Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16, 92/21), 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21 in 58/23) je Državni zbor na seji 10. avgusta 2023 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F, EPA 954-IX) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor je na 45. izredni seji 10. 8. 2023, sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreči (ZOPNN-F, EPA 954-IX; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 8. 8. 2023 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejetje Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21; v nadaljnjem besedilu: Ustava) določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

Z ZOPNN-F, glede katerega je Vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, bo omogočeno sprejetje predhodnega programa odprave posledic naravnih nesreč ter dodelitev predplačila do višine 40 % predhodne ocene škode najbolj prizadetim občinam in državnim organom za izvedbo nujnih ukrepov za odpravo nastalih posledic ter s tem omogočanje normalizacije življenja na prizadetih območjih. Do uveljavitve spremembe zakona ni mogoče predlagati in sprejeti delnega programa odprave posledic naravnih nesreč ter dodeliti sredstev predplačila iz sredstev državnega proračuna, kot pomoč države.

V izjemnih primerih, ko je škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji tako velika, da lahko ogrozi obstoj kmetijskih gospodarstev, kar je razvidno iz ocene škode in preseženega praga za uporabo sredstev državnega proračuna, ter z namenom čim prejšnje pomoči se vzpostavlja možnost dodelitve pomoči za odpravo posledic tistih neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje ter za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 % ali več odstotkov.

V sedaj veljavni zakonodaji kmetijska gospodarstva niso bila upravičena do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če je bilo za neugodne vremenske razmere (pozeba, neurja z močnim vetrom in točo, močno in oblino deževje) mogoče pridobiti pomoč države v obliki subvencioniranja zavarovalne premije.

S predlagano spremembo zakona se lahko dodeli pomoč po pravilih »de minimis« tudi za tista kmetijska gospodarstva, katerih kmetijski pridelki na GERK in osnovna sredstva v primarni kmetijski proizvodnji, so poškodovani 100 % ter materialna škoda na teh GERK.

Predlog zakona omogoča, da se za odpravo posledic naravnih nesreč sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu, kadar gre za upravičence iz 44.e člena ZOPNN, lahko namenijo v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov ali v obliki jamstvenih shem. Ukrepi finančnega inženiringa se bodo tako poleg običajnih za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov lahko izvajali tudi za odpravo posledic naravnih nesreč. Za pomoč gospodarstvu ob naravni nesreči lahko Vlada skupaj s finančno institucijo oblikuje posojilni sklad ali garancijsko shemo za financiranje tistih investicij v osnovna oziroma obratna sredstva, ki so namenjena odpravi posledic naravnih nesreč.

Predlog zakona predvideva veljavnost zakona tudi za primere odprave posledic naravnih nesreč, ki so že nastale v letu 2023, in dodatne nujne interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu, zaposlenim in samozaposlenim, kot npr. povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile, moratorij na odplačevanje kreditov javnih skladov in izredni dopust za prostovoljce.

Zaradi navedenega Državni zbor ugotavlja, da se ZOPNN-F nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.