Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17 in 163/22) in petega odstavka 12.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10, 40/14 – ZIN-B in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice
(1) S to uredbo se določajo pristojni organi, podrobnejši postopki v zvezi z določitvijo posebno nadzorovanega območja in razmejenih območij, ukrepi za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice, način izvajanja informiranja in ozaveščanja javnosti ter sankcije za izvajanje:
– 17., 18. in 19. člena ter Priloge II Uredbe (EU) št. 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L št. 317 z dne 23. 11. 2016, str. 4), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2404 z dne 14. septembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za preiskave karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje in razveljavitvi Direktive Komisije 92/70/EGS (UL L št. 317 z dne 9. 12. 2022, str. 42), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/2031/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1630 z dne 21. septembra 2022 o vzpostavitvi ukrepov za zadrževanje fitoplazme Grapevine flavescence dorée na nekaterih razmejenih območjih (UL L št. 245 z dne 22. 9. 2022, str. 27; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1630/EU);
– 8. člena in 19. točke Priloge VIII Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L št. 319 z dne 10. 12. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1134 z dne 8. junija 2023 o ukrepih za preprečevanje vnosa Spodoptera frugiperda (Smith) na ozemlje Unije, njegove naselitve in širjenja na njem ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 in razveljavitvi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/638 (UL L št. 149 z dne 9. 6. 2023, str. 62), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2019/2072/EU).
(2) S to uredbo se določajo tudi pogoji in postopek za dodelitev pomoči za odpravo škode zaradi izvajanja ukrepov iz te uredbe za izvajanje Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU).
(3) Ta uredba določa tudi program, vključno s stroški in načinom financiranja izvedbe ukrepov za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. zlata trsna rumenica je bolezen rastlin iz rodu Vitis L., ki jo povzroča škodljivi organizem fitoplazma Grapevine flavescence dorée iz 1. točke 2. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU;
2. prenašalec zlate trsne rumenice je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball) iz 3. točke 2. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU (v nadaljnjem besedilu: prenašalec);
3. rastline trte so zadevne rastline iz rodu Vitis L., razen plodov in semen, iz 2. točke 2. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU;
4. rastline trte za saditev so rastline za saditev iz rodu Vitis L., razen semen, iz 19. točke Priloge VIII Izvedbene uredbe 2019/2072/EU;
5. enote pridelave so enote pridelave rastlin trte za saditev, ki so matični vinograd, matičnjak in trsnica;
6. uradna potrditev je uradna potrditev iz uredbe, ki ureja izvajanje uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi;
7. razmejeno območje zadrževanja je območje iz 4. točke 2. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU;
8. žarišče okužbe je območje v varovalnem pasu razmejenega območja zadrževanja, ki obsega najmanj vinograd, brajdo ali ohišnico in v katerem je bila ugotovljena okužba z zlato trsno rumenico na trti ter ga določa najmanj številka GERK ali parcelna številka in katastrska občina;
9. GERK je grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
10. razmejeno območje izkoreninjenja je območje izven razmejenega območja zadrževanja;
11. imetnik je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik rastlin trte in je lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča, na katerem rastejo rastline trte (v nadaljnjem besedilu: zemljišče), ter se ukvarja z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo;
12. opuščen vinograd je vinograd ali zemljišče z rastlinami trte, ki ni redno oskrbovan/-o tako, da omogoča optimalno in gospodarno pridelavo, oziroma je zemljišče zaraščeno ne glede na rabo kmetijskega zemljišča;
13. opuščena rastlina trte je rastlina trte, brajda ali ohišnica z rastlino trte, za katero je značilna očitna odsotnost oskrbe;
14. rastna sezona je obdobje aktivne rasti rastlin trte na posameznem območju;
15. množični izbruh je množični izbruh, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
16. posebno nadzorovano območje je območje, na katerem je ugotovljen množični izbruh zlate trsne rumenice.
(1) Pristojni organ za izvajanje uredb iz 1. člena te uredbe in te uredbe je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
(2) Za nadzor in izrekanje ukrepov v skladu z uredbami iz 1. člena te uredbe in te uredbe so pristojni fitosanitarni inšpektorji Uprave.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so poleg Uprave za izvajanje 5. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU pristojni organi tudi nosilci javnih pooblastil za opravljanje fitosanitarnega pregleda v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: fitosanitarni pregledniki), izvajalci javnih pooblastil za uradno potrjevanje rastlin za saditev v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje) in uradni laboratorij, imenovan v skladu z uredbo, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena je za preverjanje posebnih zahtev iz 19. točke Priloge VIII Izvedbene uredbe 2019/2072/EU pri rastlinah za saditev, ki so v postopku uradne potrditve v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, pristojen organ za potrjevanje.
(5) Poleg Uprave so za izvajanje tretjega odstavka 4. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU pristojni organi tudi izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin, javne službe kmetijskega svetovanja in javne službe v vinogradništvu.
(6) Pristojni organ za dodelitev pomoči v obliki odškodnine iz 22. člena te uredbe je Uprava, pristojni organ za dodelitev pomoči v obliki finančnega nadomestila iz 27. člena te uredbe pa je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: Agencija).
(7) Obveznosti države članice glede poročanja iz 6. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU izvaja Uprava.
(razmejeno območje zadrževanja)
(1) Zaradi pojava množičnega izbruha zlate trsne rumenice v Republiki Sloveniji, ki ga je ugotovila Uprava na podlagi ocene tveganja, so v skladu z drugim odstavkom tega člena določene meje posebno nadzorovanega območja, ki obsega razmejeno območje zadrževanja.
(2) Za izvajanje 3. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU Uprava s sklepom vzpostavi eno ali več razmejenih območij zadrževanja, ki vključuje okuženo območje in varovalni pas, ki ga obdaja.
(3) Uprava s sklepom iz prejšnjega odstavka določi meje okuženih območij in varovalnih pasov ob upoštevanju stopnje okužbe, navzočnosti rastlin trte, rezultatov programov preiskav in diagnostičnih preiskav oziroma novih strokovnih spoznanj v zvezi z biologijo zlate trsne rumenice in njenega prenašalca. Okuženo območje in varovalni pas sta določena z mejami občin ali katastrskih občin.
(4) Seznam razmejenih območij zadrževanja iz drugega odstavka tega člena je objavljen v Prilogi I Izvedbene uredbe 2022/1630/EU in v skladu s 3. členom Izvedbene uredbe 2022/1630/EU na osrednjem spletnem mestu državne uprave (v nadaljnjem besedilu: spletna stran Uprave).
(5) Na okuženem območju s seznama iz prejšnjega odstavka izkoreninjenje zlate trsne rumenice ni več mogoče, zato se tam z namenom preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice s tega območja izvajajo ukrepi zadrževanja iz 9. člena te uredbe.
(6) Če se v varovalnem pasu s seznama iz četrtega odstavka tega člena uradno potrdi navzočnost zlate trsne rumenice, Uprava za izvajanje prvega odstavka 17. člena Uredbe 2016/2031/EU s sklepom določi žarišče okužbe, v katerem se izvajajo ukrepi izkoreninjenja iz 8. člena te uredbe.
(7) Uprava s sklepom prekliče žarišče okužbe iz prejšnjega odstavka, če v njem v dveh zaporednih letih zlata trsna rumenica ni uradno potrjena in je iz rezultatov programov preiskav, opravljenih v dveh zaporednih letih, razvidno, da zlata trsna rumenica v njem ni navzoča.
(8) Sklepi iz tega člena se objavijo na enotnem državnem portalu e-uprava.
(razmejeno območje izkoreninjenja)
(1) Če se uradno potrdi navzočnost zlate trsne rumenice na območju izven razmejenih območij zadrževanja, Uprava v skladu z 18. členom Uredbe 2016/2031/EU s sklepom vzpostavi razmejeno območje izkoreninjenja, ki vključuje okuženo območje in varovalni pas, ki ga obdaja in obsega območje najmanj 1 kilometra od roba okuženega območja.
(2) Uprava določi meje okuženih območij in varovalnih pasov iz prejšnjega odstavka ob upoštevanju stopnje okužbe, navzočnosti rastlin trte, rezultatov programov preiskav in diagnostičnih preiskav oziroma novih strokovnih spoznanj v zvezi z biologijo zlate trsne rumenice in njenega prenašalca. Okuženo območje je določeno s številko GERK ali parcelno številko in katastrsko občino. Varovalni pas, ki obdaja okuženo območje, je določen z mejami občin ali katastrskih občin.
(3) Seznam razmejenih območij izkoreninjenja iz prvega odstavka tega člena je objavljen na spletni strani Uprave.
(4) Uprava v skladu z 19. členom Uredbe 2016/2031/EU s sklepom prekliče razmejeno območje izkoreninjenja iz tega člena, če v njem v treh zaporednih letih zlata trsna rumenica ni uradno potrjena in je iz rezultatov programov preiskav, opravljenih v treh zaporednih letih, razvidno, da zlata trsna rumenica v njem ni navzoča.
(5) Sklepi iz tega člena se objavijo na enotnem državnem portalu e-uprava.
(preiskave za ugotavljanje navzočnosti zlate trsne rumenice in prenašalca)
(1) Za ugotavljanje navzočnosti zlate trsne rumenice in prenašalca v varovalnih pasovih razmejenih območij zadrževanja iz 4. člena te uredbe in območjih izven razmejenih območij zadrževanja Uprava za izvajanje 5. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU sprejme program preiskav.
(2) Uprava program preiskav iz prejšnjega odstavka izvaja v sodelovanju s fitosanitarnimi pregledniki, fitosanitarnimi inšpektorji, organom za potrjevanje in uradnim laboratorijem.
(program, stroški in način financiranja)
Program izvedbe ukrepov za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice na območjih množičnega izbruha zlate trsne rumenice je vključno s stroški in načinom financiranja izvedbe ukrepov določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: program).
II. UKREPI NA RAZMEJENIH OBMOČJIH ZADRŽEVANJA
(ukrepi izkoreninjenja v varovalnih pasovih razmejenih območij zadrževanja)
(1) Zaradi preprečevanja vnosa in za izkoreninjenje zlate trsne rumenice v varovalnih pasovih razmejenih območij zadrževanja se za izvajanje prvega odstavka 17. člena Uredbe 2016/2031/EU izvajajo ukrepi njenega izkoreninjenja, določeni s tem členom.
(2) Imetnik v vinogradih za pridelavo grozdja, brajdah ali ohišnicah v varovalnih pasovih iz prejšnjega odstavka:
– redno pregleduje rastline trte med rastno dobo; način pregleda določi Uprava z navodilom Uprave za izvajanje ukrepov za zatiranje zlate trsne rumenice in prenašalca, ki je dostopno na spletni strani Uprave (v nadaljnjem besedilu: navodilo Uprave);
– ob sumu, da so rastline trte okužene z zlato trsno rumenico, o tem takoj ustno ali pisno obvesti fitosanitarnega inšpektorja ali fitosanitarnega preglednika;
– zatira prenašalca v skladu z 11. členom te uredbe;
– na podlagi odločbe fitosanitarnega inšpektorja odstrani in uniči rastline trte, v katerih je bila uradno potrjena okužba z zlato trsno rumenico, in vse rastline trte z bolezenskimi znamenji zlate trsne rumenice (v nadaljnjem besedilu: simptomatične rastline trte) na način iz 10. člena te uredbe.
(3) V varovalnih pasovih iz prvega odstavka tega člena imetnik odstrani in uniči opuščene trte na način iz 10. člena te uredbe.
(4) Na enotah pridelave v varovalnih pasovih imetnik izvaja ukrepe iz drugega odstavka 14. člena te uredbe.
(5) Fitosanitarni inšpektor v žarišču okužbe v varovalnem pasu iz prvega odstavka tega člena imetniku odredi:
– na enotah pridelave ukrepe iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe;
– v vinogradih za pridelavo grozdja, brajdah in ohišnicah odstranitev in uničenje rastlin trte, v katerih je bila uradno potrjena okužba z zlato trsno rumenico, in vseh simptomatičnih rastlin trte na način iz 10. člena te uredbe;
– krčitev dela ali celega vinograda za pridelavo grozdja na način iz 10. člena te uredbe, če je v njem najmanj 20 % simptomatičnih rastlin trte v posameznem letu.
(ukrepi zadrževanja na okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja)
(1) Za preprečevanje širjenja in za zatiranje zlate trsne rumenice na okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja se za izvajanje 4. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU izvajajo ukrepi zadrževanja, določeni s tem členom.
(2) Imetnik v vinogradih za pridelavo grozdja, brajdah in ohišnicah z rastlinami trte na okuženih območjih iz prejšnjega odstavka:
– zatira prenašalca v skladu z 11. členom te uredbe;
– odstrani in uniči simptomatične rastline trte na način iz 10. člena te uredbe.
(3) Opuščene trte v okuženih območjih iz prvega odstavka tega člena imetnik odstrani in uniči na način iz 10. člena te uredbe.
(4) Na enotah pridelave na okuženih območjih iz prvega odstavka tega člena imetnik izvaja ukrepe iz drugega odstavka 14. člena te uredbe.
(5) Če je na enoti pridelave ali v območju do 20 ali 40 m okrog enote pridelave na okuženem območju iz prvega odstavka tega člena potrjena okužba z zlato trsno rumenico, fitosanitarni inšpektor imetniku odredi ukrepe iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe.
(odstranitev in uničenje rastlin trte)
(1) Rastline trte, na katerih je bila uradno potrjena okužba z zlato trsno rumenico, in vse simptomatične rastline trte se odstranijo in uničijo skupaj s koreninami tako, da se prepreči ponovno obraščanje. Podrobneje je način odstranitve in uničenja določen v navodilu Uprave.
(2) Uničenje nadzemnega dela rastlin trte iz prejšnjega odstavka se v rastni sezoni izvede čim prej po potrditvi okužbe oziroma pojavu bolezenskih znamenj zlate trsne rumenice.
(3) Korenine je treba izkopati in odstraniti najpozneje do 30. aprila v naslednjem letu po potrditvi okužbe oziroma pojavu bolezenskih znamenj zlate trsne rumenice.
(1) Zatiranje prenašalca je obvezno na razmejenih območjih zadrževanja in razmejenih območjih izkoreninjenja iz te uredbe.
(2) Imetnik v rokih iz sedmega odstavka tega člena opravi zatiranje prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva. Seznam ustreznih fitofarmacevtskih sredstev je objavljen v navodilu Uprave.
(3) Število tretiranj s fitofarmacevtskimi sredstvi iz prejšnjega odstavka v vinogradih za pridelavo grozdja je po posameznih razmejenih območjih zadrževanja oziroma okuženih območjih in varovalnih pasovih določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik zmanjša število tretiranj s fitofarmacevtskimi sredstvi, če z rumenimi lepljivimi ploščami spremlja ulov prenašalca in tedensko beleži podatke o številu ulovljenih prenašalcev. Podrobnejši način spremljanja ulova prenašalcev in način beleženja podatkov o številu ulovljenih prenašalcev je opredeljen v navodilih Uprave. Zmanjšano število tretiranj s fitofarmacevtskimi sredstvi je navedeno v Prilogi 2 te uredbe.
(5) V brajdah in ohišnicah imetnik opravi najmanj eno tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi.
(6) V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah ter vinogradih za ekološko pridelavo je imetnik dolžan opraviti najmanj tri tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi. V matičnjakih in trsnicah je imetnik dolžan opraviti tudi nadaljnja tretiranja, če so po opravljenem tretjem tretiranju na rumenih lepljivih ploščah še vedno prisotni prenašalci.
(7) Roke za tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi iz tega člena določi javna služba zdravstvenega varstva rastlin in jih v obliki prognostičnih obvestil objavi na spletni strani Agrometeorološkega portala v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(8) Podrobnejši način izvajanja tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi je določen v navodilu Uprave.
(ukrepi v opuščenih vinogradih)
(1) Opuščen vinograd na razmejenih območjih zadrževanja in razmejenih območjih izkoreninjenja iz te uredbe je treba zaradi preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice in njenega prenašalca izkrčiti.
(2) Da ne pride do opuščenega vinograda, je imetnik vinograda dolžan zemljišče obdelati in vzdrževati kot dober gospodar v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in preprečiti zaraščanje in obraščanje z rastlinami trte ter poskrbeti za zatiranje škodljivih organizmov v skladu s splošno kmetijsko prakso.
(3) Če imetnik vinograda ne obdela v skladu s prejšnjim odstavkom, se vinograd šteje za opuščen vinograd in ga imetnik najpozneje do 30. aprila v rastni sezoni odstrani in uniči na način iz 10. člena te uredbe in zemljišče obdela tako, da je preprečeno odganjanje ostankov rastlin trte.
(4) Izvajanje ukrepov v opuščenih vinogradih v državni lasti izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.
(5) Kdor najde opuščen vinograd na razmejenem območju izkoreninjenja ali okuženem območju razmejenega območja zadrževanja, o sumu na navzočnost zlate trsne rumenice obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja v skladu s 15. členom Uredbe 2016/2031/EU.
(6) Kdor najde opuščen vinograd v varovalnem pasu razmejenega območja zadrževanja, o sumu na navzočnost zlate trsne rumenice obvesti pristojnega kmetijskega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v skladu s 15. členom Uredbe 2016/2031/EU.
(7) Pristojni inšpektor za opuščeni vinograd odredi ukrepe iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(8) Če imetnik opuščenega vinograda ne izvede ukrepov iz tretjega odstavka tega člena, mu pristojni inšpektor odredi odstranitev in uničenje opuščenega vinograda v roku dveh mesecev.
III. UKREPI NA RAZMEJENIH OBMOČJIH IZKORENINJENJA
(ukrepi na razmejenih območjih izkoreninjenja)
(1) Zaradi preprečevanja vnosa in izkoreninjenja zlate trsne rumenice na razmejenih območjih izkoreninjenja iz 5. člena te uredbe se v skladu s prvim odstavkom 17. člena Uredbe 2016/2031/EU na teh območjih izvajajo ukrepi izkoreninjenja iz 8. člena te uredbe ter ukrepi iz 10. in 12. člena te uredbe.
(2) V razmejenih območjih izkoreninjenja iz prejšnjega odstavka imetnik izvaja ukrepe za zatiranje prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu z drugim ter petim do osmim odstavkom 11. člena te uredbe. Imetnik v vinogradih za pridelavo grozdja opravi najmanj dve tretiranji s fitofarmacevtskimi sredstvi.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena fitosanitarni inšpektor do določitve razmejenega območja izkoreninjenja iz 5. člena te uredbe v primeru potrjene okužbe z zlato trsno rumenico na območju izven razmejenega območja zadrževanja odredi ukrepe iz petega odstavka 8. člena te uredbe.
IV. UKREPI V ZVEZI S PREMIKI RASTLIN TRTE ZA SADITEV
(1) Rastline trte za saditev se lahko premikajo z enote pridelave na ozemlju Republike Slovenije, če so izpolnjene posebne zahteve iz 8. člena in 19. točke Priloge VIII Izvedbene uredbe 2019/2072/EU.
(2) Za izvajanje 8. člena in 19. točke Priloge VIII Izvedbene uredbe 2019/2072/EU imetnik na enotah pridelave izvaja naslednje ukrepe:
– redno pregleduje rastline trte za saditev in območje, ki obdaja in obsega do 20 m okrog trsnice in matičnega vinograda, ter območje, ki obdaja in obsega do 40 m okrog matičnjaka, in ob sumu okužbe z zlato trsno rumenico o tem takoj obvesti fitosanitarnega inšpektorja ali organ za potrjevanje;
– navzočnost prenašalca redno spremlja z rumenimi lepljivimi ploščami na način, opredeljen v navodilu Uprave;
– zatira prenašalca v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 11. člena te uredbe;
– na podlagi odločbe fitosanitarnega inšpektorja na način iz 10. člena te uredbe odstrani in uniči rastline trte za saditev, v katerih je bila uradno potrjena okužba z zlato trsno rumenico, in vse simptomatične rastline trte;
– opuščene trte v območju do 20 m okrog enote pridelave odstrani in uniči na način iz 10. člena te uredbe;
– obvesti fitosanitarnega inšpektorja, če območje iz prejšnje alineje ni v njegovi lasti, uporabi, zakupu ali obdelavi.
(3) Če fitosanitarni inšpektor ali organ za potrjevanje v skladu z 19. točko Priloge VIII Izvedbene uredbe 2019/2072/EU med vizualnim pregledom na enotah pridelave ter območju do 20 ali 40 m okrog enote pridelave odvzame uradni vzorec za diagnostično preiskavo zaradi suma na zlato trsno rumenico, fitosanitarni inšpektor prepove premik in uporabo rastlin trte za saditev do znanega rezultata diagnostične preiskave.
(4) Če je na enoti pridelave ali v območju do 20 ali 40 m okrog enote pridelave potrjena okužba z zlato trsno rumenico, fitosanitarni inšpektor imetniku odredi:
– prepoved premikov rastlin trte za saditev z enote pridelave, če ne izpolnjujejo pogojev iz 19. točke Priloge VIII Izvedbene uredbe 2019/2072/EU;
– odstranitev in uničenje rastlin trt za saditev, v katerih je bila potrjena okužba z zlato trsno rumenico, in vseh simptomatičnih rastlin trte na način iz 10. člena te uredbe;
– krčitev matičnega vinograda, matičnjaka ali trsnice na način iz 10. člena te uredbe, če je v njem najmanj 20 % simptomatičnih rastlin trte.
V. POMOČ ZA ODPRAVO ŠKODE V ZVEZI Z UKREPI ZARADI ZLATE TRSNE RUMENICE
1. Skupne določbe
(1) Pomoč za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice v obliki odškodnine iz 22. do 26. člena te uredbe in finančnega nadomestila iz 27. do 32. člena te uredbe se upravičencem dodeli kot državna pomoč v skladu z Uredbo 2022/2472/EU.
(2) Pomoč za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice se v skladu s sedmim odstavkom 26. člena Uredbe 2022/2472/EU izplača v štirih letih po datumu nastanka stroškov ali izgube.
(upravičenci in vlagatelji)
(1) Vlagatelj za dodelitev državne pomoči v skladu z Uredbo 2022/2472/EU v obliki odškodnine iz 22. člena te uredbe ali v obliki finančnega nadomestila iz 27. člena te uredbe je imetnik, ki je vpisan kot nosilec v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter vloži vlogo v skladu s to uredbo in izpolnjuje merila za mikro, mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena v 52. točki 2. člena Uredbe 2022/2472/EU, in se na ozemlju Republike Slovenije ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je opredeljena v 44. točki 2. člena Uredbe 2022/2472/EU.
(2) Vlagatelj, ki je podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 59. točki 2. člena Uredbe 2022/2472/EU, ni upravičen do pomoči iz prejšnjega člena, razen pod pogojem, da je postal podjetje v težavah zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročila zlata trsna rumenica na rastlinah trte.
(3) Upravičenec je vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev državne pomoči iz te uredbe.
(4) Do pomoči za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice niso upravičeni vlagatelji, ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi prehodnega sklepa Evropske komisije, v katerem je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.
Strošek, upravičen do pomoči v skladu s to uredbo, je izguba ali škoda, ki jo je imetniku povzročila zlata trsna rumenica na rastlinah trte od 2. junija 2022, ko je bila izdana odločba, ki določa razmejena območja zlate trsne rumenice.
Pomoč za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice iz 15. člena te uredbe, ki jo prejme upravičenec – vključno s plačili na podlagi drugih nacionalnih ukrepov ali ukrepov Evropske unije ali zavarovalnih polic ali vzajemnih skladov – za iste upravičene stroške, je omejena na 100 % upravičenih stroškov.
(združevanje oziroma kumulacija pomoči)
Pomoč po tej uredbi se lahko združuje s katero koli drugo pomočjo pod pogoji iz 8. člena Uredbe 2022/2472/EU.
Pomoč iz 15. člena te uredbe se v obliki nepovratnih sredstev dodeli neposredno upravičencem.
(preglednost, hramba dokumentacije in poročanje)
(1) Uprava in Agencija predložita Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) informacije o shemi pomoči iz 15. člena te uredbe v skladu s prvim odstavkom 9. člena Uredbe 2022/2472/EU za objavo na spletni strani ministrstva.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka so na voljo splošni javnosti najmanj deset let od zadnje dodelitve individualne pomoči po tej uredbi.
(3) Uprava in Agencija ministrstvu poročata o dodeljenih pomočeh po tej uredbi v skladu s pravilnikom, ki ureja način dajanja podatkov in poročanje o državnih pomočeh s kmetijskega področja.
(4) Uprava in Agencija hranita dokumentacijo o pomoči po tej uredbi deset let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč po tej uredbi.
2. Odškodnina
(1) Za odpravo škode zaradi izvajanja ukrepov izkoreninjenja iz 8. člena oziroma 10. člena te uredbe na varovalnih pasovih in razmejenih območjih izkoreninjenja se imetnikom dodeli pomoč v obliki odškodnine za uničene rastline trte na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Pomoč v obliki odškodnine za uničene rastline trte se dodeli tudi imetnikom matičnih vinogradov na okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja iz te uredbe, za katere fitosanitarni inšpektor odredi ukrepe iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe.
Imetnik rastlin trte je upravičen do odškodnine za uničene rastline trte, za katere je pristojni fitosanitarni inšpektor odredil ukrepe, če izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in iz 16. člena te uredbe.
(1) Poleg določb iz 17. člena te uredbe se na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, za upravičeni strošek odškodnine iz 22. člena te uredbe štejeta tržna vrednost uničenih rastlin trte tik pred ugotovitvijo bolezenskih znamenj zlate trsne rumenice in izpad dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi nasada ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarja.
(2) Za izračun upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo določbe zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in pravilnika, ki ureja odškodnine na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki določa splošne in posebne kriterije za trajne nasade, kamor spadajo tudi vinogradi.
(pogoji za pridobitev pomoči)
(1) Za pridobitev pomoči v obliki odškodnine iz 22. člena te uredbe mora imetnik imeti GERK na varovalnem pasu razmejenega območja zadrževanja iz 4. člena te uredbe ali razmejenem območju izkoreninjanja iz 5. člena te uredbe, izpolnjevati pa mora tudi pogoje glede obveščanja in izvajanja ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Od zneska, ki je podlaga za odškodnino, se odštejejo tudi kateri koli stroški, ki niso nastali neposredno zaradi te bolezni in bi jih imetnik imel tudi v drugačnih okoliščinah, ter vsi prihodki od prodaje proizvodov, povezanih z uničenimi rastlinami trte.
(3) Odškodnina se ne dodeli, če se ugotovi, da je okužba z zlato trsno rumenico posledica imetnikovega namernega dejanja ali malomarnosti.
(način izplačila sredstev)
(1) Imetnikom se izplačila odškodnin iz 22. člena te uredbe izvedejo na podlagi vloge v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Za vloge, za katere izplačilo ne bo mogoče v tekočem letu, se sprejem odločitve upravičenosti do odškodnine in izplačilo izvedeta v naslednjem proračunskem letu.
3. Finančno nadomestilo
(vsebina finančnega nadomestila)
(1) Finančno nadomestilo se imetnikom na podlagi te uredbe in v skladu z desetim, enajstim in štirinajstim odstavkom 26. člena Uredbe 2022/2472/EU dodeli za uničene rastline trte na okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja.
(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se imetnikom matičnih vinogradov na okuženih območjih razmejenih območij zadrževanja finančno nadomestilo za uničene rastline trte ne dodeli.
(3) Finančno nadomestilo se upravičencem ne dodeli, če skupna višina finančnega nadomestila na posameznega upravičenca ne presega 100 eurov.
(4) Finančno nadomestilo se dodeli za čas trajanja programa iz Priloge 1 te uredbe za obdobje do 31. decembra 2025.
(1) Poleg določb 17. člena te uredbe, za upravičeni strošek finančnega nadomestila iz prejšnjega člena štejeta tržna vrednost uničenih rastlin trte tik pred ugotovitvijo bolezenskih znamenj zlate trsne rumenice in izpad dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi nasada ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarja.
(2) Izračun upravičenih stroškov finančnega nadomestila iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Za ugotavljanje upravičenosti števila uničenih rastlin trte se upošteva stanje števila rastlin trte v RKG na 1. avgusta in 31. oktobra tekočega leta. Razlika predstavlja število uničenih trt, ki se jih upošteva pri izračunu upravičenih stroškov.
(pogoji za pridobitev finančnega nadomestila)
(1) Poleg pogojev iz 26. člena Uredbe 2022/2472/EU mora imetnik izpolnjevati še naslednje pogoje:
– ima GERK z rabo 1211 – vinograd na okuženem območju; okuženo območje je navedeno na seznamu iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe ali v odločbi iz 17. člena te uredbe;
– je o sumu pojava zlate trsne rumenice v vinogradu obvestil fitosanitarnega preglednika, ki je izdal dokument o potrditvi pojava zlate trsne rumenice v vinogradu v posameznem letu;
– je v celoti izvedel vse predpisane ukrepe zadrževanja glede zatiranja prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi in uničenja simptomatičnih rastlin trte v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe v posameznem letu;
– skupno število uničenih simptomatičnih rastlin trte na dan oddaje vloge ne presega deleža 20 % vseh rastlin trte v vinogradu na dan 1. avgusta v letu oddaje vloge;
– ima na dan oddaje vloge za dodelitev finančnega nadomestila v RKG prijavljene podatke, ki izkazujejo dejansko stanje v vinogradu, in v RKG vložen dokument fitosanitarnega preglednika iz druge alineje tega odstavka.
(2) Agencija preverja izpolnjevanje pogoja iz četrte alineje prejšnjega odstavka na podlagi podatkov v RKG v obdobju od 1. avgusta do dneva oddaje vloge za pridobitev finančnega nadomestila v posameznem letu.
(3) Če Agencija na podlagi podatkov v RKG ugotovi, da število uničenih rastlin trte presega delež, določen v četrti alineji prvega odstavka tega člena, se pri izračunu upravičenosti višine finančnega nadomestila upošteva samo število uničenih trt, ki ni večje od 20-odstotnega deleža vseh rastlin trte v vinogradu.
(4) Upravičeni strošek posamezne uničene rastline trte se pridobi iz Priloge 3 te uredbe in se pomnoži z razliko števila trt v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(5) Od zneska, ki je podlaga za finančno nadomestilo, se odštejejo tudi kateri koli stroški, ki niso nastali neposredno zaradi te bolezni in bi jih imetnik imel tudi v drugačnih okoliščinah, ter vsi prihodki od prodaje proizvodov, povezanih z uničenimi rastlinami trte zaradi izvajanja ukrepov zadrževanja.
(6) Finančno nadomestilo se ne dodeli, če se ugotovi, da je okužba z zlato trsno rumenico posledica imetnikovega namernega dejanja ali malomarnosti.
(vlaganje vlog za finančno nadomestilo)
(1) Vlagatelj iz prvega odstavka 16. člena te uredbe ali njegov pooblaščenec vloži vlogo za dodelitev finančnega nadomestila na Agencijo, in sicer na obrazcu »Vloga za finančno nadomestilo za odpravo škode v vinogradništvu«, iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pred elektronskim vlaganjem vloge za dodelitev finančnega nadomestila iz prejšnjega odstavka se vlagatelj ali njegov pooblaščenec prijavi na enotno vstopno točko Agencije. Vlogo izpolni elektronsko in jo vloži v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vloge Agencija vzpostavi enotno vstopno točko, na kateri se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev prijavi v informacijski sistem Agencije, ima dostop do vseh podatkov, potrebnih za izpolnitev vloge, izvede elektronski vnos, vlogo podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom in jo vloži v informacijski sistem Agencije. Pooblaščenec za elektronsko vložitev pri vnosu vloge izpolni tudi izjavo o obstoju in sprejemu pooblastila. S podpisom na vlogi vlagatelj ali njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa podatkov.
(3) V posameznem letu vlagatelj vloži samo eno vlogo za pridobitev finančnega nadomestila.
(4) Za izplačila finančnega nadomestila v tekočem letu se vloge vlagajo od 10. do 31. oktobra tekočega leta.
(pregled vloge in pregledi na kraju samem)
(1) Agencija pri vseh vlogah za pridobitev finančnega nadomestila pregleda izpolnjevanje pogojev iz 29. člena te uredbe tako, da opravi pregled vloženih dokumentov. Pregled izvede s pregledom vseh prejetih vlog in dokaznih listin, vpogledom v uradne evidence in uporabo sistema za spremljanje površin, ne da bi si uradna oseba neposredno ogledala stanje površine vinograda in trt na kraju samem, ki je predmet finančnega nadomestila.
(2) Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe se preverja samo z naknadnimi pregledi pri enem odstotku pravočasnih in popolnih vlog, pri čemer se od vlagatelja zahteva predložitev dodatnih dokazil, kot so evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, geolocirane fotografije oziroma druga dokazila, iz katerih je razvidno, da so bili vsi predpisani ukrepi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev v celoti izvedeni oziroma da so bile simptomatične rastline trte v celoti odstranjene.
(3) Pregledi na kraju samem se izvedejo za pregledom vloge iz prvega odstavka tega člena, kadar iz prejetih podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, ni mogoče preveriti izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 29. člena te uredbe.
(4) Pregled na kraju samem je ugotavljanje dejanskega stanja, ki se opravi tako, da uradna oseba izvede neposredni ogled stanja površine vinograda in trt na kraju, ki je predmet finančnega nadomestila.
(1) O vlogi in izpolnjevanju pogojev do finančnega nadomestila po tej uredbi odloči Agencija z odločbo. V izreku odločbe se navede, da gre za pomoč za odpravo škodev kmetijskem sektorju v skladu z Uredbo 2022/2472/EU, pri čemer navede njen naslov in mesto objave v Uradnem listu Evropske unije. Agencija odločbo izda najpozneje do 4. decembra tekočega leta.
(2) Za vloge, za katere izplačilo ne bo mogoče v tekočem letu, se sprejem odločitve upravičenosti do finančnega nadomestila in izplačilo izvedeta v naslednjem proračunskem letu.
VI. INFORMIRANJE IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI
(informiranje in ozaveščanje javnosti)
(1) Za izvajanje tretjega odstavka 4. člena Izvedbene uredbe 2022/1630/EU Uprava glede zlate trsne rumenice, njenega prenašalca in ukrepov:
– na svoji spletni strani objavlja in posodablja informacije ter izdaja informativna gradiva;
– širi informacije in znanja z izobraževanjem, informiranjem in oglaševanjem prek različnih tržnokomunikacijskih orodij in kanalov;
– organizira ali sodeluje pri izobraževalnih dogodkih in drugih dogodkih v zvezi z odnosi z javnostmi.
(2) Uprava izvaja dejavnosti informiranja in ozaveščanja javnosti iz prejšnjega odstavka v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi iz te uredbe in organi lokalnih skupnosti na razmejenih območjih zadrževanja iz prvega odstavka 4. člena te uredbe.
(1) Z globo od 800 do 33.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ne pregleduje redno rastlin trte med rastno dobo v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 8. člena te uredbe;
2. ne obvesti fitosanitarnega inšpektorja ali fitosanitarnega preglednika v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 8. člena te uredbe;
3. ne zatira prenašalca v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 8. člena ali prvo alinejo drugega odstavka 9. člena te uredbe;
4. ne odstrani in ne uniči opuščene trte v varovalnih pasovih v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe;
5. ne izvaja ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor v skladu s petim odstavkom 8. člena, petim odstavkom 9. člena, tretjim odstavkom 13. člena ali četrtim odstavkom 14. člena te uredbe;
6. ne odstrani in ne uniči simptomatičnih rastlin trte v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 9. člena te uredbe;
7. ne odstrani in ne uniči opuščene trte v okuženih območjih v skladu s tretjim odstavkom 9. člena te uredbe;
8. za zatiranje prenašalca uporabi fitofarmacevtsko sredstvo, ki ni na seznamu iz drugega odstavka 11. člena te uredbe;
9. v roku ne opravi tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe;
10. ne izvede števila tretiranj s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s tretjim, petim ali šestim odstavkom 11. člena te uredbe;
11. ne odstrani in ne uniči opuščenega vinograda v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe;
12. ne zatira prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu z drugim odstavkom 13. člena te uredbe;
13. ne opravi najmanj dveh tretiranj s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu z drugim odstavkom 13. člena te uredbe;
14. premika rastline trt za saditev v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena te uredbe;
15. ne izvaja ukrepov na enotah pridelave iz prve, druge, tretje, četrte, pete ali šeste alineje drugega odstavka 14. člena te uredbe.
(2) Z globo od 400 do 16.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Do izdaje navodila Uprave iz te uredbe se uporablja Načrt ukrepov za zlato trsno rumenico v Republiki Sloveniji, ki je objavljen na spletni strani Uprave, in sicer najpozneje do 31. decembra 2023.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-308/2023
Ljubljana, dne 3. avgusta 2023
EVA 2023-2330-0069
Vlada Republike Slovenije
