017, dopolnitev junij 2023), ki je sestavni del OPPN.
Zatečeno stanje na terenu z izsledki hidrološko-hidravlične študije izkazujejo, da so obstoječi prepusti in kanaliziran jarek poddimenzionirani, saj ne prevajajo niti pretokov s povratno dobo 10 let.
Skladno z navedeno hidrološko-hidravlično študijo je predvidena regulacija obstoječega vodotoka. Predviden kanal regulacije je dimenzioniran tako, da prevaja količine Q500, enako je dimenzioniran predviden prepust (razvidno iz grafičnega dela). Dimenzije karakterističnega kanala znašajo:
– širina dna 0,50 m
– naklon brežin 0,75:1
– globina kanala: 1,00 m
– minimalni naklon struge: minimalno 1 %.
Na območju funkcionalne celote FC-ZS-3 se ustrezno uredi območje izvira vodotoka, skladno z navedeno hidrološko-hidravlično študijo. Dovoljeno je zasaditi visokoraslo in ostalo vegetacijo in urediti območje v parkovne/sprehajalne površine.
Ker bodo meteorne vode iz predvidenih objektov in cest speljane v vodotok, je na zemljiški parceli 172/4, k.o. 1142-Tratna predviden skupen suhi zadrževalnik z zadrževalnim volumnom 95 m3.
Prav tako je predviden bočni preliv preko struge v dolžini 3 m. Bočni preliv se nahaja 0,4 m nad dnom struge, kar pomeni, da se v zadrževalnik stekajo le poplavne vode s povratno dobo višjo ali enako 10 let. Pod bočnim prelivom je predvidena zapornica ali pa nepovratna zaklopka, ki služi izpraznitvi zadrževalnika.
Pri temeljenju objektov je treba upoštevati varnostno koto +50 cm nad koto Q100, kar pomeni:
– za objekte 1, 2, 3, 4 – 284,63 m n.v.
– za objekte 5, 6, 7, 8 – 280,96 m n.v.
– za objekte 9, 10, 11 – 278,77 m n.v.
– za objekte 12, 13, 14 – 277,32 m. n.v.
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim in stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20), lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
Za zagotavljanje poplavne varnosti se zagotovi vse potrebne ukrepe za varstvo pred visokimi vodami in pri tem upošteva izdelane študije ter ostale določbe tega odloka:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Pri pripravi projektne dokumentacije je z vidika zagotavljanja potresne varnosti potrebno upoštevati projektni pospešek tal, ki znaša 0,150 [g] in temu primerno načrtovati gradnjo posameznih objektov.
Za zagotavljanje požarne varnosti je treba opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev požarnih tveganjih zaradi uporabe nevarnih snovi in pri tem upoštevati tudi določila:
– potrebne odmike med objekti in od meje parcel ali potrebno protipožarno ločitev;
– potrebne vire vode za gašenje požara z nadzemnimi hidranti;
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska;
– vozila.
Požarno varstvo vseh objektov in lokacij mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Odmiki glede na obstoječe objekte so zadovoljivi. Intervencijske poti potekajo po predvidenih prometnicah, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13, 49/13, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1)).
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito.
S predvidenimi hidrološko hidravličnimi ukrepi se v celoti zagotovi poplavna varnost obravnavanega območja.
Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.
Za potrebe zaklanjanja ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja potresne varnosti objektov.
Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo Mercali-Cancani-Sieberg lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je treba projektni pospešek tal 0,150 g.
Z upoštevanjem predpisanih standardov je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1).
VII. FAZNOST IZVAJANJA OPPN
Faznost urejanja območja je predvidena v dveh fazah.
Prva faza obsega ureditev komunalne in prometne infrastrukture vključno s prestavitvijo in rekonstrukcijo obstoječih komunalno infrastrukturnih vodov/objektov.
Prva faza urejanja prav tako obsega celostno urejanje oziroma regulacijo obstoječega vodotoka, morebitno izgradnjo skupnega suhega zadrževalnika (FC-SZ-2), vključno z vsemi premostitvenimi objekti in ustrezno ureditvijo brežin skladno z navedeno hidrološko- hidravlično študijo.
Druga faza obsega gradnjo stanovanjskih objektov.
Prva in druga fara gradnje lahko potekata tudi sočasno v primeru, da si investitor pridobi gradbeno dovoljenje za komunalno in prometno opremljanje območja ter za del ali vse stanovanjske objekte.
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje bodo investitorjem in izvajalcem določene naslednje obveznosti, ki so vnesene v odlok o OPPN:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju, ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru določb tega člena.
Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje stanovanjskih objektov, ob upoštevanju določil za faktorje zazidanosti in izrabe.
Odstopanja od zakoličbene situacije stanovanjskih objektov so +1,0/–1,0 m +2,0/–2,0 m.
Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši kot predpisani v zakoličbenem načrtu morajo biti dogovorjeni med posameznimi mejnimi lastniki zemljišč in pisno overjeni.
Gradbene parcele znotraj funkcionalnih parcel FC-SS/1, FC-SS/2, FC-SS/3 in FC-SS/4 je dovoljeno združevati v skladu z grafičnim prikazom pod pogojem, da zgrajena komunalna in prometna infrastruktura to dovoljuje in ne ruši koncepta predvidene ureditve. V primeru združenja gradbenih parcel obvezni zeleni robni pas ob meji dveh združenih parcel ni obvezen. Prav tako je dovoljeno odstopanje od predvidene parcelacije v funkcionalni celoti FC-SS/4, pod pogojem, da z odstopanjem oziroma novo parcelacijo pisno soglašajo (so)lastniki. Nova parcelacija mora omogočati komunalno in prometno ureditev gradbenih parcel.
Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz izdelane strokovne podlage Hidrološko hidravlične presoje vodnega režima širšega območja (BLAN d.o.o., HH-128/2017, z dne 16. 6. 2017 in dopolnitev v juniju/2023), je mogoče območje FC-ZS-2 urediti oziroma nameniti parkovnim in športno-rekreativnim ureditvam, namesto izvedbe skupnega suhega zadrževalnika meteornih voda.
Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske javne infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
Območje se na oskrbovana omrežja komunalne, energetske in druge infrastrukture priključuje tudi izven meja območja OPPN. Izven meje posegajo tudi priključki na obstoječe javno prometno omrežje. Poteki tras priključkov so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je stalno na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Šentjur.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0016/2016(261)
Šentjur, dne 20. junija 2023
