Na podlagi 38. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije
V Uredbi o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22 in 144/22) se v tretjem in četrtem odstavku 3. člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 4. člena, prvem in tretjem odstavku 5. člena, drugem odstavku 12. člena, drugem odstavku 13. člena, sedmem odstavku 14. člena, prvem odstavku 16. člena, petem odstavku 29. člena in tretjem odstavku 36. člena kratica »ARRS« nadomesti s kratico »ARIS«.
V 3. členu se v drugem odstavku besedilo »Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS)« nadomesti z besedilom »Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS)«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi, peti do enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(5) Če gre za javni raziskovalni zavod, ki je nov prejemnik stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ARIS določi sredstva ISF-O in PSF-O ter preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena zakona v skladu z določbami splošnega akta ARIS, ki ureja stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, in ob upoštevanju določb ustanovitvenega akta javnega raziskovalnega zavoda.
(6) Sredstva za ISF-O se na podlagi vloge prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti zaradi povečanja raziskovalne infrastrukture prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z določbami šestega odstavka 25. člena zakona lahko povečajo, če se bistveno povečajo stalni stroški, ki presegajo zmožnosti prejemnika stabilnega financiranja, da jih pokrije s tekočim poslovanjem v okviru obstoječih sredstev ISF-O, kar prejemnik stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti dokazuje z verodostojnimi in utemeljenimi dokazili oziroma strokovnimi ocenami. Povečanje raziskovalne infrastrukture lahko:
– temelji na povečanju prostorskih zmogljivosti v lasti prejemnika stabilnega financiranja;
– temelji na novi raziskovalni opremi;
– pomeni povečanje prostorskih raziskovalnih zmogljivosti, ki niso v lasti prejemnika stabilnega financiranja.
(7) Sredstva za ISF-O se zaradi povečanja raziskovalne infrastrukture ob upoštevanju prejšnjega odstavka lahko povečajo, če nova raziskovalna infrastruktura, ki je sofinancirana s strani države ali z evropskimi sredstvi oziroma s sredstvi iz drugih mednarodnih virov, pomeni ali kakovosten preskok v obsegu dejavnosti ali omogoča uvajanje novih področij delovanja prejemnika stabilnega financiranja, ki povečujejo obseg znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali bistveno povečujejo prostorske raziskovalne zmogljivosti, in s tem bistveno izboljšanje pogojev za znanstvenoraziskovalno delo.
(8) Pri odločanju o povečanju sredstev za ISF-O zaradi povečanja raziskovalne infrastrukture se upošteva tudi vrednost povečane raziskovalne infrastrukture, ki mora biti večja kot letni prihodki prejemnika stabilnega financiranja ali enaka letnim prihodkom prejemnika stabilnega financiranja ali pa večja od 15 milijonov evrov; če se povečana raziskovalna infrastruktura uporablja tako za raziskovalni kot za pedagoški namen, pa se upošteva samo povečanje, ki se nanaša na raziskovalni del. Povečana raziskovalna infrastruktura mora biti primarno in večinsko namenjena za izvajanje javne službe znanstvenoraziskovalne dejavnosti in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, katerih prihodki se obravnavajo enako kot prihodki javne službe znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(9) Če se povečana raziskovalna dejavnost uporablja za različne dejavnosti, se kot osnova za dodelitev dodatnih sredstev upošteva samo povečanje raziskovalne infrastrukture, ki se namenja za znanstvenoraziskovalno dejavnost.
(10) Znesek sredstev za dodatno povečanje sredstev ISF-O, za katerega z vlogo zaprosi prejemnik stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se lahko odobri največ v višini deleža sredstev javne službe znanstvenoraziskovalne dejavnosti in znanstvenoraziskovalnih aktivnosti, katerih prihodki se obravnavajo enako kot prihodki javne službe znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, od celotnih prihodkov prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(11) Dodatno povečanje sredstev ISF-O zaradi povečanja raziskovalne infrastrukture prejemnika stabilnega financiranja se lahko uveljavlja za naslednje namene: za stroške dela dodatnega osebja za dodatno delo, ki ga zahteva povečanje prostorskih raziskovalnih zmogljivosti, ki morajo biti določeni v skladu z delovnopravno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami in vključujejo: osnovno plačo, dodatke in del plače za delovno uspešnost, prispevke delodajalca na izplačane plače in pavšal za povračila stroškov v zvezi z delom, ki vsebujejo povračila za regres za prehrano med delom, stroške prevoza na delo in z dela, stroške za delo od doma, letni regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence, ter za fiksne stroške nove raziskovalne infrastrukture, ki pomeni povečanje prostorskih raziskovalnih zmogljivosti prejemnika stabilnega financiranja, in sicer za stroške energije, vode, komunalnih storitev in komunikacij, najemnin in zakupnin novih prostorov, čiščenja prostorov, tekočega vzdrževanja prostorov oziroma tekočega vzdrževanja raziskovalne opreme, osebne varovalne opreme oziroma stroške zagotavljanja varstva pri delu, varovanja prostorov, zavarovanj premoženja.«.
V 4. členu se v prvem odstavku v prvi alineji drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Prejemnik stabilnega financiranja mora upoštevati, da mora obseg dodeljenih sredstev za PSF-O za preteklo leto povečati tako, da vsaj polovico letne rasti vsote ISF-O in PSF-O nameni za PSF-O.«.
V četrtem odstavku se za drugim stavkom doda nov, tretji stavek, ki se glasi:
»Pri pripravi spremembe načrta med letom mora prejemnik stabilnega financiranja upoštevati, da je načrt za posamezni vsebinski sklop in ekonomski namen mogoče spremeniti samo v delu, ki prejemniku stabilnega financiranja še ni bil nakazan oziroma prejemnik stabilnega financiranja še ni izdal zahtevka za izplačilo.«.
V 8. členu se v tretjem odstavku na koncu 4. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova, 5. točka, ki se glasi:
»5. plače in druge prejemke v skladu z uredbo, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini, če niso financirani iz proračuna.«.
V 14. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poraba sredstev med PSF-O in ISF-O lahko odstopa v breme oziroma korist navedenih stebrov, pri vsakem do največ 5 % glede na prejeta sredstva, pri čemer mora biti PSF-O najmanj enak dodeljenim sredstvom za PSF-O za preteklo leto, povečanim za vsaj polovico letne rasti vsote ISF-O in PSF-O tekočega leta.«.
V 37. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni v skladu s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU, ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava, se uporablja cena ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta ali drug način določitve in dokazovanja upravičenih stroškov, vključno z uporabo poenostavljenih oblik stroškov, kot so pavšalni zneski, pavšali in standardni stroški na enoto.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za sofinanciranje projektov iz prejšnjega odstavka se poleg elementov cene ekvivalenta polne zaposlitve priznajo tudi posredni stroški v višini do 25 % vrednosti cene ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta, pri čemer skupni obseg financiranja projekta ostane enak.«.
V četrtem odstavku se besedilo »v višini 25 %« nadomesti z besedilom »v višini do 25 %«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Pri sofinanciranju projektov iz prvega odstavka tega člena in v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in mehanizma za okrevanje in odpornost, se lahko uporabijo tudi kategorije, najvišji zneski, metode izračuna in način dokazovanja upravičenih stroškov, določenih v skladu z ustreznim instrumentom EU.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Za 37. členom se doda nov, 37.a člen, ki se glasi:
(dodatne specifike določenih raziskovalnih projektov)
(1) Pri določitvi obsega financiranja plač in prispevkov za posebne raziskovalne projekte nacionalnega značaja iz 64. člena zakona se za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve upošteva tudi sistemski okvir za določitev plač raziskovalcev, ki ga s pravilnikom, izdanim na podlagi drugega odstavka 64. člena zakona, določi minister, pristojen za znanost.
(2) Pri sofinanciranju raziskovalnih projektov se, če gre za sofinanciranje mednarodne dejavnosti v skladu s 34. členom zakona, lahko uporabijo tudi kategorije, najvišji zneski, metode izračuna in način dokazovanja upravičenih stroškov, določenih v skladu z ustreznim instrumentom EU.«.
V 39. členu se za četrtim odstavkom doda nov, peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni v skladu s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU, ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava, se način preverjanja namenske porabe sredstev opredeli v pogodbi o sofinanciranju ob smiselnem upoštevanju določil te uredbe.«.
V 40. členu se za osmim odstavkom doda nov, deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Za sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni v skladu s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU, ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava, se določila od tretjega do osmega odstavka tega člena ne uporabljajo, dovoljena odstopanja se opredelijo v pogodbi o sofinanciranju.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(povečanje raziskovalne infrastrukture v letu 2023)
Povečanje raziskovalne infrastrukture iz novega petega do enajstega odstavka 3. člena uredbe se v letu 2023 lahko nanaša na povečanje raziskovalne infrastrukture prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v letu 2022 oziroma v letu 2023.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-281/2023
Ljubljana, dne 20. julija 2023
EVA 2023-3360-0016
Vlada Republike Slovenije