Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. junija 2023.
Št. 003-02-3/2022-155
Ljubljana, dne 6. julija 2023
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE (ZNDM-2H)
1. člen
V Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 – ZNPPol, 5/17, 68/17, 47/19, 139/20, 161/21 in 29/22) se v 3. členu v 3. točki za besedilom »(UL L št. 323 z dne 8. 12. 2007, str. 34)« doda besedilo »in sklep Sveta (EU) 2022/2451 z dne 8. decembra 2022 o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški (UL L št. 320 z dne 14. 12. 2022, str. 41)«.
8.g člen se spremeni tako, da se glasi:
(odškodnina, če služnost v javno korist ni ustanovljena)
(1) Če razlogi za ustanovitev služnosti v javno korist prenehajo pred ustanovitvijo služnosti in se služnost v javno korist ne ustanovi, pripada lastniku zemljišča odškodnina za obdobje od poteka 24 mesecev od začetka uporabe zemljišča, ki otežuje redno rabo zemljišča, do prenehanja takšne uporabe zemljišča.
(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v šestih mesecih od prenehanja uporabe zemljišča poda lastnikom zemljišč iz prejšnjega odstavka ponudbo za sklenitev sporazuma o odškodnini. Odškodnina se v ponudbi oblikuje v skladu z metodologijo iz šestega odstavka 8.b člena tega zakona.
(3) Če se lastnik zemljišča ne strinja s predlagano višino odškodnine ali če ne dobi ponudbe v roku iz prejšnjega odstavka, lahko predlaga, da o odškodnini odloči pristojno sodišče v nepravdnem postopku. Pri določitvi odškodnine se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist.
(4) V postopkih po tem členu se glede izplačila odškodnine uporablja tretji odstavek 8.f člena tega zakona, glede skrbnika za posebne primere pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist.«.
V 42. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Policija za namene izvajanja mejne kontrole upravlja evidenco oseb, pri katerih se izvede postopek po 28. in 29. členu tega zakona.«.
V dosedanjem besedilu 42. člena, ki postane drugi odstavek, se beseda »vodi« nadomesti z besedo »upravlja«.
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
(osebni podatki v evidencah)
(1) V evidenci iz prvega odstavka prejšnjega člena se obdelujejo podatki oseb, ki se pridobijo ob preverjanju dokumentov za prestop državne meje, in sicer:
1. osebno ime,
2. rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),
3. spol,
4. državljanstvo,
5. vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
6. datum in ura vstopa ali izstopa iz Republike Slovenije ter
7. naziv vstopnega ali izstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.
(2) V evidenci iz drugega odstavka prejšnjega člena se obdelujejo podatki oseb, ki se pridobijo ob izvedbi izravnalnega ukrepa, in sicer:
1. osebno ime,
2. rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),
3. EMŠO, če mu je določena,
4. identifikacijska številka posameznika v policijskih evidencah (CR),
5. spol,
6. naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
7. državljanstvo,
8. podatki o listini, na podlagi katere je bila ugotovljena identiteta,
9. podatki o kraju in času izvedbe izravnalnega ukrepa,
10. izvedena pooblastila iz 35.a in 35.b člena tega zakona,
11. vrsta zaseženih predmetov,
12. drugi izvedeni ukrepi ter
13. opis okoliščin izvedbe pooblastil iz 35.a in 35.b člena tega zakona.
(3) Podatki, zbrani na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se hranijo dve leti po vnosu v evidenco, nato pa se brišejo.«.
43.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(evidenca nadomestil, služnosti v javno korist in odškodnin, če služnost v javno korist ni ustanovljena)
(1) Za namene odločanja o nadomestilu, o ustanovitvi služnosti v javno korist in o določitvi odškodnine, če služnost v javno korist ni ustanovljena, ter za potrebe izplačevanja nadomestila, odškodnine za ustanovljeno služnost v javno korist in odškodnine, če služnost v javno korist ni ustanovljena, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravlja evidenco nadomestil, služnosti v javno korist in odškodnin, če služnost v javno korist ni ustanovljena, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
1. parcelna številka in katastrska občina zemljišča, na katerem so postavljena, nameščena ali shranjena tehnična in druga sredstva iz prvega odstavka 8. člena tega zakona;
2. boniteta zemljišča in vrsta dejanske rabe;
3. osebno ime lastnika zemljišča, EMŠO, datum smrti, naslov stalnega in začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje in številka osebnega računa oziroma ime in priimek skrbnika za posebne primere;
4. osebno ime osebe, ki uporablja zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje, številka osebnega računa in podatek o vrsti in trajanju stvarne pravice oziroma trajanju najemne ali zakupne pravice;
5. naziv in sedež firme, matična številka firme, davčna številka oziroma identifikacijska številka za davek na dodano vrednost in številka poslovnega računa, če je upravičenec do nadomestila ali lastnik zemljišča pravna oseba;
6. obseg posega na zemljišču (vrsta, dolžina ali površina in obdobje uporabljenega tehničnega ali drugega sredstva in natančna lokacija posega);
7. številka in datum odločbe o nadomestilu prve in druge stopnje ter organ, ki je izdal odločbo;
8. številka in datum odločitve sodišča o nadomestilu;
9. številka in datum sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist;
10. številka in datum odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist prve in druge stopnje ter organ, ki je izdal odločbo;
11. številka in datum odločitve sodišča o ustanovitvi služnosti v javno korist;
12. številka in datum sklenitve sporazuma o odškodnini, če služnost v javno korist ni ustanovljena;
13. datum in višina izplačila nadomestila;
14. številka in datum odločitve sodišča o določitvi višine odškodnine za ustanovitev služnosti v javno korist;
15. datum in višina izplačila odškodnine za ustanovitev služnosti v javno korist;
16. številka in datum odločitve sodišča o določitvi višine odškodnine, če služnost v javno korist ni ustanovljena;
17. datum in višina izplačila odškodnine na podlagi sporazuma oziroma odločitve sodišča, če služnost v javno korist ni ustanovljena.
(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojne upravne enote imajo pravico do vpogleda v podatke v evidenci, ki se upravlja na podlagi tega člena, vnosa podatkov, njihovega izpisa, prepisa ali kopiranja njihove vsebine v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo v skladu s tem zakonom v postopku določanja nadomestila, ustanovitve služnosti v javno korist in sklenitve sporazuma o odškodnini, če služnost v javno korist ni ustanovljena.
(3) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za določitev nadomestila, ustanovitev služnosti v javno korist in sklenitev sporazuma o odškodnini, če služnost v javno korist ni ustanovljena, v skladu s tem zakonom ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojne upravne enote brezplačno pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki lastnikov in posestnikov zemljišč iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov:
1. registra prostorskih enot (prostorski okoliš, naselje, občina, upravna enota, katastrska občina, območje vodenja registra prostorskih enot, vrsta prostorske enote, identifikacijska številka, meja, površina in ime prostorske enote);
2. centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, davčna številka, datum smrti, stalno in začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje);
3. zemljiškega katastra (identifikacijska oznaka parcele, meja parcele, površina, firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, dejanska raba, boniteta zemljišča);
4. zemljiške knjige (firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, lastninska, zakupna in najemna pravica na posameznih parcelah);
5. poslovnega registra Slovenije (matična številka, davčna številka oziroma identifikacijska številka za davek na dodano vrednost, firma ali ime in sedež);
6. zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, ter firma ali osebno ime in sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč).
(4) Prevzemanje podatkov iz prejšnjega odstavka v evidenco nadomestil, služnosti v javno korist in odškodnin, če služnost v javno korist ni ustanovljena, poteka s samodejnim povezovanjem z zbirkami podatkov iz prejšnjega odstavka z uporabo EMŠO ali matične številke poslovnega subjekta ali identifikacijskega znaka nepremičnine. Če se v zbirki podatkov iz prejšnjega odstavka spremenijo podatki, se te spremembe samodejno na podlagi povezanosti z zbirko podatkov prevzamejo tudi v evidenco po tem členu.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Do ureditve oprostitve plačila dohodnine od odškodnine, izplačane v skladu z 8.g členom zakona, v zakonu, ki ureja dohodnino, se za to odškodnino dohodnina ne plača.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-08/23-9/11
Ljubljana, dne 28. junija 2023
EPA 774-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
