Vsebina Uradnega lista

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. julija 2023.

Št. 003-02-3/2022-208

Ljubljana, dne 25. julija 2023

V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk) se v 11. členu v prvem odstavku:

– 4. točka spremeni tako, da se glasi:

»4. pomoč družini za dom,«;

– za 4. točko dodata novi 4.a in 4.b točka, ki se glasita:

»4.a pomoč družini na domu,

4.b socialni servis,«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Storitve iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, storitve iz 4.a, 4.b, 5. in 6. točke prejšnjega odstavka pa se izvajajo po normativih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani in pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju.«.

Za 15. členom se dodata nova 15.a in 15.b člen, ki se glasita:

Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, v katerih lahko socialna oskrba na domu nadomesti institucionalno varstvo.

Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč in v drugih primerih, v katerih je ta pomoč potrebna, da se oseba lahko vključi v vsakdanje življenje.«.

V 16. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Institucionalno varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so usmerjene v program vzgoje in izobraževanja po posebnem zakonu, obsega poleg storitev iz prvega odstavka tega člena še usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje.«.

Četrti odstavek se črta.

Naslov poglavja »II.A IZBIRA DRUŽINSKEGA POMOČNIKA« ter členi 18.a do 18.r se črtajo.

V 42. členu se v prvem odstavku v peti alineji črta besedilo »in na domu« in za njo doda nova šesta alineja, ki se glasi:

»– pomoč družini na domu;«.

Dosedanji šesta in sedma alineja postaneta sedma oziroma osma alineja.

V 49.a členu se v petem odstavku besedilo »kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev« nadomesti z besedilom »plačila obveznega zdravstvenega prispevka«.

Sedmi odstavek se črta.

V 52. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Poleg storitev iz prejšnjega odstavka lahko varstveno delovni center opravlja tudi institucionalno varstvo odraslih duševno in telesno prizadetih oseb po prvem odstavku 16. člena tega zakona ter pomoč na domu družinam duševno in telesno prizadetih oseb.«.

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

Zavod za usposabljanje opravlja institucionalno varstvo za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po tretjem odstavku 16. člena tega zakona.

Zavod za usposabljanje lahko opravlja tudi institucionalno varstvo za odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po prvem odstavku 16. člena tega zakona.

Zavod za usposabljanje izvaja tudi storitev vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju ter pomoč na domu odraslih oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju.

Poleg storitev iz prejšnjega odstavka lahko zavod za usposabljanje izvaja posebne oblike priprav na zaposlitev.«.

Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:

Če izvajalec v mreži javne službe v okviru izvajanja socialnovarstvene storitve opravlja dejavnosti, ki jih izvajajo uporabniki ob podpori strokovnega kadra in so namenjene ohranjanju njihovih znanj in sposobnosti, se te dejavnosti ne štejejo za tržne dejavnosti.«.

V 65. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Ne glede na prejšnji odstavek lahko posamezne storitve v okviru javne službe v skladu s tem zakonom opravlja tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo z izvajalcem iz javne mreže, ali rejnik, če za te storitve sklene rejniško pogodbo s centrom za socialno delo.«.

Za 75. členom se dodajo novi naslov »7. Štipendije za področje socialnega varstva« ter 75.a, 75.b, 75.c, 75.č, 75.d, 75.e, 75.f, 75.g, 75.h, 75.i, 75.j in 75.k člen, ki se glasijo:

Sredstva za dodelitev štipendije študentom študijskega programa za pridobitev izobrazbe socialni delavec se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

Štipendije za štipendiranje študentov študijskega programa za pridobitev izobrazbe socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: štipendija) se dodeljujejo v skladu s politiko štipendiranja v javnem sektorju in na podlagi javnega razpisa, ki ga Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje:

1. naziv in sedež izvajalca javnega razpisa,

2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,

3. predmet javnega razpisa z navedbo študijskih programov za pridobitev izobrazbe, za katere se razpisujejo štipendije,

4. višino štipendije in število razpisanih štipendij,

5. pogoje za pridobitev štipendije,

6. merila za dodelitev štipendije,

7. rok za prijavo,

8. vsebino prijave,

9. dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na javni razpis,

10. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.

Sklad na podlagi odločbe o dodelitvi pravice s kandidatom, ki se izobražuje za pridobitev izobrazbe socialni delavec (v nadaljnjem besedilu: štipendist), sklene pogodbo o štipendiranju. Minister, pristojen za socialno varstvo, vsebino pogodbe podrobneje predpiše s podzakonskim aktom.

Štipendija se izplačuje štipendistu praviloma do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Štipendija se lahko podeli štipendistu, ki se izobražuje v študijskem programu za pridobitev izobrazbe socialni delavec, ki ni v delovnem razmerju niti ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu Republike Slovenje za zaposlovanje.

Če ta zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

Sklad vodi postopek javnega razpisa za dodelitev štipendije, spremlja izvajanje ter upravičenost štipendiranja. O pritožbah zoper odločitev sklada odloča ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

V sporih zoper odločitve ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.

Osnovna merila za dodelitev štipendije so kandidatovi učni in študijski uspeh ter drugi dosežki, ki jih minister, pristojen za socialno varstvo, podrobneje predpiše v podzakonskem aktu.

Če se na javni razpis za dodelitev štipendije prijavi več vlagateljev za štipendijo, ki izpolnjujejo pogoje iz 75.a in 75.c člena tega zakona, kot je razpoložljivih sredstev, so do štipendije upravičeni vlagatelji, ki so dosegli višjo povprečno oceno, več točk za druge dosežke ali več točk pri maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.

Štipendist mora v času študija v rokih, določenih v štipendijski pogodbi, izpolnjevati študijske obveznosti.

Štipendist mora skladu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za štipendiranje, določenih z javnim razpisom ali s štipendijsko pogodbo, ter sklad sproti obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje.

Štipendist mora v prvem letu po zaključku študija izpolniti pogoje za strokovnega delavca iz drugega odstavka 69. člena tega zakona in se zaposliti:

– na centru za socialno delo;

– v drugem javnem zavodu na področju socialnega varstva ali na področju dolgotrajne oskrbe, če se ne more zaposliti na centru za socialno delo;

– pri izvajalcu javnega socialnovarstvenega programa, če zaposlitev v javnem socialno varstvenem zavodu iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoča.

Zaposlitev iz prejšnjega odstavka mora trajati najmanj toliko časa, kolikor je štipendist prejemal štipendijo.

Štipendist mora uspešno opraviti študijske obveznosti iz izobraževalnega programa in se vpisati v višji letnik izobraževalnega programa oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po opravljenem letniku.

Če štipendist ne opravi študijskih obveznosti izobraževalnega programa in se ne vpiše v višji letnik izobraževalnega programa v roku iz prejšnjega odstavka, mora vrniti zneske prejetih štipendij za zadnji letnik prejemanja.

Če štipendist v prvem letu po zaključku študija ne izpolni pogojev za strokovnega delavca iz drugega odstavka 69. člena tega zakona in se ne zaposli v skladu s prejšnjim členom, mora vrniti vse zneske prejete štipendije od začetka prejemanja in za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije.

O vračilu sredstev dodeljevalec štipendije izda odločbo.

Štipendijsko razmerje in čas prejemanja štipendije se podaljšata za dodatno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi:

– starševstva,

– opravičljivih zdravstvenih razlogov,

– izjemnih družinskih in socialnih okoliščin,

– neizpolnjenih študijskih obveznosti zaradi višje sile.

Razloge za podaljšanje prejemanja štipendije ter postopek o uveljavljanju pravice do podaljšanja prejemanja štipendije za dodatno študijsko leto iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom.

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:

1. ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije v skladu s tem zakonom,

2. prekine izobraževanje, se izpiše ali ne zaključi izobraževanja, za katerega je prejemal štipendijo,

3. štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

4. odpove štipendijsko razmerje,

5. po zaključku obveznosti izobraževalnega programa ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 75.d člena tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti.

Minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom podrobneje določi pogoje in merila za dodelitev štipendije ter pravice in obveznosti iz štipendijskega razmerja, vračilo štipendij in iztek štipendijskega razmerja.

Za namen odločanja o pravici do štipendije, njenega izplačevanja in prenehanja pravice, sklad vodi in obdeluje evidenco štipendistov, ki jim je dodeljena štipendija iz 75.a člena tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za namen odločanja v postopkih in opravljanja drugih nalog po tem poglavju ter za namene spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne namene vodi in obdeluje centralno zbirko podatkov štipendistov.

Sklad začne voditi posamezno evidenco štipendistov iz prvega odstavka prejšnjega člena z dnem dodelitve štipendije.

Posamezna evidenca štipendistov vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime,

– EMŠO,

– naslov, občina (šifra občine) stalnega oziroma začasnega prebivališča,

– država stalnega ali začasnega prebivališča,

– o statusu rezidenta za daljši čas,

– državljanstvo,

– transakcijski račun (številka TRR in naziv banke, kjer je račun odprt),

– naziv izobraževalne ustanove,

– ime izobraževalnega programa in smeri,

– vrsta in področje izobraževanja,

– identifikacijska številka izobraževalnega programa,

– letnik izobraževanja,

– leto in letnik, v katerem je štipendist začel prejemati štipendijo,

– višina in vrsta štipendije,

– status štipendista in način izobraževanja (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),

– povprečna ocena štipendista,

– ime, naslov, matična številka, občina in država izobraževalne ustanove,

– o prenehanju štipendijskega razmerja in razlogih za prenehanje,

– o pritožbah,

– o načinu vračanja izplačanih štipendij in znesek vračila,

– o odpisu štipendije in razlogu za odpis,

– o referenčnem obdobju (mesec, leto),

– o zaposlitvi po zaključenem izobraževanju (zavezanec za zavarovanje, podlaga za zavarovanje, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje, davčno rezidenstvo), če je ta določena z javnim razpisom oziroma pogodbo.

Podatki za osebe po tem zakonu, vključno s podatki, ki štejejo za davčno tajnost, se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je dodeljevalcu štipendije dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov.

Sklad in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, brezplačno in po uradni dolžnosti pridobivata osebne podatke za namene odločanja v postopkih po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

– ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke o osebi iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče (od-do) za celoten čas trajanja štipendijskega razmerja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in rok veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno ali je prenehalo veljati);

– ministrstva, pristojnega za šolstvo in izobraževanje, oziroma izobraževalnih ustanov – podatke o vključenosti oseb v vzgojni ali izobraževalni ali višješolski zavod (ime vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, vrsta izobraževalnega zavoda (vrtec, osnovna šola, srednja šola, višja šola), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), status (otrok, vključen v vrtec, učenec, dijak, študent), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali letnik, povprečna ocena), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime visokošolskega zavoda, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), status (študent), trajanje statusa za študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka izobraževalnega programa, naziv izobraževalnega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, letnik, povprečna ocena);

– sklada – podatke iz 75.i člena tega zakona;

– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, zavezanec, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje za celoten čas trajanja štipendijskega razmerja in izpolnjevanja obveznosti iz štipendijskega razmerja);

– Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb: datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco brezposelnih oseb ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb, podatke o datumu upravičenosti in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, iz evidence oseb, ki so začasno nezaposljive: podatke, ki se nanašajo na ugotovitev začasne nezaposljivosti, podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe, podatke o prejemanju Zoisove štipendije (datum upravičenosti do štipendije (od-do)).

Ob pridobivanju podatkov iz tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

Podatki iz 75.i člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju oziroma izteku štipendijskega razmerja.

Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki obravnavajo skladno z zakonom, ki ureja poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Dokumentacija v zvezi z zadevami vlagateljev, ki so bile:

– zaključene s sklepom o ustavitvi postopka ali sklepom o zavrženju, se hrani dve leti od dokončnosti takega sklepa,

– zaključene z odločbo o zavrnitvi, se hrani pet let od dokončnosti take odločbe.

Dokumentacija v zvezi z zadevami štipendistov, delodajalcev ali prejemnikov sredstev se hrani pet let po zaključku vseh obveznosti iz štipendiranja ali sofinanciranja, razen če drug zakon izrecno ne določa drugače.«.

Naslov poglavja V.B se spremeni tako, da se glasi: »V.B UKREPI NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA«.

79.č člen se spremeni tako, da se glasi:

Za preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva in zmanjšanje števila ljudi, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, se poleg socialnovarstvenih storitev iz 11. člena in programov iz 18.s člena tega zakona izvajajo tudi drugi ukrepi na področju socialnega varstva.

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo v obliki projektov ali programov v skladu s strokovnimi načeli, ki jih podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo.

Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se lahko financirajo ali sofinancirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije, občinskih proračunov ali evropskih skladov. Navedene ukrepe lahko izvaja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, izvajalec v mreži javne službe ali izvajalci, izbrani z javnim razpisom, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.

Izvajalca v mreži javne službe, vsebino in območje, na katerem se izvajajo ukrepi iz prvega odstavka tega člena, na podlagi analize potreb določi minister, pristojen za socialno varstvo, sam ali na predlog drugih, strokovnih institucij, reprezentativnih uporabniških združenj in raziskovalnih organizacij.

Če se sredstva za ukrepe iz prvega odstavka tega člena dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, mora prijavitelj na javni razpis in v primeru projektnega partnerstva vsak projektni partner izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki so podrobneje navedeni v javnem razpisu:

1. je pravna oseba javnega ali zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji;

2. ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v register transakcijskih računov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES);

3. ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije;

4. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dneva v mesecu pred rokom, določenim za oddajo prijave na javni razpis, oziroma nima neporavnanih obveznosti v višini 50 eurov ali več in je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih petih let do dneva oddaje prijave;

5. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;

6. za iste upravičene stroške, ki bodo predmet financiranja javnega razpisa, ni in ne bo dobil drugih javnih sredstev;

7. izpolnjuje kadrovske pogoje prostorske pogoje in pogoje glede tehnične opremljenosti.

Kadar je glede na predmet, cilje in namen posameznega javnega razpisa to potrebno, se lahko v javnem razpisu navedejo še dodatni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj in v primeru projektnega partnerstva vsak projektni partner.

Merila za ocenjevanje vlog se nanašajo na:

– ustreznost projekta;

– izvedljivost projekta;

– usposobljenost za izvedbo projekta;

– zagotavljanje trajnosti;

– druga merila, določena glede na namen in cilj javnega razpisa.

Merila za ocenjevanje vlog iz prejšnjega odstavka morajo biti skladna s tem zakonom, ciljem in namenom posameznega javnega razpisa.

Za določitev pravil postopka in način dodeljevanja sredstev se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance. Socialna inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem ukrepov v skladu s strokovnimi načeli, določenimi na način iz drugega odstavka tega člena.

Osebe, vključene v izvajanje ukrepov iz prvega odstavka tega člena, lahko v času vključenosti v posamezni ukrep pridobijo pravico do denarne nagrade, kritja stroškov prevoza in prehrane. Pogoje za upravičenost do denarnih prejemkov, njihovo višino in način izplačila za vsak posamezni program določi minister, pristojen za socialno varstvo, s podzakonskim aktom.

Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne štejejo kot dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja oseb.

Osebe, upravičene do denarne nagrade iz tega člena, se ne štejejo kot delovno aktivne osebe na podlagi zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.«.

Za 79.č členom se doda nov a79.d člen, ki se glasi:

Ne glede na prejšnji člen se lahko materialno in socialno najbolj ogroženim osebam zagotovi pomoč iz evropskih sredstev, da se odpravita njihova materialna prikrajšanost in socialna izključenost, in to prek humanitarnih in nevladnih organizacij, ki jih ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, izbere na javnem razpisu. Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše vsebino glede izvajanja te pomoči.

Končni prejemniki pomoči iz prejšnjega odstavka so upravičene osebe s seznama, ki ga enkrat letno določi minister, pristojen za socialno varstvo.

Prijavitelj na javni razpis iz prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki so podrobneje navedeni v javnem razpisu:

– je humanitarna organizacija, vpisana v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu, in opravlja dejavnost na področju socialnega varstva ali organizacija s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju opravljanja humanitarne dejavnosti in je vpisana v evidenco nevladnih organizacij;

– za stroške izvajanja ukrepov, za katere daje vlogo za dodelitev sredstev, ni in ne bo prejel pomoči iz drugih javnih virov;

– ima vzpostavljeno lokalno mrežo za izvajanje pomoči;

– ima upravne, finančne in operativne zmogljivosti za izvajanje pomoči.

Kadar je glede na predmet in namen posameznega javnega razpisa to potrebno, se lahko v javnem razpisu navedejo še dodatni pogoji.

Merila za ocenjevanje vlog so:

1. organizacija transporta, skladiščenja in razdeljevanja hrane;

2. postopek preverjanja upravičenosti oseb do pomoči;

3. program spremljevalnih ukrepov in strokovna usposobljenost za izvajanje;

4. sistem spremljanja izvajanja pomoči;

5. izkušnje z izvajanjem primerljivih dejavnosti;

6. druga merila glede na namen javnega razpisa v skladu s tem zakonom.

Merila za ocenjevanje vlog iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s tem zakonom in namenom posameznega javnega razpisa.

Za določitev pravil postopka in načina dodeljevanja sredstev se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance.«.

79.d člen se spremeni tako, da se glasi:

Za potrebe uvajanja, izvajanja, spremljanja, poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev iz evropske kohezijske politike in evalviranja posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema posamezne ukrepe na področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov na področju socialnega varstva).

Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:

1. osebno ime,

2. enotno matično številko občana,

3. spol,

4. davčno številko,

5. podatke o prebivališču,

6. elektronski naslov,

7. telefonsko številko,

8. podatke o državljanstvu,

9. podatke o smeri in stopnji izobrazbe,

10. podatke o statusu na trgu dela,

11. podatke o transakcijskem računu ali o drugem računu, na katerega bo oseba prejemala prejemke iz vključenosti v ukrepih,

12. podatke o statusu migranta, udeleženca tujega rodu ali manjšine,

13. podatke o pripadnosti drugi prikrajšani skupini,

14. podatke o udeležencu iz tretje države,

15. podatke o invalidnosti,

16. podatke o statusu brezdomca,

17. podatke o brezposelnosti,

18. podatke o delovni dobi,

19. podatke o socialnih stiskah in težavah oseb in družine ter predhodnih obravnavah in vključitvah,

20. podatke o predhodnih vključitvah v druge programe, ki vplivajo na socialni, zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni položaj osebe.

Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko vsebuje tudi podatke, ki niso osebni in so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.

Za posamezni ukrep na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona se zbirajo samo tisti osebni podatki iz drugega odstavka tega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega ukrepa.«.

79.e člen se spremeni tako, da se glasi:

Centralno zbirko podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, kot upravljavec te zbirke.

Izvajalci v mreži javne službe, centri za socialno delo in izvajalci, izbrani na podlagi četrtega odstavka 79.č člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci drugih ukrepov na področju socialnega varstva), za vključitev podatkov v centralno zbirko podatkov na področju socialnega varstva ter za uvajanje, izvajanje, spremljanje in evalviranje posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona.

Izvajalci posameznega ukrepa na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona pošljejo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka za vodenje zbirke podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona.«.

V 79.f členu se besedilo »poskusno izvajanje« nadomesti z besedilom »ukrepe na področju socialnega varstva«.

V 79.g členu se v drugem odstavku besedilo »poskusnega izvajanja osebne podatke« nadomesti z besedilom »posameznih ukrepov na področju socialnega varstva osebne podatke«, za besedilom »posameznega projekta« pa se besedilo »poskusnega izvajanja« črta.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov na področju socialnega varstva iz 79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize, spremljanje izvajanja posameznega projekta izvajanja ukrepa iz 79.č člena tega zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo oseb.«.

V 79.h členu se v prvem in drugem odstavku besedilo »po prenehanju poskusnega izvajanja« nadomesti z besedilom »po prenehanju izvajanja posameznega ukrepa na področju socialnega varstva«.

V 80. členu se v prvem odstavku za besedilom »izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja« doda besedilo »in dolgotrajne oskrbe«.

V 98. členu se v prvem odstavku šesta alineja spremeni tako, da se glasi:

»– institucionalno varstvo iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona za otroke in mladostnike do 18. leta;«.

V šestnajsti alineji se podpičje nadomesti s piko, sedemnajsta alineja pa se črta.

V 99. členu se v tretjem odstavku beseda »tretje« nadomesti z besedo »druge«.

V 100. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Storitve iz tega zakona so brezplačne, razen storitve pomoči družini na domu, socialnega servisa in institucionalnega varstva za osebe, starejše od 18 let, ki so jih dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci.«.

V drugem odstavku se besedilo »zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83)« nadomesti z besedilom »zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,«.

V 101. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Metodologijo za oblikovanje cen storitev iz 4.a, 4.b, 5. in 6. točke 11. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»K cenam storitve daje soglasje ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, razen k cenam storitve pomoči družini na domu, h katerim daje soglasje pristojni občinski organ.«.

V 102. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem dejavnosti socialnega varstva, ter nad izvajanjem nalog, ki jih ta zakon nalaga občinam, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Izvajalci dejavnosti socialnega varstva iz prejšnjega odstavka so:

– javni socialnovarstveni zavodi,

– koncesionarji po tem zakonu,

– pravne in fizične osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in so vpisane v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena tega zakona,

– izvajalci ukrepov na področju socialnega varstva iz 79.č člena tega zakona.«.

Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.

V 105.a členu se v drugem odstavku v drugi alineji pika nadomesti z vejico in doda nova tretja alineja, ki se glasi:

»–prenehanje pogodbe o sofinanciranju ukrepov na področju socialnega varstva, sklenjene z izvajalcem dejavnosti socialnega varstva.«.

Za črtanim 118. členom se doda novo poglavje »XI.a POSEBNI DOLOČBI« ter 118.a in 118.b člen, ki se glasita:

Strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem po tem zakonu, ki imajo višješolsko izobrazbo in so bili ob prehodu v novi plačni sistem v javnem sektorju v letu 2008 razporejeni na delovna mesta v tarifnem razredu VII/1. in VII/2. ter so napredovali v naziv v skladu s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 107/00, 31/01, 88/01 in 78/22), se pridobljeni naziv upošteva pri razporeditvi na delovno mesto tako, da se strokovne delavce in strokovne sodelavce s pridobljenim nazivom »mentor« razporedi na delovno mesto z nazivom »samostojni svetovalec«, strokovne delavce in strokovne sodelavce s pridobljenim nazivom »svetovalec«, pa se razporedi na delovno mesto z nazivom »višji svetovalec«, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

Strokovnega delavca in strokovnega sodelavca iz prejšnjega odstavka, ki sta na dan uveljavitve tega zakona že pridobila naziv »mentor« oziroma »svetovalec«, se razporedi na delovno mesto z nazivom »samostojni svetovalec« oziroma »višji svetovalec«, s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.

Strokovni delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni na centrih za socialno delo in imajo višješolsko (VI/1. stopnja) ali visokošolsko izobrazbo (VII/1. stopnja) ter izpolnjujejo ostale pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk), sklenejo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strokovni delavec na centru za socialno delo, šifra delovnega mesta F017021, s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta in opravljajo dela in naloge, predvidene za zadevno delovno mesto.«.

Družinski pomočnik izgubi pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek z dnem, navedenim v izreku odločbe iz drugega odstavka 18.l člena zakona, izdani do 1. januarja 2024.

Pogodbe, ki so jih izvajalci institucionalnega varstva v drugi družini sklenili s centrom za socialno delo, prenehajo veljati z dnem sklenitve nove pogodbe ali najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Minister, pristojen za socialno varstvo, in minister, pristojen za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, izdata podzakonske akte iz spremenjenega drugega odstavka 11. člena, drugega odstavka novega 75.b člena, prvega odstavka novega 75.č člena, drugega odstavka novega 75.f člena, novega 75.g člena, drugega, četrtega in desetega odstavka spremenjenega 79.č člena in spremenjenega prvega odstavka 101. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Vlada Republike Slovenije podzakonski akt iz prvega odstavka novega a79.d člena zakona izda v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.

Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 19/07, 196/21 – ZDOsk in 207/21) preneha veljati 1. januarja 2024.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen drugega odstavka 4. člena tega zakona, 5. člena tega zakona, spremenjenega petega odstavka 49.a člena zakona in črtanja sedemnajste alineje prvega odstavka 98. člena zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2024.

Uradni list RS, št. 82/2023 z dne 28. 7. 2023

2528. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-J), stran 6954.