Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. junija 2023.
Št. 003-02-3/2022-158
Ljubljana, dne 6. julija 2023
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INDUSTRIJSKI LASTNINI (ZIL-1F)
1. člen
V Zakonu o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 100/13 in 23/20) se v 1. členu v prvem odstavku za besedilom »teh pravic« dodata vejica in besedilo »razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke«.
V tretjem odstavku se v tretji alineji za zaklepajem dodata vejica in besedilo »razen v delu, ki se nanaša na uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic,«.
V 5. členu se v prvem odstavku za točko c) doda nova točka d), ki se glasi:
»d) vodenje postopkov razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke;«.
Dosedanje točke d), e) in f) postanejo točke e), f) in g).
V 6. členu se v prvem odstavku za besedo »veljavnosti« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedilom »drugih registrov« pa se doda besedilo »ter postopkih razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke«.
V 7. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Urad lahko sklepa pogodbe z mednarodnimi organizacijami in uradi za zagotavljanje informacijskih storitev, vključno s pogodbami za pripravo poizvedb o stanju tehnike s pisnim mnenjem o tem, ali izum izpolnjuje pogoje iz 10., 12., 14. in 15. člena tega zakona.
(4) Kdor želi pridobiti poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem o tem, ali njegov izum izpolnjuje pogoje iz 10., 12., 14. in 15. člena tega zakona, predloži Uradu prevod patentne prijave ali opisa neprijavljenega izuma v angleškem jeziku ter plača stroške Urada in stroške, ki jih zaračuna mednarodna organizacija ali urad iz prejšnjega odstavka.
(5) Če poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem iz prejšnjega odstavka za izum, prijavljen pri Uradu, naredi Evropski patentni urad (v nadaljnjem besedilu: EPU), se poročilo o poizvedbi o stanju tehnike s pisnim mnenjem iz prejšnjega odstavka vloži v spis, vendar ne vpliva na izdajo odločbe o podelitvi patenta iz 90. člena tega zakona.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »drugega in četrtega odstavka tega člena«.
V 8. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena lahko Urad s soglasjem prijavitelja posreduje patentno prijavo drugemu uradu, s katerim je sklenjena pogodba, da naredi poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem o izpolnjevanju pogojev iz 10., 12., 14. in 15. člena tega zakona za prijavljeni izum.«.
V 9. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Za pridobitev, vzdrževanje veljavnosti pravic, razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke po tem zakonu se plačujejo pristojbine.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(izjeme iz patentnega varstva)
(1) Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, estetske stvaritve, načrti, pravila in postopki za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi in predstavitve informacij se neposredno kot taki ne štejejo za izume po prejšnjem členu.
(2) Določbe prejšnjega odstavka izključujejo patentiranje vsebin ali dejavnosti iz prejšnjega odstavka le v takem obsegu, v kakršnem se patentna prijava ali patent nanaša na te vsebine ali dejavnosti kot take.
(3) Patent se ne podeli za:
a) izum, katerega gospodarsko izkoriščanje je v nasprotju z javnim redom ali moralo, vendar pa se ne šteje, da je tako izkoriščanje v nasprotju z javnim redom ali moralo zgolj zato, ker je prepovedano z zakonom ali drugim predpisom;
b) izum kirurškega ali terapevtskega postopka zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostičnega postopka, uporabljenega na človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na proizvode, predvsem na snovi ali zmesi, ki se uporabljajo pri katerem od teh postopkov.«.
V 12. členu se v tretjem odstavku točka b) spremeni tako, da se glasi:
»b) prijav za evropski patent, kot so bile prvotno vložene pri EPU na podlagi Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, zadnjič revidirane 29. novembra 2000 (Uradni list RS-MP, št. 19/02; v nadaljnjem besedilu: EPK), če se z njimi zahteva varstvo v Republiki Sloveniji;«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko podeli patent za snov ali zmes, ki je obsežena s stanjem tehnike, za uporabo pri postopku iz točke b) drugega odstavka prejšnjega člena, če njena uporaba pri kateremkoli takem postopku ni obsežena s stanjem tehnike.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko podeli patent za snov ali zmes iz prejšnjega odstavka za določeno uporabo pri postopku iz točke b) drugega odstavka prejšnjega člena, če taka uporaba ni obsežena s stanjem tehnike.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Patent daje imetniku izključne pravice, da tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, prepove, da:
a) izdeluje, ponuja, daje na trg ali uporablja proizvod, ki je predmet patenta, ali uvaža ali skladišči proizvod v te namene;
b) uporablja postopek, ki je predmet patenta, ali, če tretja oseba ve ali bi morala vedeti, da je uporaba postopka brez soglasja imetnika patenta prepovedana, ponuja postopek za uporabo;
c) ponuja, daje na trg, uporablja, uvaža ali v te namene skladišči proizvod, ki je pridobljen neposredno s postopkom, ki je predmet patenta.
(2) Patent daje imetniku tudi pravico, da tretji osebi, ki nima njegovega soglasja, prepove, da osebam, ki niso osebe, ki so upravičene do izkoriščanja izuma, zavarovanega s patentom, dobavlja ali ponuja dobavo sredstev, ki se nanašajo na del izuma, ki je bistven za njegovo uporabo, če tretja oseba ve ali bi morala vedeti, da so ta sredstva primerna in namenjena za uporabo tega izuma. Ta določba se ne uporablja, če so sredstva proizvodi splošne porabe, razen če tretja oseba napeljuje osebo, kateri dobavlja, k dejanjem, prepovedanim s prejšnjim odstavkom.
(3) Osebe, ki storijo dejanja iz točk a), b) ali c) 19. člena tega zakona, se ne štejejo za osebe po prejšnjem odstavku, ki so upravičene do izkoriščanja izuma.
(4) Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice.«.
V 19. členu se točki d) in e) spremenita tako, da se glasita:
»d) uporabo izuma, zavarovanega s patentom, na krovu plovil držav članic unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, zadnjič revidirane 1. oktobra 2003 (Uradni list SFRJ-MP, št. 5/74 in 7/86 ter Uradni list RS-MP, št. 9/92 in 3/07; v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija), ali članic Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WTO), v katerih ima ta patent učinek, v ladijskem trupu takih plovil, strojih, škripčevju, palubni opremi in drugi ladijski opremi, če ta plovila začasno ali naključno priplujejo v vode Republike Slovenije, če se izum tam uporablja izključno za potrebe plovila;
e) uporabo izuma, zavarovanega s patentom, med izdelavo ali pri delovanju zrakoplovov, kopenskih vozil ali drugih prevoznih sredstev držav članic unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije (v nadaljnjem besedilu: Pariška unija), ali članic WTO, v katerih ima ta patent učinek, ali v opremi teh zrakoplovov ali kopenskih vozil, kadar začasno ali naključno vstopijo na ozemlje Republike Slovenije;«.
V točki f) se na koncu pika nadomesti s podpičjem in se doda nova točka g), ki se glasi:
»g) dejanja in uporabo pridobljenih informacij pri računalniških programih, ki so dovoljeni ob upoštevanju vsebinskih omejitev avtorjevih pravic in dekompiliranja po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice.«.
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
(veljavnost evropskega patenta)
(1) Evropski patent, s katerim se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, daje ob upoštevanju drugega in četrtega odstavka tega člena od datuma, ko je EPU objavil omembo njegove podelitve v Evropskem patentnem biltenu, enake pravice kot nacionalni patent pri Uradu po 18. členu tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Imetnik evropskega patenta v treh mesecih od datuma, ko je EPU objavil omembo podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu, predloži Uradu slovenski prevod patentnih zahtevkov evropskega patenta in plača pristojbino za objavo.
(3) Če imetnik evropskega patenta ravna po prejšnjem odstavku, Urad izda odločbo o vpisu evropskega patenta v register patentov pri Uradu ter objavi podatke o tem patentu in slovenski prevod patentnih zahtevkov.
(4) Če se po podelitvi evropskega patenta spremeni obseg varstva tako, da velja evropski patent s spremenjenimi patentnimi zahtevki, imetnik patenta v treh mesecih od datuma, ko je EPU v Evropskem patentnem biltenu objavil omembo vzdrževanja v spremenjeni obliki ali omembo omejitve evropskega patenta, ali od datuma izdaje odločbe, s katero je Enotno sodišče za patente v delu razveljavilo evropski patent, predloži Uradu slovenski prevod spremenjenih patentnih zahtevkov in plača pristojbino za objavo.
(5) Če imetnik evropskega patenta ravna po prejšnjem odstavku, Urad izda odločbo o veljavnosti patenta s spremenjenimi patentnimi zahtevki in objavi podatke o patentu ter slovenski prevod spremenjenih patentnih zahtevkov.
(6) Če prevod iz drugega ali četrtega odstavka tega člena ni pravočasno predložen ali če pristojbina za objavo ni pravočasno plačana, se evropski patent v Republiki Sloveniji šteje za ničnega.
(7) Če je evropski patent, ki je vpisan v register patentov pri Uradu, v celoti razveljavljen, Urad po uradni dolžnosti izda odločbo o ugotovitvi ničnosti patenta, ki je bil vpisan v register patentov pri Uradu na podlagi tega evropskega patenta, in objavi podatke o ničnosti patenta.
(8) Šteje se, da evropska patentna prijava in evropski patent, ki je bil podeljen na njeni podlagi, v Republiki Sloveniji nista imela že od začetka nobenega pravnega učinka v obsegu, za katerega je bil patent omejen ali razveljavljen.«.
V 29. členu se v prvem odstavku besedilo »bil objavljen sklep o podelitvi« nadomesti z besedilom »bila v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba podelitve«.
V drugem odstavku se besedilo »objavi sklepa o podelitvi evropskega patenta« nadomesti z besedilom »omembi podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu«.
V 30. členu se v prvem odstavku beseda »petega« nadomesti z besedo »tretjega«.
Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:
(naknadni vpis evropskega patenta v register)
(1) Imetnik evropskega patenta lahko, če je EPU zavrnil zahtevo imetnika evropskega patenta za registracijo enotnega učinka evropskega patenta, v treh mesecih od datuma pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi zahteve za registracijo enotnega učinka zahteva vpis evropskega patenta v register patentov pri Uradu. Zahtevi priloži:
a) slovenski prevod patentnih zahtevkov evropskega patenta, kot ga je podelil EPU, in morebitnih spremenjenih patentnih zahtevkov;
b) kopijo izreka pravnomočne odločitve, če obstaja, Enotnega sodišča za patente in njegov slovenski prevod.
(2) Imetnik evropskega patenta v roku iz prejšnjega odstavka plača pristojbino za objavo in vse pristojbine za vzdrževanje evropskega patenta v Republiki Sloveniji, ki so do datuma vložitve zahteve iz prejšnjega odstavka zapadle v plačilo ob upoštevanju prvega odstavka 29. člena in 109. člena tega zakona.
(3) Če imetnik evropskega patenta ravna po prvem in drugem odstavku tega člena, Urad izda odločbo o vpisu evropskega patenta v register patentov pri Uradu ter objavi podatke o tem patentu in slovenski prevod patentnih zahtevkov.
(4) Če imetnik evropskega patenta, ki vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena, ne izpolni pravočasno zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena, se evropski patent v Republiki Sloveniji šteje za ničnega.«.
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če imata evropski patent, s katerim se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali je registriran enotni učinek, in nacionalni patent, ki sta za isti izum podeljena isti osebi, isti datum vložitve in isti datum zahtevane prednostne pravice, se šteje, da nacionalni patent nima pravnega učinka od datuma, ko je EPU objavil omembo podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu.
(2) Če je EPU pri evropskem patentu, s katerim se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, registriral enotni učinek, se šteje, da od datuma, ko je EPU objavil omembo podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu, ta evropski patent nima pravnega učinka kot nacionalni patent, vpisan v register patentov pri Uradu.«.
V 36. členu v prvem odstavku se v točki c) besedilo »za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, zadnjič revidirane 14. julija 1967 (Uradni list SFRJ-MP, št. 5/74, 7/86, Uradni list RS-MP, št. 9/92; v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija)« črta.
V 44. členu se v prvem odstavku v točki c) za besedo »Sloveniji« doda besedilo »ali v primeru znamke Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: znamka EU) ugled v Evropski uniji«.
V drugem odstavku se v točki b) besedilo »Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: znamka EU)« nadomesti z besedo »EU«.
V 52.b členu se v prvem odstavku besedilo »120. in 122.a« nadomesti z besedilom »drugega odstavka 110.c člena in a122.a«.
V 61. členu se v prvem odstavku besedilo »unije, ustanovljene na podlagi Pariške konvencije (v nadaljnjem besedilu: Pariška unija), ali Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WTO)« nadomesti z besedilom »Pariške unije ali WTO«.
V 66. členu se v prvem odstavku besedilo »Prijavitelj ali imetnik« nadomesti z besedo »Stranka«.
V drugem odstavku se za besedilom »110.,« doda besedilo »četrtega odstavka 110.a člena,«, za besedilom »137. člena« pa se doda besedilo »tega zakona«.
V 67. členu se v drugem odstavku v prvem stavku beseda »šestih« nadomesti z besedo »štirih«.
V 72. členu se v četrtem odstavku za besedo »pravic« dodata vejica in besedilo »razen če je bila v sporu zaradi kršitve pravic vložena nasprotna tožba za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke«.
V 76. členu se v drugem odstavku za besedo »iz« črtata besedi »prvega odstavka«.
V 80. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena in 81. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za druge zahteve in vloge, ki se vložijo pri Uradu po določbah tega zakona.«.
V 92. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta nima dokazila iz prejšnjega odstavka, lahko kot dokazilo iz 91. člena tega zakona predloži slovenski prevod patenta za isti izum, ki ga je po popolnem preizkusu podelila druga ustanova, ki ima po 32. členu PCT status mednarodne ustanove za predhodno preizkušanje, ali drug patentni urad, s katerim je bila sklenjena pogodba.«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta nima dokazila po prvem ali drugem odstavku tega člena, lahko za ta patent sam pridobi poročilo o poizvedbi o stanju tehnike s pisnim mnenjem kot podlago za izdajo ene od odločb po 93. členu tega zakona od ustanove ali urada iz prvega ali drugega odstavka tega člena in ga predloži Uradu, skupaj s kopijo zahteve, ki jo je vložil pri tej ustanovi ali uradu za pridobitev poročila o poizvedbi o stanju tehnike s pisnim mnenjem kot podlago za izdajo ene od odločb po 93. členu tega zakona. Imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta lahko namesto tega zahteva, da Urad pridobi poročilo o poizvedbi o stanju tehnike s pisnim mnenjem kot podlago za izdajo ene od odločb po 93. členu tega zakona od urada iz prvega ali drugega odstavka tega člena, pri čemer ob vložitvi zahteve predloži prevod patenta v angleškem jeziku ter Uradu plača posebno pristojbino in stroške, ki jih po pogodbi Uradu zaračuna ta urad.«.
V 106. členu se v četrtem odstavku za besedilom »razveljavitvi znamke« dodata vejica in besedilo »podatki o ugotovitvi ničnosti znamke«.
Za 110. členom se dodajo novo poglavje z naslovom »Osmo a poglavje RAZVELJAVITEV IN UGOTOVITEV NIČNOSTI ZNAMKE«, oddelek z naslovom »1. oddelek Skupne določbe« ter 110.a in 110.b člen, ki se glasita:
(zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke)
(1) Zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke se vloži pri Uradu v pisni obliki v zadostnem številu izvodov za stranke in Urad, razen če je vložena v elektronski obliki.
(2) Zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke vsebuje podatke o vložniku zahteve (priimek, ime in naslov oziroma firmo ter sedež), podatke o morebitnem zastopniku (priimek in ime oziroma firmo ter registrsko številko zastopnika), razloge za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke, navedbe o znamki, na katero se zahteva nanaša, dokaze o utemeljenosti zahteve, razen če se zahteva razveljavitev znamke zaradi neuporabe, ter prevod dokazov v slovenskem jeziku, če so dokazi v tujem jeziku.
(3) Zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke se lahko nanaša na del blaga ali storitev ali vse blago ali storitve, za katere je znamka registrirana.
(4) Hkrati z vložitvijo zahteve iz prvega odstavka tega člena ali najpozneje v treh mesecih od vročitve poziva Urada se plača pristojbina za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke in predloži pooblastilo za zastopanje, če je zahteva vložena po zastopniku.
(5) Minister, pristojen za področje industrijske lastnine, natančneje določi vsebino zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke.
(1) Če niso podani razlogi za zavrženje zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, Urad preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.
(2) Če zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka prejšnjega člena, Urad pozove vložnika zahteve, da v treh mesecih od vročitve poziva odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če vložnik zahteve v tem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, Urad zahtevo s sklepom zavrže.
(3) Če Urad ne zavrže zahteve za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke, jo pošlje imetniku znamke, katere razveljavitev ali ugotovitev ničnosti se zahteva, in ga pozove, da se v treh mesecih od vročitve poziva izreče o razlogih za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ter predloži dokaze.
(4) Če imetnik znamke, katere razveljavitev ali ugotovitev ničnosti se zahteva, v roku iz prejšnjega odstavka odgovori na poziv, Urad pošlje njegov odgovor vložniku zahteve in ga pozove, da se v treh mesecih od vročitve poziva o tem izreče.
(5) Vsaka stranka lahko enkrat dopolni svojo zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke ali odgovor nanjo. Urad dopolnitev take zahteve ali odgovora pošlje nasprotni stranki, da se lahko v treh mesecih od vročitve poziva o tem izreče. Urad poznejših dopolnitev take zahteve ali odgovora ne upošteva pri odločanju.
(6) Na skupno zahtevo strank, da želijo preučiti možnost sklenitve poravnave, Urad s sklepom za šest mesecev prekine postopek razveljavitve ali ugotovitve ničnosti znamke.
(7) Če vložnik umakne zahtevo za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke, umika ne more preklicati.
(8) Urad preveri, ali je zahteva utemeljena, v mejah navedb vložnika zahteve in navedb imetnika znamke ter predloženih dokazov.
(9) Če Urad ugotovi, da zahteva ni utemeljena, jo z odločbo zavrne.
(10) Če Urad ugotovi, da je zahteva utemeljena ali delno utemeljena, znamko, katere razveljavitev ali ugotovitev ničnosti se zahteva, z odločbo v celoti ali deloma razveljavi ali ugotovi njeno ničnost.«.
Za novim 110.b členom se dodata oddelek z naslovom »2. oddelek Razveljavitev znamke« in 110.c člen, ki se glasi:
(vložitev zahteve in razlogi za razveljavitev znamke)
(1) Zahtevo za razveljavitev znamke lahko vloži vsak.
(2) Znamka se lahko razveljavi, če imetnik brez upravičenega razloga v neprekinjenem obdobju petih let ni v skladu z 52.b členom tega zakona resno in dejansko uporabljal v Republiki Sloveniji znamke za označevanje blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana. V postopku razveljavitve znamke zaradi neuporabe imetnik dokazuje uporabo znamke.
(3) Razveljavitve znamke zaradi neuporabe ni mogoče zahtevati, če je imetnik začel ali ponovno začel resno in dejansko uporabljati znamko v obdobju med iztekom neprekinjenega petletnega obdobja iz prejšnjega odstavka in vložitvijo zahteve za razveljavitev znamke. Na to okoliščino se ne more sklicevati tisti imetnik znamke, ki je začel znamko uporabljati ali jo ponovno uporabljati v treh mesecih pred vložitvijo zahteve, šteto najprej od izteka roka iz prejšnjega odstavka, če je začel s pripravami na uporabo znamke ali njeno ponovno uporabo šele, ko se je zavedal, da mu grozi vložitev zahteve za razveljavitev njegove znamke. Če je bila zahteva vložena pred potekom petih let od datuma vpisa znamke v register, Urad zahtevo s sklepom zavrže.
(4) Znamka se lahko razveljavi tudi, če:
a) je zaradi dejanj ali opustitve imetnika postala znamka običajno ime v trgovini za blago ali storitve, za katere je registrirana, ali
b) imetnik znamke ali kdo drug z njegovim soglasjem uporablja znamko za blago ali storitve, za katere je registrirana, tako da zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev.
(5) Zahteva za razveljavitev kolektivne znamke se lahko poleg razlogov iz drugega in tretjega odstavka tega člena vloži tudi, če je na datum vložitve zahteve podan naslednji razlog:
a) nosilec kolektivne znamke ne izvede razumnih ukrepov, da bi preprečil uporabo znamke na način, ki ni združljiv s pogoji uporabe iz pravilnika iz 46. člena tega zakona, vključno s spremembo pravilnika, vpisano v register;
b) upravičenci do uporabe kolektivne znamke so znamko uporabljali tako, da je to povzročilo zavajanje javnosti po točki b) 46.a člena tega zakona, ali
c) sprememba pravilnika iz 46. člena tega zakona je vpisana v register v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena tega zakona, razen če nosilec kolektivne znamke spremeni pravilnik iz 46. člena tega zakona tako, da ustreza zahtevam iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.
(6) Znamka se zaradi neuporabe razveljavi za tisto blago ali storitve, za katere se ugotovi, da znamka ni bila uporabljena na območju Republike Slovenije.
(7) Znamka se razveljavi z dnem pravnomočnosti odločbe. Razveljavitev znamke učinkuje od datuma vložitve zahteve za razveljavitev. Na zahtevo ene od strank se lahko za datum učinka razveljavitve določi zgodnejši datum, če je že na ta datum obstajal eden izmed razlogov za razveljavitev.«.
Za novim 110.c členom se dodata oddelek z naslovom »3. oddelek Ničnost znamke« in 110.d člen, ki se glasi:
(vložitev zahteve in razlogi za ugotovitev ničnosti znamke)
(1) Zahteva za ugotovitev ničnosti znamke se lahko vloži, če:
a) je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju z 42. in 43. členom tega zakona;
b) je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju s 44. členom tega zakona, razen če je prejšnja znamka znamka EU, ki je bila prijavljena ali registrirana pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji, ali
c) prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri.
(2) Zahteva za ugotovitev ničnosti kolektivne znamke se lahko vloži tudi, če je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave kolektivna znamka registrirana v nasprotju s 45., 46. ali 46.a členom tega zakona.
(3) Če je bil razlog za zahtevo iz prejšnjega odstavka registracija kolektivne znamke v nasprotju s 46. členom tega zakona, Urad zahtevo zavrže, če nosilec kolektivne znamke do izdaje odločbe spremeni pravilnik iz 46. člena tega zakona tako, da ustreza zahtevam iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona.
(4) Zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke po točki a) prvega odstavka tega člena lahko vloži vsak. Zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke po točki c) prvega odstavka tega člena lahko vloži tisti, ki ima pravni interes.
(5) Zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke po točki b) prvega odstavka tega člena lahko vloži:
a) imetnik prejšnje znamke;
b) imetnik prej pridobljenega neregistriranega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu, iz točke d) prvega odstavka 44. člena tega zakona;
c) imetnik znamke iz točke e) prvega odstavka 44. člena tega zakona, ki jo je brez njegovega soglasja njegov posrednik ali zastopnik prijavil na svoje ime;
d) oseba, ki je upravičena do uporabe označbe porekla ali geografske označbe iz točke f) prvega odstavka 44. člena tega zakona;
e) imetnik druge prej pridobljene pravice iz točke g) prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(6) Zahteva za ugotovitev ničnosti iz točke b) prvega odstavka tega člena se lahko vloži na podlagi ene ali več prejšnjih pravic, če je njihov imetnik isti.
(7) Če imetnik znamke, katere ničnost se zahteva, zahteva, da vložnik zahteve predloži dokaze o uporabi svoje znamke, se upoštevajo določbe 52.c člena tega zakona.
(8) Znamka se ugotovi za nično z dnem pravnomočnosti odločbe. Ničnost znamke učinkuje od datuma vložitve prijave znamke.«.
V 111. členu se za besedo »trajanjem« črta vejica in doda beseda »ali«, za besedo »modela« pa se črtata besedi »ali znamke«.
114. člen se črta.
Naslov pododdelka »4. pododdelek Izbris in razveljavitev znamke« ter 119. in 120. člen se črtajo.
V 121. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Ne glede na prvi odstavek 110.a člena tega zakona je v primeru, ko je v sporu zaradi kršitve znamke vložena nasprotna tožba za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke, za reševanje spora po nasprotni tožbi pristojno sodišče.
(5) V postopku pred sodiščem se o vložitvi zahteve in razlogih za razveljavitev znamke smiselno uporabljajo določbe 110.c člena tega zakona, o vložitvi zahteve in razlogih za ugotovitev ničnosti znamke pa se smiselno uporabljajo določbe 110.d člena tega zakona.«.
V 122. členu se v četrtem odstavku besedilo »sklep o podelitvi« nadomesti z besedilom »v Evropskem patentnem biltenu omembo podelitve«.
V a122.a členu se v prvem odstavku besedilo »120.« nadomesti z besedilom »drugega odstavka 110.c«.
V 128. členu se v prvem odstavku beseda »pisnim« črta.
V drugem odstavku se v drugem stavku beseda »prvi« nadomesti z besedo »zadnji«.
V 131. členu se v drugem odstavku točka a) spremeni tako, da se glasi:
»a) oseba, ki ima najmanj izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je opravila strokovni izpit za patentnega zastopnika pri Uradu;«.
V tretjem odstavku se točka a) spremeni tako, da se glasi:
»a) oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri Uradu;«.
V četrtem odstavku se črtata besedi »zastopnik ali«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(pravica poprejšnje uporabe)
Pravice, ki jih ima imetnik patenta na podlagi drugega odstavka spremenjenega 18. člena zakona, nimajo pravnega učinka zoper osebo, ki je v Republiki Sloveniji v dobri veri uporabljala izum pred uveljavitvijo tega zakona in ki nadaljuje s tako uporabo, če je bil patent podeljen na podlagi patentne prijave, vložene pred uveljavitvijo tega zakona. Ta oseba zadrži pravico uporabljati izum v tem obsegu, nima pa pravice dajati licence ali kako drugače razpolagati z izumom.
(1) Postopki ugotovitve ničnosti, izbrisa in razveljavitve znamke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(2) Postopki izdaje ugotovitvene odločbe pri patentu, ki so bili že začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(1) Združenje zastopnikov predloži ministru, pristojnemu za pravosodje, v soglasje zastopniško tarifo iz spremenjenega četrtega odstavka 131. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve zastopniške tarife iz prejšnjega odstavka prenehajo veljati tarife, ki so jih sprejeli posamezni zastopniki.
(prehodno obdobje za nadaljevanje postopka po zamudi)
Določbe spremenjenega drugega odstavka 67. člena zakona se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja drugi odstavek 67. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 100/13 in 23/20).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 318-01/23-1/11
Ljubljana, dne 28. junija 2023
EPA 706-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
