Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP),ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. avgusta 2023.
Št. 003-02-3/2022-227
Ljubljana, dne 1. septembra 2023
Nataša Pirc Musar
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023 (ZIUOPZP)
(1) S tem zakonom se zaradi odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi) določajo nujni interventni, sanacijski in preventivni ukrepi ter postopki za izvedbo in spremljanje teh ukrepov.
(2) S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23),
2. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) in
3. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE).
(3) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1),
2. Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO, 39/22 in 117/22 – ZVNDN-C; v nadaljnjem besedilu: ZGas),
3. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2),
4. Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),
5. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2324),
6. Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF),
7. Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23 in 78/23 – ZZVZZ-T; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1),
8. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),
9. Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),
10. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD),
11. Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZVrt),
12. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
13. Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZŠolPre-1),
14. Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre),
15. Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1),
16. Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
17. Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1),
18. Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEISZ),
19. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),
20. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),
21. Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZGim),
22. Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZPSI-1),
23. Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZVSI),
24. Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2),
25. Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSV),
26. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1),
27. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),
28. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F),
29. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),
30. Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljnjem besedilu: ZSRib),
31. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),
32. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),
33. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZG),
34. Zakona o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15 in 44/22; v nadaljnjem besedilu: ZAgrS),
35. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ),
36. Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16, 36/21 – ZZIRDKG in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZGGLRS),
37. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),
38. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),
39. Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2) in
40. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).
(4) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo začasni ukrepi na področjih gradnje cest za občine, socialnega varstva, družinske politike, solidarnostne pomoči, zaposlovanja tujih delavcev, začasne porabe sredstev, energetske gospodarske javne infrastrukture in občinske javne infrastrukture, javnega naročanja, davčne politike, digitalne preobrazbe, kulture in medijev, uslužbenske zakonodaje, urejanja vodotokov, oprostitve plačila tiskovin, pravosodja in davčne izvršbe, sprejemanja donacij iz tujine, začasni ukrep solidarnostne delovne sobote, obveznega solidarnostnega prispevka, povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu, začasni ukrep na področju vzgoje in izobraževanja, sanacije in odprave posledic plazov in poplav, bančnih posojil, začasni ukrep ustanovitve Sklada za obnovo Slovenije, koordinacijsko organizacijske ukrepe in javno objavo podatkov.
DRUGI DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23) se naslov poglavja »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023« spremeni tako, da se glasi: »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH V AVGUSTU 2023«.
V 14. členu se v prvem odstavku za besedo »poplav« doda besedilo »in zemeljskih plazov (v nadaljnjem besedilu: poplave)«.
V 17. členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo »Do ukrepa so upravičeni vsi kreditojemalci javnih skladov.«.
V drugem odstavku se beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«, za prvim stavkom pa se doda besedilo »Vlogo lahko predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi posledic poplav v avgustu 2023.«.
V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Za kreditojemalce, ki opravljajo pridobitno dejavnost, se ukrep iz tega člena izvaja v skladu s priglašeno shemo po pravilu »de minimis«:
– za kredite na področju gospodarstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3),
– za kredite na področju kmetijstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), in
– za kredite na področju ribištva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8).«.
V 18. členu se v tretjem odstavku besedilo »44.e člena« nadomesti z besedilom »44.c člena«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na drugi odstavek 35. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) se predplačilo iz tega člena izvede na podlagi odločbe in brez zavarovanja z bančno garancijo.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 30. členu se v prvem odstavku za besedo »poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Delodajalec zahteva povračilo izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja nadomestil.«.
V napovednem stavku prvega odstavka 31. člena in prvi alineji tretjega odstavka 38. člena se za besedo »poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«.
V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.«.
V 47. členu se v petem odstavku beseda »vloge« obakrat nadomesti z besedo »izjave«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pomoč za samozaposlene iz drugega stavka drugega odstavka tega člena se ne upošteva v dohodkovni cenzus iz 85. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).«.
V 48. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravičenec vloži izjavo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru 2023 oziroma januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Izplačilo se izvede desetega v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.«.
V petem odstavku se besedilo »31. decembra 2023« nadomesti z besedilom »31. januarja 2024«.
V 50. členu v drugem odstavku se besedilo »50 %« povsod nadomesti z besedilom »25 %«.
V 54. členu se v prvem in drugem odstavku beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«.
Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.«.
Za 57. členom se dodajo novi 57.a, 57.b, 57.c in 57.č člen, ki se glasijo:
(kazenske določbe na področju kreditnih obveznosti)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke v vlogi iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.
(kazenska določba na področju predplačil gospodarstvu)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke iz prvega odstavka 18. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.
(kazenska določba na področju pomoči za samozaposlene)
(1) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje samozaposlena oseba, ki predloži neresnično izjavo iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.
(2) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.
(kazenska določba za začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja prekrške, se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek delojemalec, če delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči iz 52. člena tega zakona posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale zaradi poplav in plazov.
(2) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če v nasprotju s prejšnjim odstavkom izplača enkratno solidarnostno pomoč.
(3) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba pravne osebe.«.
2. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) se v 44.h členu v četrtem odstavku za besedo »oblikovanju« dodata besedi »garancijske sheme«, besedilo »sklada upravljavec sklad pripiše vrednosti sklada« pa se nadomesti z besedilom »garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše vrednosti garancijske sheme«.
3. Zakon o urejanju prostora
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) se za 131. členom doda nov 131.a člen, ki se glasi:
(OPPN za odpravo posledic naravne nesreče)
(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN za odpravo posledic naravne nesreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN za obnovo), s katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji, določeni z OPN. Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje.
(2) OPPN za obnovo je lahko sprejet za območje, ki je bilo prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče določi vlada.
(3) Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora se lahko načrtujejo z OPPN za obnovo, ki vsebujejo usmeritve iz programa odprave posledic nesreče, sprejetim na podlagi zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in če niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana ter s pravnimi režimi. Usklajevanje interesov poteka z odgovornim sodelovanjem med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in varstvenimi javnimi interesi ter med državo in občinami, pri čemer ima poselitev prednost pred drugimi rabami prostora.
(4) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo:
– razvrednotena območja znotraj naselij in mest,
– nepozidana stavbna zemljišča,
– zemljišča, ki imajo zagotovljen dostop do gospodarske javne infrastrukture,
– zemljišča, ki zagotavljajo najvišjo možno raven dostopnosti za vse prebivalce v območju urejanja.
(5) Če se prostorske ureditve načrtujejo znotraj poselitvenih območij oziroma se zanje načrtujejo nova poselitvena območja, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela urbanistična zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.
(6) Če se prostorske ureditve načrtuje zunaj obstoječih ali zunaj načrtovanih novih poselitvenih območij, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela krajinska zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.
(7) V primeru posega na varovana območja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se v urbanistični in krajinski zasnovi izdela dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.
(8) Obvezni strokovni podlagi iz petega in šestega odstavka tega člena se izdelata pred pripravo OPPN za obnovo in sta sestavni del sklepa o pripravi OPPN za obnovo. Del strokovnih podlag iz prejšnjega stavka je tudi strokovna ocena o tem, ali je zaradi spremembe namenske rabe ali podrobnejše namenske rabe ali prostorskih izvedbenih pogojev, potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od naravne ali druge nesreče.
(9) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN za obnovo izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojna za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v 3 delovnih dneh od prejema zaprosila s strani ministrstva.
(10) Če se z OPPN za obnovo načrtuje ureditev državnega pomena, se ta načrtuje po predhodnem soglasju ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in po dogovoru med ministrstvom, pristojnim za prostor, in občino. Če se z OPPN za obnovo posega v območje veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta, se rešitve uskladijo z ministrstvom, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in pridobi soglasje vlade.
(11) Pri prostorskih ureditvah, katerih namen je sprejem OPPN za obnovo, so druge namenske rabe podrejene izvedbi ukrepov na ogroženih območjih in poselitvi.
(12) Koordiniranje nosilcev urejanja prostora se izvaja znotraj nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje prostorskega razvoja, ter koordinacijske skupine za izvajanje prednostnih projektov. Nosilci urejanja prostorov morajo za izvajanje obveznosti po tem zakonu zagotoviti skrbnika izvajanja nosilca urejanja prostora. Imenovana oseba je skrbnik izvajanja prenosa resorne politike v prostorske akte ter izvajanja izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor. Nosilec urejanja prostora imenuje vodjo skrbnika izvajanja procesov na delovnem področju nosilca urejanja prostor. V primerih, ko nosilec urejanja prostora ni pristojen hkrati tudi za izdajo dovoljenj za posege v prostor, se za področje dodatno imenuje skrbnik za izvajanje izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor.
(13) Vodja skrbnikov izvajanja nalog nosilca urejanja prostora na zahtevo koordinacijske skupine sodeluje pri obravnavi investicije iz delovnega področja nosilca urejanja prostora.
(14) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo se pripravi in sprejme spremembe in dopolnitve OPN po kratkem postopku.
(15) Sprejem in izvajanje OPPN za obnovo je v javnem interesu.«.
TRETJI DEL ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
1. Zakon o financiranju občin
(največji možni obseg zadolževanja občin)
(1) Ne glede na omejitev zadolževanja iz 10.b člena ZFO-1 se občina, ki je bila prizadeta v poplavah in plazovih in je skladno s 15. členom ZOPNN upravičena do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: občina, prizadeta v poplavah in plazovih), v letih 2023 in 2024 lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz proračuna Republike Slovenije za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
(2) Občine iz prejšnjega odstavka se lahko zadolžijo v skladu s prejšnjim odstavkom samo za namen odprave posledic poplav in plazov, pri tem pa lahko zaradi tega ukrepa do konca leta 2034 presegajo največji obseg možnega zadolževanja.
(likvidnostno zadolževanje občin v letih 2023 in 2024)
Ne glede na peti odstavek 10.a člena ZFO-1 in drugi odstavek 85. člena ZJF se lahko občina, prizadeta v poplavah in plazovih, v letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 10 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
2. Zakon o gasilstvu
(zbiranje in razdeljevanje sredstev v okviru gasilstva)
(1) Ne glede na 3. člen ZGas se za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 kot naloga gasilstva za prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov.
(2) Dohodnine se ne plača od denarnih in drugih sredstev, ki so izplačana oziroma dana fizičnim osebam v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Plačnik davka lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je davčna obveznost zaradi prejetih sredstev, od katerih se v skladu s prejšnjim odstavkom ne plača dohodnine in so bila prejeta pred uveljavitvijo tega zakona, previsoko izkazana. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka 54. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US in 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v zvezi s 57. členom ZDavP-2.
3. Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
(ugodna davčna obravnava za uničeno opremo)
Zavezancu po ZDDPO-2 ter zavezancu po ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
(znižanje davčne osnove od katastrskega dohodka za leto 2023)
(1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZDoh-2 se za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2023.
(2) Stopnja poškodovanosti iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi končne ocene škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatke o poškodovanosti zemljiških parcel ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pošlje Finančni upravi Republike Slovenije do 30. januarja 2024.
4. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024
(poraba namenskih sredstev občin za vplačane donacije)
Ne glede na četrti odstavek 21. člena ZIPRS2324 lahko občine, prizadete v poplavah in plazovih, za vplačane donacije za odpravo posledic poplav in plazov prevzemajo in plačujejo obveznosti do višine razpoložljivih sredstev na namenski postavki donacij.
5. Zakon o javnih financah
(poraba sredstev proračunske rezerve)
Ne glede na drugi odstavek 49. člena ZJF lahko občina v letu 2023 sredstva proračunske rezerve porabi tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic poplav in plazov v drugi občini.
(delež sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve)
Ne glede na tretji odstavek 49. člena ZJF v letih 2023 in 2024 delež sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve občine, ni omejen.
6. Zakon o zavarovalništvu
(izjema od prepovedi razkritja zaupnih podatkov)
Ne glede na 13. točko drugega odstavka 266. člena ZZavar-1 prepoved razkritja zaupnih podatkov ne velja tudi za odpravo posledic škode na objektih in zemljiščih zaradi poplav in plazov v primerih, če te podatke potrebuje ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč.
7. Zakon o javnem naročanju in Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
(izjema od uporabe zakona, ki ureja javno naročanje)
Ne glede na prvi odstavek 21. člena ZJN-3 se za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije, začeta do 31. marca 2024 uporablja drugi odstavek 21. člena ZJN-3.
Ne glede na 21. člen ZJN-3 lahko naročnik odda javna naročila gradnje, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, za katera se postopek začne najpozneje 31. marca 2024, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje.
(odstop od pogodbe o izvedbi javnega naročila)
Ne glede na 96. člen ZJN-3 lahko naročnik do 31. marca 2024 odstopi od pogodbe o izvedbi javnega naročila:
– če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov, na katere ni mogel vplivati in jih predvideti, postane izvedba javnega naročila nemogoča, ali
– če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov postane nepotreben, ali
– zaradi potrebe po zagotavljanju proračunskih sredstev za postopke javnih naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov z namenom preprečitve nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode, pri čemer lahko odstopi le od tistih pogodb o izvedbi javnega naročila, ki glede na okoliščine niso več prioriteta.
(odstop od obvezne izvedbe projektnega natečaja)
Za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, začeta do 31. marca 2024, se tretji odstavek 100. člena ZJN-3 ne uporablja.
(odstop od obdobja mirovanja)
Ne glede na 92. člen ZJN-3 in 20. člen ZPVPJN lahko naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila pred pravnomočnostjo odločitve, če izvaja javno naročilo male vrednosti, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov in ni predmet javnih naročil za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ter je postopek začet najpozneje 31. marca 2024. Če naročnik v primeru iz prejšnjega stavka pred sklenitvijo pogodbe in pred potekom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila prejme zahtevek za revizijo, se šteje, da je dano soglasje Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) za sklenitev pogodbe iz 20. člena ZPVPJN.
Ne glede na 37. in 37.a člen ZPVPJN o zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov, ki je bil začet najpozneje 31. marca 2024, odloča Državna revizijska komisija prednostno. O njem mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije brez možnosti podaljšanja roka.
8. Zakon o urejanju trga dela
(zvišanje dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela)
Ne glede na 27.c člen ZUTD lahko upravičenec v obdobju od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023, če gre za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, opravlja začasno ali občasno delo v neomejenem obsegu, pri čemer mora upoštevati določbe ZDR-1, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki urejajo delovni čas, nočno delo ter odmore in počitke. V tem obdobju se določbe ZUTD o omejitvi bruto dohodka upravičenca za opravljeno začasno in občasno delo ne upoštevajo.
(program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov)
(1) Ne glede na 33. člen ZUTD in prvi odstavek 50. člena ZUTD se lahko v program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: program javnih del), ki se določi v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: Katalog APZ) iz četrtega odstavka 36. člena ZUTD, z namenom odprave in zmanjševanja posledic poplav in plazov, vključujejo vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.
(2) Program javnih del v skladu s tem zakonom se izvaja v skladu s potrebami občin, prizadetim zaradi poplav in plazov, vendar najdlje do 31. decembra 2024.
(3) Udeleženec oziroma udeleženka (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) javnih del po tem zakonu ne sme biti napoten na opravljanje del, kjer obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje v skladu s 199. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).
(4) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) lahko brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena napoti v program javnih del ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka 12. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 13. člena ZUTD.
(financiranje programa javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov)
(1) Ne glede na prvi in četrti odstavek 53. člena ZUTD ZRSZ v celoti zagotavlja sredstva za plače in druge stroške dela udeležencev javnih del iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se določijo v katalogu APZ.
(2) Ne glede na prvi odstavek 52. člena ZUTD je udeleženec javnega dela po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnega dela, upravičen do plače:
– od vključno I. do vključno V. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 100 % minimalne plače;
– za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 110 % minimalne plače;
– za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 120 % minimalne plače.
(3) Ukrep iz tega člena se uporablja do 31. decembra 2024.
9. Zakon o vrtcih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o šolski prehrani in Zakon o socialno varstvenih prejemkih
(oprostitev plačila vrtca)
(1) Ne glede na 32. člen ZVrt ter 24. in 31. člen ZUPJS ter ne glede na veljavno odločbo o znižanem plačilu za vrtec so starši, ki jim je izdana odločba o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, oproščeni plačila za vrtec. Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(2) Odločbo o izredni denarni socialni pomoči vrtcu predložijo starši.
(3) Občine za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo ter zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZVrt, uveljavljajo višje stroške za kritje razlike med plačili staršev in veljavnimi cenami programov, ki jim je nastala zaradi oprostitve plačila staršev na podlagi tega člena, pri proračunu Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
(brezplačna malica in kosilo)
(1) Ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 25. člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci in dijaki v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije malice v višini cene malice za obdobje do 31. decembra 2023.
(2) Ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 26. člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije kosila v višini cene kosila za obdobje do 31. decembra 2023.
(3) Odločbo o izredni denarni socialni pomoči šoli predložijo starši oziroma polnoletni dijak zase.
(4) Stroške malic in kosil iz tega člena krije šolam proračun Republike Slovenije.
(izjeme na področju pravic iz javnih sredstev)
(1) Ne glede na tretji odstavek 42. člena ZUPJS upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence centru za socialno delo sporoči tudi spremembo v vrednosti nepremičnine, nastale zaradi poplav in plazov. Center za socialno delo v primeru iz tega odstavka na novo odloči o posamezni pravici.
(2) Ne glede na 42.b člen ZUPJS se šteje, da je sprememba okoliščine iz prejšnjega odstavka ali iz 42. člena ZUPJS sporočena pravočasno, če je sporočena od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(3) Ne glede na 32. člen ZUPJS se vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev šteje za pravočasno, če je vložena od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(4) Ne glede na 17. člen ZUPJS in 27. člen ZSVarPre se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za subvencijo tržne najemnine, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, in oseb, ki se upoštevajo v skladu z ZUPJS in ZSVarPre poleg vlagatelja, pri odločanju o vlogah za subvencijo tržne najemnine, vloženih od 4. avgusta do 31. decembra 2023, kot premoženje ne upošteva tistega premoženja, ki je bilo poškodovano v poplavah in plazovih.
(5) Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije tržne najemnine iz prejšnjega odstavka se:
– v primeru ene najemne enote lahko prizna le ena subvencija tržne najemnine,
– pogoj iz četrtega odstavka 28. člena ZUPJS, ki določa, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ne upošteva.
(izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov)
(1) Ne glede na 33. člen ZSVarPre so do izredne denarne socialne pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov upravičene samske osebe ali družine, ki jim je zaradi poplav in plazov nastala škoda, ne glede na njihov materialni položaj.
(2) Izredna denarna socialna pomoč iz prejšnjega odstavka znaša največ sedem minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot višina škode, nastale zaradi poplav in plazov.
(3) Ne glede na 26. člen ZSVarPre se višina minimalnega dohodka iz prejšnjega odstavka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre določi po naslednjih merilih:
1. prva odrasla ali samska oseba: 1,51;
2. vsaka naslednja odrasla oseba: 0,83;
3. otrok osebe, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja: 0,59.
(4) Izredna denarna socialna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača kot solidarnostna pomoč.
(5) Ne glede na 34. člen ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena pristojnemu centru za socialno delo dolžan predložiti dokazila o nastanku škode in o njeni višini do 30. junija 2024. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da škoda ni nastala, oziroma da je znašala manj kot višina prejete izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je pomoč prejel neupravičeno in jo je dolžan vrniti v skladu s 44. členom ZUPJS, brez možnosti odpisa dolga.
(6) Če je samska oseba ali družina v koledarskem letu 2023 že prejela izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče, ki ni bila dodeljena za namen poplav in plazov, ali višje sile, se prejeta pomoč ne všteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če je samska oseba ali družina upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre za namen odprave posledic poplav in plazov, je lahko upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena le do razlike do višine izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.
(8) V primeru samskih oseb ali družin, ki jim je bila priznana pravica do izredne denarne socialne pomoči, dodeljene za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav in plazov v skladu z ZSVarPre, center za socialno delo po uradni dolžnosti odpravi veljavno odločbo in na novo odloči o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči za enak namen po tem členu.
(9) Izredna denarna socialna pomoč iz tega člena se ne izključuje z ostalimi solidarnostnimi pomočmi iz tega zakona.
(10) Ne glede na 33. člen ZSVarPre se lahko izredna denarna socialna pomoč posameznikom ali družinam, ki so zaradi poplav in plazov najele stanovanje, dodeli tudi za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem. Izredna denarna socialna pomoč iz tega odstavka mesečno in v koledarskem letu 2023 ne sme presegati višine dveh minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, določene v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ter se ne šteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.
(11) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(12) Vloge za uveljavljanje pravice iz desetega odstavka tega člena se lahko vložijo najpozneje do 31. decembra 2023.
10. Zakon o kmetijstvu
(uveljavljanje višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike)
(1) Ne glede na 18.d člen ZKme-1 se za ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov uporablja posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena. Za ukrepe iz prejšnjega stavka se ne glede na prvi odstavek 1. člena tega zakona posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena uporablja tudi za primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 1. točke prvega odstavka 18.d člena ZKme-1 v obdobju od 1. januarja 2023 do uveljavitve tega zakona.
(2) Če Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) s svojimi kontrolnimi sistemi, zlasti s sistemom za spremljanje površin iz 15.a člena ZKme-1, zazna okoliščine, ki kažejo na nastanek primera višje sile ali izjemne okoliščine, po uradni dolžnosti izvede postopek ugotavljanja višje sile ali izjemne okoliščine in o tem odloči v odločbi o dodelitvi sredstev.
(3) Šteje se, da stranka uveljavlja višjo silo ali izjemno okoliščino, če AKTRP v izjavi o ugotovljenem dejanskem stanju, ki jo poda v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 36.b člena ZKme-1, do 2. novembra 2023 obvesti o razlogu višje sile ali izjemne okoliščine, ki ima za posledico ugotovljene nepravilnosti.
(4) Poleg primerov iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko stranka do 2. novembra 2023 AKTRP obvesti o primeru višje sile ali izjemne okoliščine tudi na način iz 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).
(5) Ne glede na predpise, ki urejajo ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali, v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz tega člena AKTRP pri izračunu zneska sredstev ne uporabi znižanja ali zavrnitve izplačila ter zahtevek odobri v celoti, če upravičenec izpolnjuje ostale pogoje upravičenosti.
11. Zakon o visokem šolstvu
(spremembe pogojev za napredovanje po študijskem programu)
Ne glede na sedmi odstavek 32. člena ZViS lahko visokošolski zavodi do 30. oktobra 2023 sprejmejo spremembe pogojev za napredovanje po študijskem programu iz sedme alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS zaradi poplav in plazov, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti. Te spremembe se uporabljajo za vpis v študijsko leto 2023/2024.
(podaljšanje statusa študenta)
Ne glede na 70. člen ZViS imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa študenta tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
(stroški bivanja v študentskih domovih)
Študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih, so na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v študijskem letu 2023/2024 oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do 31. decembra 2023.
12. Zakon o državni upravi
(oprostitev plačila stroškov uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema)
Ne glede na peti odstavek 74.a člena ZDU-1 se javnim agencijam, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in ostalim uporabnikom javnih storitev, katerih premično ali nepremično premoženje je bilo poškodovano ali uničeno v poplavah in plazovih, za obdobje od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 ne zaračunavajo stroški uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema.
13. Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja
(identifikacija na daljavo ob izdaji sredstva elektronske identifikacije srednje ravni)
(1) Ne glede na 10. člen ZEISZ se za preverjanje identitete v postopku pridobitve sredstva elektronske identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, do 30. junija 2024 omogoči identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.
(2) Za izdajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na osnovi identifikacije z uporabo sredstva elektronske identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, se do 30. junija 2024 kot ustrezna prizna identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.
(3) Minister, pristojen za področje zagotavljanja centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, podrobneje določi način izvajanja tega člena.
14. Zakon o cestah
(vzdrževalna dela v javno korist na področju cest)
(1) Ne glede na 21. člen ZCes-2 se obnova porušenih in poškodovanih delov javnih cest, vključno z vsemi spremljajočimi ureditvami, na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, v okviru območja ceste z varovalnimi pasovi iz 46. in 47. člena tega zakona izvede kot vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Pred pričetkom priprave izvedbenega načrta za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka, mnenjedajalci podajo le projektne pogoje, katerih rok za izdajo je pet delovnih dni od prejema zahteve. Na izvedbeni načrt se mnenj ne izdaja. Recenzija izvedbenega načrta za izvedbo tovrstnih projektov ni obvezna.
(3) Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo na občinskih cestah, posege v zahtevne cestne objekte, ki vključujejo spremembo zmogljivosti ceste, velikost njenih posameznih delov ali zamenjavo posameznih konstrukcijskih delov, brez izdelane ali recenzirane projektne dokumentacije koordinira Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in plazov iz četrtega odstavka 157. člena tega zakona.
(varovalni pas ob državnih cestah)
Ne glede na četrto in peto alinejo šestega odstavka 76. člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas državne ceste pri regionalnih cestah in državnih kolesarskih cestah in poteh 50 metrov.
(varovalni pas ob občinskih cestah)
Ne glede na četrti odstavek 109. člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas občinske ceste pri lokalnih cestah, javnih poteh in občinskih kolesarskih cestah in poteh 50 metrov.
(zapora javnih cest zaradi izvajanja sanacijskih del)
(1) Ne glede na 83. in 113. člen ZCes-2 za delno ali popolno zaporo javne ceste zaradi izvedbe sanacijskih del na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, ni treba izdelati načrta zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah.
(2) Vloga za dovoljenje za delno ali popolno zaporo javne ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste ter čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme zapore ceste. Pri uporabi semaforjev se doda izračun krmilnega programa. V primerih, kjer povprečni letni dnevni promet (PLDP) presega 10.000 vozil ali kjer se dela izvajajo v vplivnem območju križišč ali je zaradi popolne zapore potreben obvoz ali se zahteva ločeno vodenje pešcev in kolesarjev, je treba vlogi priložiti situacije postavitve začasne prometne signalizacije in sheme potrebnih prometnih znakov za obvoz ter kratko tehnično poročilo.
(trajanje ukrepov tega poglavja)
(1) Ukrepi iz 45. do 48. člena tega zakona se uporabljajo do 31. marca 2024.
(2) Projekti gradenj iz tega poglavja na prizadetih območjih, pričeti do 31. marca 2024, se dokončajo v skladu s tem zakonom.
15. Zakon o vodah
(izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda)
(1) Ne glede na 96.a člen ZV-1 lahko organ v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v okviru odprave posledic poplav in plazov poleg izvajalcev gospodarskih javnih služb urejanja voda zagotovi dodatne izvajalce, pri čemer se za zagotovitev izvajalcev predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne uporabljajo.
(2) Cena za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prejšnjega odstavka se ne glede na predpise, ki urejajo gospodarske javne službe urejanja voda ter koncesijske akte za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda za čas izvajanja interventnih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda ob poplavah in plazovih določi v višini izhodiščne cene in urne postavke, določenih v posameznih koncesijskih pogodbah za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda, povečanih za do 50 %.
(3) Obseg in prednostni vrstni red izvajanja izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prvega odstavka tega člena določi s sklepom predstojnik organa v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, pri čemer se primarno upošteva kriterij varovanja življenja ali zdravja ljudi.
(4) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 30. junija 2024.
16. Zakon o vrtcih
(oprostitev plačila staršev in kritje izpada sredstev)
(1) Ne glede na 30. člen ZVrt so starši, katerih otroci zaradi poplav in plazov ali odprave posledic poplav in plazov ne obiskujejo vrtca, za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec.
(2) Vrtcem, ki zaradi poplav in plazov niso dostopni za starše oziroma so zaradi poplav in plazov zaprti ali so preventivno zaprti zaradi nevarnosti plazov, proračun Republike Slovenije krije izpad plačil staršev. Izpad plačil staršev se prizna za dneve, ko otroci niso mogli obiskovati vrtca, v višini znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določeno v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo.
(3) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom, ki ga izda minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
(4) Zasebni vrtci uveljavljajo sredstva iz drugega odstavka tega člena neposredno iz proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. Zasebnim vrtcem, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZVrt, se izpad plačil staršev prizna za čas, ko so bili vrtci zaprti oziroma za starše nedostopni in otroci niso obiskovali vrtca, in v višini znižanega plačila staršev, ki bi bilo staršem določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež. Zasebnim vrtcem se iz proračuna Republike Slovenije za posameznega vključenega otroka krije tudi 15 % cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
17. Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju
(stroški oskrbnin v dijaških domovih)
(1) Ne glede na drugi odstavek 29. člena ZGim in drugi odstavek 59. člena ZPSI-1 so učenci in dijaki, ki bivajo v dijaških domovih, na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz 38. člena tega zakona v šolskem letu 2023/2024 oproščeni plačila oskrbnine za obdobje do 31. decembra 2023.
(2) Pod pogojem iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila oskrbnine tudi študenti višjih strokovnih šol, ki bivajo v dijaških domovih.
(3) Odločbo iz 38. člena tega zakona o izredni denarni socialni pomoči dijaškemu domu predložijo starši oziroma polnoletni dijak ali študent zase.
(4) Stroške oskrbnin dijaškim domovom iz prvega in drugega odstavka tega člena krije proračun Republike Slovenije.
18. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju
(podaljšanje statusa študenta višješolskega izobraževanja)
Ne glede na 46. člen ZVSI imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
19. Zakon o potrošniških kreditih
(odlog plačila obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe)
(1) Ne glede na 4., 12. in 54. člen ZPotK-2 lahko kreditojemalec pri dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja po ZPotK-2, uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki je nastala kot posledica poplav in plazov.
(2) Za kreditojemalca iz prejšnjega odstavka šteje fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(3) Kreditojemalec naslovi na dajalca kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja na podlagi ZPotK-2, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023.
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka kreditojemalec navede, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z dajalcem kredita iz prejšnjega odstavka, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, ki so na to vplivale, ter dokazilo, da mu je v času nastanka poplav in plazov nastala premoženjska škoda. V vlogi kreditojemalec poleg tega navede število mesecev odloga.
(5) Dajalec kredita najpozneje v osmih dneh brezplačno odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki se sklene v obliki aneksa h kreditni pogodbi.
(6) Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe in aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.
(7) Odlog se odobri za obdobje največ 24 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.
(8) V obdobju odloga plačil se na odloženi del glavnice 12 mesecev od začetka veljavnosti odloga plačil ne obračunavajo obresti, po enem letu pa se lahko obračunavajo obresti največ v višini 2 % letno oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.
(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena se lahko dajalec kredita in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
Nadzor nad izvajanjem prejšnjega člena opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
20. Zakon o socialnem varstvu
(1) Ne glede na tretji odstavek 49. člena ZSV krizne namestitve izvajajo tudi izvajalci, ki v skladu s predpisi s področja socialnega varstva izvajajo institucionalno varstvo.
(2) Krizne namestitve v skladu s tem členom so namestitve, namenjene osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav in plazov ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.
(3) Postopek krizne namestitve se začne na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti. Sprejem v krizno namestitev se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.
(4) Krizna namestitev iz tega člena se zagotavlja v trajanju 21 dni. Ne glede na prejšnji stavek se krizna namestitev lahko podaljša največ enkrat za 21 dni, če po mnenju pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti osebi ni možno zagotoviti potrebne oskrbe v drugi organizirani obliki socialnovarstvenih storitev.
(5) Osebam, ki zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorejo prevoza z osebnim oziroma javnim prevozom, se prevoz v ali iz krizne namestitve zagotovi z nenujnim reševalnim prevozom osebe.
(6) Nenujni reševalni prevoz iz prejšnjega odstavka pri dispečerski službi zdravstva naroči pristojna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena, ki bo osebi zagotovil krizno namestitev.
(7) Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza iz prejšnjega odstavka je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki določa prevoze pacientov.
(8) Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev in nenujnih reševalnih prevozov iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev se izvajalcu iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo od dneva krizne namestitve osebe. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.
(9) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
21. Zakon o delovnih razmerjih
(začasna premestitev zaposlenega pri izvajalcu, ki socialnovarstvene storitve opravlja na podlagi koncesijske pogodbe in dovoljenja za delo zaradi nujnih delovnih potreb)
(1) Ne glede na 169. člen ZDR-1 lahko izvajalec, ki zagotavlja socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali storitve pomoč na domu na podlagi koncesijske pogodbe ali z dovoljenjem za delo, zaradi odprave posledic poplav in plazov, zaposlenega brez njegovega soglasja začasno premesti tudi k drugemu izvajalcu socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali pomoč družini na domu na enako ali drugo delovno mesto.
(2) Za izvajanje ukrepa iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 13. poglavja četrtega dela tega zakona, ki urejajo začasne ukrepe na področju zakonodaje, ki ureja javne uslužbence, razen omejitve iz četrtega odstavka 126. člena tega zakona.
(izjema od omejitve dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter omejitve dela preko polnega delovnega časa)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko za namen odprave posledic poplav in plazov, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
(2) Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.
(3) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
(4) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.
(6) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
22. Stanovanjski zakon
(izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj v najem zaradi poplav in plazov)
(1) Ne glede na 87. člen SZ-1 so do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem upravičene osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem):
– če so bile zaradi poplav in plazov stanovanjske enote, v katerih so ob tej naravni nesreči dejansko prebivale, trajno ali huje poškodovane,
– če bi bil za obnovo stanovanjske enote ali ponovno vselitev potreben daljši čas in
– če prosilec ali oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, nima v lasti oziroma solasti druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebivala.
(2) Najem neprofitnega stanovanja, dodeljenega na podlagi tega člena, je mogoč do odprave posledic poplav in plazov, vendar najdlje za tri leta od sklenitve najemne pogodbe.
(3) Stanovanja za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko zagotovijo država, občine, javni stanovanjski skladi ter druge pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je država ali občina.
(4) Stanovanja v lasti države ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, se dodelijo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem preko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.
(5) Stanovanja v lasti občine ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, in javnih stanovanjskih skladov se dodelijo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem praviloma v občini stalnega prebivališča upravičenca do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem oziroma občini, na območju katere javni stanovanjski sklad deluje.
(6) O izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem iz četrtega odstavka tega člena odloči direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, z odločbo. Zoper odločbo iz tega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za stanovanja.
(7) O izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem iz petega odstavka tega člena odloči župan oziroma direktor javnega stanovanjskega sklada z odločbo.
(8) Stanovanja v lasti države ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, ter Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, se pod pogoji iz tega člena oddajo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem brezplačno najdlje za 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe. Če se najemna pogodba sklene za čas, daljši od 12 mesecev, se po poteku 12 mesecev upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem obračuna neprofitna najemnina, določena v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem.
(9) Stanovanja v lasti občine ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, in javnih stanovanjskih skladov se pod pogoji iz tega člena oddajo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem za neprofitno najemnino, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem, pri čemer najemnino za prvih 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe nepovratno krije država iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
(10) Postopek za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v skladu s tem členom se lahko začne najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(upravičenci za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine po poplavah in plazovih)
(1) Ne glede na prvi odstavek 121.a člena SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine, vloženih od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023, pogoj uvrstitve na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije k plačilu tržne najemnine ne upošteva, če gre za prosilca, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje.
(2) Ne glede na drugi odstavek 121.a člena SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine, vloženih od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023, šteje, da prosilec, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje, izpolnjuje pogoje po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, zaradi česar pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja od pristojne lokalne skupnosti ni potrebna.
(3) Ne glede na tretji odstavek 121.a člena SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine, vloženih od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023, pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije k plačilu tržne najemnine, za prosilca, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje, pogoji in merila iz 87. člena SZ-1 ne upoštevajo.
23. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona odpravi posledic naravnih nesreč
(posebna ureditev glede izplačila enkratne solidarnostne pomoči)
(1) Ne glede na 52. člen ZOPNN-F se solidarnostna pomoč, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 52. členu ZOPNN-F, lahko izplača tudi v več delih.
(2) Plačnik davka lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je bila od izplačane enkratne solidarnostne pomoči pred uveljavitvijo 52. člena ZOPNN-F oziroma za drugo in vsako nadaljnje izplačilo do uveljavitve tega zakona upoštevaje ta člen izkazana previsoka davčna obveznost. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka 54. člena ZDavP-2 v zvezi s 57. členom ZDavP-2.
24. Zakon o varstvu okolja
(ravnanje z odpadki in stroški tega ravnanja)
(1) Za odpadke, ki so jih kot posledico poplav in plazov od 4. avgusta 2023 do ure ali dneva, ko pristojna oseba za vodenje intervencije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje intervencije, zbrali izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja iz 3. točke prvega odstavka 233. člena ZVO-2 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), morajo ti izvajalci javne službe zagotoviti obdelavo najpozneje do 31. avgusta 2024.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo za odpadke, ki jih na območju Zgornje Savinjske doline in zgornje Mežiške doline kot posledico poplav in plazov od 4. avgusta 2023 do največ tri mesece od ure ali dneva, ko pristojna oseba za vodenje intervencije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje intervencije, zberejo izvajalci javne službe, ti izvajalci javne službe zagotoviti obdelavo najpozneje do 31. decembra 2024.
(3) Vsi odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu javne službe oddajo, pri čemer izvajalec kot njihov prevzemnik v celoti izpolni in potrdi evidenčni list z uporabo informacijskega sistema iz predpisa, ki ureja odpadke. Kot pošiljatelj se na evidenčni list vedno navede »RS – poplave avgust 2023«, kot kraj oddaje pošiljke odpadkov pa se navede sedež občine, v kateri so odpadki nastali.
(4) Ne glede na izdana okoljevarstvena dovoljenja za obdelavo odpadkov, se obdelovalcem v delu, ki se nanaša na skupno količino odpadkov ali skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo, dovoli preseganje teh količin, če gre za prevzem odpadkov iz prvega ali drugega odstavka tega člena ter njihovo skladiščenje, če so pri teh postopkih izpolnjeni vsi drugi pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja.
(5) Ne glede na prvi odstavek 33. člena ZVO-2 krije stroške ravnanja z odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena Republika Slovenija.
(6) Cena ravnanja s komunalnimi odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena je enaka potrjeni ceni, ki je veljala na dan uveljavitve tega zakona za izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki na podlagi predpisa, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, razen za postopke, začete po Odredbi za zagotovitev nujnega odvoza nesortiranih odpadkov poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije, številka 843-71/2023-97-DGZR z dne 8. 8. 2023, ki se dokončajo v skladu s to odredbo.
(7) Stroški ravnanja z odpadki iz četrtega odstavka tega člena obsegajo:
1. stroške prevzema odpadkov,
2. stroške prevoza odpadkov od kraja predhodnega skladiščenja ali skladiščenja do kraja naprave za obdelavo, in
3. stroške zagotovitve obdelave prevzetih odpadkov, vključno s stroški priprave teh odpadkov za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje).
(8) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo stroškov ravnanja z odpadki, s priloženimi dokazili iz uredbe, ki ureja odpadke, da je bila obdelava zagotovljena, ter akt občine, s katerim so bile potrjene cene iz šestega odstavka tega člena.
(9) Ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi popolne dokumentacije iz prejšnjega odstavka izvajalcu javne službe iz prvega odstavka tega člena plača račun iz prejšnjega odstavka in ga obvesti o plačilu.
(10) Ministrstvo, pristojno za okolje, delno ali v celoti zavrne račun iz osmega odstavka tega člena, če iz dokumentacije, priložene računu, izhaja, da obdelava ni bila izvedena v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo odpadke. V tem primeru izvajalec obdelave krije stroške ravnanja z odpadki, na katero se nanaša zavrnjen račun.
Ne glede na peti odstavek 89. člena ZVO-2 in Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2), se za projekte ali dele projektov, potrebnih za odpravo posledic poplav in plazov po tem zakonu, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo.
25. Zakon o sladkovodnem ribištvu
(oprostitev plačila koncesijske dajatve)
(1) Ne glede na 28. in 31. člen ZSRib se koncesionarjem za izvajanje ribiškega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, ki jim je nastala škoda zaradi poplav in plazov, oprosti plačilo koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024.
(2) Koncesionarju iz tega člena, ki je koncesijsko dajatev za leto 2023 deloma ali v celoti že poravnal, se plačani znesek upošteva pri plačilu naslednje koncesijske dajatve, in sicer do višine že plačane koncesijske dajatve v letu 2023.
(3) Ukrep se izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8).
(4) Vlada podrobneje določi pogoje in postopek za dodelitev pomoči iz tega člena.
26. Zakon o varstvu okolja in Zakon o rudarstvu
(uporaba viškov izkopanega materiala)
(1) Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 22. člena ZVO-2 se določbe 23. do 53. člena ZVO-2 ne uporabljajo tudi za neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, ki sta izkopana med gradbenimi deli na projektu, kjer je investitor občina, država ali drug investitor gospodarske javne infrastrukture, in katerega gradnja je dovoljena s prostorskimi izvedbenimi akti, če se v svojem prvotnem stanju uporabita za gradnjo na drugem kraju, kot sta bila izkopana, in gre za izvajanje projekta za sanacijo erodiranega območja, prizadetega zaradi poplav in plazov, za gradnjo protipoplavnih ukrepov ali za gradnjo poškodovane gospodarske javne infrastrukture v poplavah in plazovih na istem porečju in je investitor tega projekta občina ali država.
(2) Ne glede na 92. člen ZRud-1 se lahko višek mineralne surovine, ki ni onesnažen, in je izkopan med gradbenimi deli na projektu, kjer je investitor občina, država ali drug investitor gospodarske javne infrastrukture, in katerega gradnja je dovoljena s prostorskimi izvedbenimi akti, uporabi v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot je bil izkopan, če gre za izvajanje projektov iz prejšnjega odstavka.
27. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih in Zakon o agrarnih skupnostih
(nakup zemljiških parcel, ki so kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija)
(1) Ne glede na 17. do 25.a člen ZKZ, 47. člen ZG ter 41. in 42. člen ZAgrS ima Republika Slovenija pravico do nakupa zemljiške parcele, ki je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, za namen odprave posledic poplav in plazov.
(2) Nakup iz prejšnjega odstavka se izvede do 31. marca 2024 s sklenitvijo neposredne pogodbe, če je izražena volja lastnikov zemljiške parcele in Republike Slovenije.
(3) Ne glede na 3.eb in 3.ec člen ZKZ ukrepov iz 3.eb in 3.ec člena ZKZ ni treba izvesti, če gre za prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN za odpravo posledic naravne nesreče iz tega zakona, in se postopek priprave OPPN za odpravo posledic naravne nesreče iz tega zakona začne do 31. marca 2024.
(4) Ne glede na 3.g člen ZKZ se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za gradnjo objektov na območjih, za katere se sprejme OPPN iz prejšnjega odstavka, ne plača.
28. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije
(določitev drugega upravljavca)
Ne glede na 2. člen ZSKZ in 9. člen ZGGLRS lahko vlada na zemljiščih, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma družba Slovenski državni gozdovi, za namen odprave posledic poplav in plazov do 31. marca 2024 določi drugega upravljavca.
29. Gradbeni zakon
Ne glede na tretji odstavek 5. člena GZ-1 se pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, lahko lega, gabariti in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz 79. člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se z deli začne najpozneje do 31. julija 2024.
30. Zakon o elektronskih komunikacijah
(upravljanje številke skrajšanega izbiranja 114 za vzpostavitev in delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov)
(1) Ne glede na 99., 100. in 101. člen ZEKom-2 ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, do 31. decembra 2023 upravlja s številko skrajšanega izbiranja 114 za namen vzpostavitve in delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov brez predhodne pridobitve odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.
(2) Operaterji elektronskih komunikacij svojim končnim uporabnikom, ki kličejo na številko 114, zagotovijo brezplačen prenos komunikacije do klicnega centra iz prejšnjega odstavka.
31. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
Ne glede na 1. člen ZOPNN se za namen odprave posledic poplav in plazov pomoč upravičencem iz sektorja ribištva in akvakulture dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1).
Ne glede na drugi odstavek 44.b člena ZOPNN za namen odprave posledic poplav in plazov za naloge odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanašajo na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, oceno škode izdela ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, za naloge odprave posledic škode pri društvih in ustanovah pa ministrstvo, pristojno za področje delovanja oškodovanega društva ali ustanove, po programu in metodologiji kot je predviden za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(predložitev programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture)
Ne glede na 44.c in drugi odstavek 44.č člena ZOPNN za škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture za namen odprave posledic poplav in plazov program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, predloži vladi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
(vsebina programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture)
Ne glede na prvi odstavek 44.č člena ZOPNN se za škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture za namen odprave posledic poplav in plazov določi vsebina programa odprave posledic škode v gospodarstvu tudi na kmetijskih strojih in drugi opremi za opravljanje kmetijske dejavnosti ter na strojih in opremi za opravljanje ribištva in akvakulture, ki je bila poškodovana ali uničena zaradi poplav in plazov, na zalogah v kmetijstvu in zalogah v sektorju ribištva in akvakulture, ki so bile poškodovane ali uničene zaradi poplav in plazov, ter na živalih.
(financiranje programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture)
Ne glede na 44.d člen ZOPNN je za financiranje izvajanja programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov pristojno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
(upravičenci do sredstev)
Ne glede na 44.e člen ZOPNN so za namen odprave posledic poplav in plazov upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu tudi nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter društva, ki opravljajo dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture.
Ne glede na prvi odstavek 44.f člen ZOPNN za namen odprave posledic poplav in plazov višino škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(postopek dodelitve sredstev)
Ne glede na 44.g člen ZOPNN za škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov:
– upravičenci vloge predložijo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in ribištvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v kmetijstvu;
– ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, obvesti upravičence do sredstev, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, skladen s programom odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu;
– minister, pristojen za kmetijstvo in ribištvo, določi vsebino in obliko obrazca za prijavo škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture.
(izdaja in vročanje odločbe o dodelitvi sredstev)
Ne glede na prvi odstavek 46.a člena ZOPNN se tudi za škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov uporablja postopek iz 46.a člena ZOPNN.
(1) Ne glede na tretji odstavek 64. člena ZOPNN je za namen odprave posledic poplav in plazov za poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu za škodo, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, pristojno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
(2) Ne glede na četrti odstavek 64. člena ZOPNN je sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo ter sektor ribištva in akvakulture, tudi poročilo komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
1. Začasni ukrepi na področju gradnje cest za občine
(pomoč občinam na področju gradnje cest)
(1) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija) lahko na podlagi pooblastila v imenu in za račun posamezne občine izvaja storitev vodenja celotnih projektov gradenj ali vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah, prizadetih v poplavah in plazovih. Občina najpozneje do 31. oktobra 2023 direkciji posreduje nabor projektov gradenj ali vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah, katerih vodenje želi prenesti na direkcijo, ter predlaga prioritetni vrstni red posameznih projektov. Predlog mora vsebovati tudi vir financiranja.
(2) Izmed predlaganih projektov s strani prizadetih občin vlada določi projekte in prioritetni vrstni red projektov na občinskih cestah v posamezni občini, za katere bo direkcija izvajala storitev vodenja projektov.
(3) Prioritetni vrstni red projektov je odvisen od kategorije ceste, povezovalne funkcije ceste, ki jo ima ta v prostoru (npr. povezava med občinami, dostop do gospodarskih ali nedostopnih poseljenih območij), možnosti obvoza in njegove dolžine, od možne izvedljivosti trase ceste (potek po ali izven cestnega zemljišča) ter od organizacijskih zmožnosti direkcije.
(4) Stopnja pripravljenosti projektov na občinskih cestah, za katere vodenje prevzame direkcija, mora zagotavljati, da bo postopek naročila izvajanja gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist zaključen najpozneje do 31. marca 2024. Vodenje projekta je zaključeno z zaključkom gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist in predajo občinske ceste v promet.
(5) Stroški storitve iz prvega odstavka tega člena, ki jih direkcija izvaja za občine, bremenijo proračun Republike Slovenije.
(uporaba ukrepa pomoči občinam na področju gradnje cest)
Ukrep se uporablja do zaključka gradnje za projekte iz prvega odstavka prejšnjega člena in pri katerih bo postopek javnega naročila izvajalca gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist zaključen do 31. marca 2024.
2. Začasni ukrepi na področju socialnega varstva
(dodatno sofinanciranje socialnovarstvenih programov)
(1) Izvajalcem javnih socialnovarstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki so v letu 2023 sofinancirani na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, ki jih je objavilo ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, se za programe socialne rehabilitacije zasvojenih, duševnega zdravja, za brezdomce, starejše, za preprečevanje nasilja, za otroke in mladostnike, invalide in Rome ter druge programe za pomoč v stiski iz proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, zagotovijo dodatna sredstva za stroške dela ter stroške materiala in storitev, največ do višine 15 % pogodbene vrednosti javnega socialnovarstvenega programa za leto 2023, ki ga sofinancira ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenijo za dodaten obseg izvajanja svetovanja in psihosocialne pomoči ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s posledicami poplav in plazov.
(3) Izvajalci iz prvega odstavka tega člena lahko sredstva iz prvega odstavka tega člena porabijo najpozneje do 30. novembra 2024, pri čemer morajo biti storitve iz prejšnjega odstavka opravljene v času veljavnosti sklenjene pogodbe o sofinanciranju javnega socialnovarstvenega programa iz prvega odstavka tega člena.
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.
3. Začasni ukrepi na področju družinske politike
(dodatno financiranje programov v podporo družini)
(1) Programom v podporo družini iz 280. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23), ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za financiranje razpisanih vsebin centrov za družine v letih 2021 – 2025, se iz proračuna Republike Slovenije zagotovi 15 % od vrednosti programa v podporo družini, ki ga ministrstvo, pristojno za družino, financira v letu 2023.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka so namenjena za dodatno izvajanje vsebine svetovanja in psihosocialne pomoči skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in drugimi psihosocialnimi stiskami kot posledica poplav in plazov.
(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko porabijo najpozneje do 30. novembra 2024.
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za družino. Način izstavitve zahtevkov, roke izplačil in potrebna dokazila določi minister, pristojen za družino. Izvajalec programov v podporo družini ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.
4. Začasni ukrepi na področju solidarnostne pomoči
(sredstva solidarnostne pomoči v primeru poplav in plazov)
(1) Sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči, ki jo izvajalci, ki v javni mreži opravljajo institucionalno varstvo in storitev pomoči družini na domu v skladu s predpisi s področja socialnega varstva, izplačajo zaposlenim, ki so utrpeli posledice poplave in plazov kot elementarne nesreče v skladu s peto alinejo prvega odstavka 101. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr., 160/20, 88/21, 181/21, 136/22, 165/22 in 21/23 – popr.), se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(2) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.
(3) Ukrep iz tega člena se nanaša na izplačila solidarnostne pomoči, izplačane zaposlenim od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(zagotovitev sredstev vrtcem za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi poplav in plazov)
(1) Javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo se zagotovijo sredstva za izplačilo solidarnostnih pomoči v skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22 in 11/23) zaposlenim, ki so jih prizadele poplave in plazovi, občine ustanoviteljice vrtcev oziroma občine, ki so zasebnim vrtcem podelile koncesijo. Občine uveljavljajo ta sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Zasebnim vrtcem brez koncesije se zagotovijo sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči v višini iz prejšnjega odstavka iz proračuna Republike Slovenije. Vrtci ta sredstva uveljavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Ukrep iz tega člena velja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
(enkratna solidarnostna pomoč za zaposlene na dejavnosti osebne asistence)
(1) Osebni asistenti, strokovni vodje, usklajevalci osebne asistence in drugi zaposleni pri izvajalcu osebne asistence na dejavnosti osebna asistenca zaradi izvajanja storitev osebne asistence, ki so jih prizadele poplave in plazovi ter so bili zaposleni pri izvajalcu osebne asistence na dan 3. avgust 2023, so upravičeni do enkratnega izplačila solidarnostne pomoči za zaposlene na dejavnosti osebne asistence (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna pomoč za zaposlene) zaradi poplav in plazov v višini 668,21 eurov neto.
(2) Zaposleni iz prejšnjega odstavka pri svojem delodajalcu vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene do 30. septembra 2023. Zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene vsebuje podatke zaposlenega, dokazila o nastali škodi ter dokazilo, iz katerega je razvidno, da je zaposleni na dan, ko je škoda nastala, na lokaciji, na kateri je nastala hujša materialna škoda, dejansko prebival (potrdilo o stalnem ali začasnem prebivališču).
(3) Izvajalec osebne asistence za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene izstavi zahtevek ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, skupaj z zahtevo posameznika za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene s prilogami iz prejšnjega odstavka ter kopijo pogodbe o zaposlitvi zaposlenega.
(4) Sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(enkratna solidarnostna pomoč za samozaposlene v kulturi, samostojne novinarje in verske uslužbence)
(1) Do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 eura, če je v poplavah in plazovih utrpel škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti, je upravičen:
– samozaposleni v kulturi, vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, in ima na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZUJIK) pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije,
– samostojni novinar, vpisan v razvid samostojnih novinarjev, in
– verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz proračuna Republike Slovenije za pokritje prispevkov za socialno varnost.
(2) Enkratno solidarnostno pomoč lahko posamezni upravičenec iz tega člena prejme samo na podlagi ene alineje prejšnjega odstavka.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko na ministrstvo, pristojno za kulturo, vloži vlogo za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči iz tega člena najpozneje do 30. septembra 2023. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode iz prvega odstavka tega člena.
(4) O upravičenosti do izplačila enkratne solidarnostne pomoči iz tega člena ministrstvo, pristojno za kulturo, odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge.
(5) Enkratna solidarnostna pomoč iz tega člena je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov ter se ne všteva v dohodkovni cenzus iz 85. člena ZUJIK.
(6) Ukrep iz tega člena se uporablja od 3. avgusta 2023.
(7) Sredstva za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(enkratna solidarnostna pomoč za kmete)
(1) Kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in je zaradi posledic poplav in plazov utrpel škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno kmetijski proizvodnji, je upravičen do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 eura.
(2) Kmet iz prejšnjega odstavka lahko na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vloži vlogo za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči za kmete iz tega člena najpozneje do 3. novembra 2023.
(3) Vloga za enkratno solidarnostno pomoč za kmete se vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode iz prvega odstavka tega člena.
(4) O upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči za kmete odloči organ iz drugega odstavka tega člena v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Enkratna solidarnostna pomoč za kmete iz tega člena je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
(6) Sredstva za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči za kmete iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
5. Začasni ukrepi na področju opravljanja dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji
(ukrep zaposlovanja in izvajanja storitev tujcev)
(1) Za namen odprave in preprečitev posledic poplav in plazov ZRSZ delavcem, državljanom tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: tuji delavci), ki za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne potrebujejo vizuma skladno z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izdaja dovoljenja na podlagi mednarodnega sporazuma, ki se štejejo kot soglasja za izdajo enotnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), in podaja soglasja k enotnim dovoljenjem v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ki omogočajo zaposlitev (v nadaljnjem besedilu: soglasje). Minister, pristojen za delo, določi poklice in dejavnosti, ki so nujni za odpravo in preprečitev posledic poplav in plazov in v katerih se lahko zaposlujejo tuji delavci na podlagi tega zakona in pri tem upošteva posebne okoliščine in potrebe delodajalcev in naročnikov storitev, povezane z odpravo posledic poplav in plazov.
(2) Dovoljenja in soglasja iz prejšnjega odstavka ZRSZ obravnava prednostno, in sicer v desetih dneh od prejema popolne vloge za izdajo dovoljenja ali zahtevka iz tretjega odstavka tega člena. ZRSZ v informativnem listu izrecno navede namen podaje soglasja.
(3) Upravna enota, ki je pristojna za odločanje o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja tujim delavcem, za opravljanje poklicev oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena ne glede na popolnost vloge nemudoma posreduje zahtevek za podajo soglasja, ki je označen s »Poplave 2023«, v obravnavo ZRSZ, če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca, pogodba o zaposlitvi za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov ter druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih za podajo soglasja določa zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Zahtevek mora biti opremljen z enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) tujega državljana. Če zahtevek iz prejšnjega stavka ni opremljen z EMŠO tujega državljana, ZRSZ zagotovi pridobitev EMŠO tujemu državljanu, za katerega je bila vložena vloga za pridobitev enotnega dovoljenja na podlagi tega poglavja.
(4) Tujec ali njegov delodajalec po izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena vloži vlogo za izdajo enotnega dovoljenja. Če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca, pogodba o zaposlitvi za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov ter dovoljenje, upravna enota izda potrdilo iz petega odstavka tega člena.
(5) Vlogo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko vloži tujec, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebuje vizuma in ki v Republiki Sloveniji prebiva zakonito, ali njegov delodajalec, ki je za opravljanje dejavnosti, za katero se zahteva enotno dovoljenje, registriran najpozneje na dan 3. avgusta 2023. Upravna enota, pri kateri je vložena vloga, vlagatelju izda potrdilo o vloženi vlogi za izdajo enotnega dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ki tujcu dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.
(6) Upravna enota vloge obravnava prednostno.
(7) O vlogah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloča Upravna enota Celje. Vloga se lahko vloži na kateri koli upravni enoti ne glede na nameravani kraj prebivanja tujca oziroma kraj, kjer tujec prebiva, ali sedež delodajalca, ki vlaga vlogo. Upravna enota, pri kateri je vložena vloga, to nemudoma odstopi v reševanje Upravni enoti Celje.
(8) Na obrazcu vloge za enotno dovoljenje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vlagatelj označi, da se vlaga zaradi odpravljanja posledic poplav in plazov.
(9) Kadar je med tujim ponudnikom storitve in naročnikom sklenjena pogodba o izvedbi storitve na področju odprave in preprečitev posledic poplav in plazov, se za pridobitev soglasja za napotene delavce, enotnega dovoljenja za napotene delavce in začetek opravljanja dela smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.
(pogoj usposobljenosti in kontrola trga dela)
V postopku izdaje dovoljenj in podaje soglasij iz prejšnjega člena se upoštevajo tudi dokazila o neformalno pridobljeni poklicni usposobljenosti. Dovoljenje in soglasje iz prejšnjega člena se izdata brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe.
(omogočanje opravljanja dela v Republiki Sloveniji)
(1) Delodajalec, tuji delodajalec ali naročnik storitve lahko tujemu delavcu iz 89. člena tega zakona, omogoči delo za tri mesece, če tujec opravlja delo z namenom odprave in preprečitve posledic poplav in plazov na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi izdanega dovoljenja ali podanega soglasja iz 89. člena tega zakona in potrdila o vloženi vlogi iz petega odstavka 89. člena tega zakona. Soglasje ZRSZ posreduje upravni enoti, ki je pristojna za odločanje o vlogi za enotno dovoljenje, in vlagatelju.
(2) Delodajalec, tuji delodajalec ali naročnik storitve lahko tujemu delavcu iz 89. člena tega zakona omogoči delo tudi po poteku roka iz prejšnjega odstavka, in sicer do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec opravlja delo z namenom odprave in preprečitve posledic poplav in plazov na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi izdanega dovoljenja ali podanega soglasja iz 89. člena tega zakona in potrdila o vloženi vlogi iz petega odstavka 89. člena tega zakona.
(3) Naročnik storitve po tem poglavju je pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, za katerega tuji delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ali druga pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: izvajalec storitve), izvaja določeno storitev zaradi odprave in preprečitve posledic poplav in plazov z zaposlenimi tujimi delavci, ki delo opravljajo v skladu z določbami tega poglavja.
(4) Naročnik storitve mora pred začetkom izvajanja storitve iz prejšnjega odstavka pri izvajalcu storitve preveriti, da ima tuji delavec izdano dovoljenje ali podano soglasje iz devetega odstavka 89. člena tega zakona in potrdilo o vloženi vlogi iz petega odstavka 89. člena tega zakona ter urejeno obvezno socialno zavarovanje.
(5) Vse stroške v postopku izdaje enotnih dovoljenj, ki so izdana na podlagi soglasja po tem poglavju, krije delodajalec ali tuji delodajalec.
(pogoji in omejitve za opravljanje dela)
(1) Tuji delavci, ki so pridobili dovoljenje ali soglasje iz 89. člena tega zakona, lahko opravljajo le dela, ki so povezana z odpravo posledic poplav in plazov, in sicer le na ozemlju Republike Slovenije. Ne glede na določbe tega poglavja delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, v okviru opravljanja te dejavnosti za namen odprave posledic poplav in plazov ne more zaposlovati tujih delavcev.
(2) Rok za nastop dela tujca in obveznost prijave v obvezno socialno zavarovanje je 15 dni od vročitve soglasja iz 89. člena tega zakona. Rok za nastop dela tujega delavca z izdanim dovoljenjem je 15 dni od vročitve potrdila iz petega odstavka 89. člena tega zakona.
(3) Prijava v obvezno socialno zavarovanje je mogoča na podlagi potrdila iz petega odstavka 89. člena tega zakona, podanega soglasja ali izdanega dovoljenja.
ZRSZ za potrebe zaposlovanja tujih delavcev za namen odpravljanja posledic poplav in plazov izvaja mednarodne zaposlitvene sejme v državah izvora tujcev ter oglašuje in promovira prosta delovna mesta. ZRSZ izvaja informiranje s predstavitvijo splošnih življenjskih razmer, pogojev vstopa, prebivanja in dela v Republiki Sloveniji ter seznanitvijo s pravicami in dolžnostmi tujih delavcev v Republiki Sloveniji.
(1) Za namen podaje ali umika soglasja, odločanja o izdaji ali razveljavitvi dovoljenj, spremljanja stanja na trgu dela in izvajanja nadzora nad določbami tega poglavja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene ZRSZ upravlja naslednje evidence:
1. evidenca o podanih soglasjih po tem zakonu;
2. evidenca izdanih dovoljenj;
3. evidenca delodajalcev in naročnikov storitve s prepovedjo zaposlovanja in dela tujcev in izvajanja storitev iz 97. člena tega zakona.
(2) Evidenci ZRSZ iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka vsebujeta podatke iz 48. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23; v nadaljnjem besedilu: ZZSDT). Evidenca iz 3. točke prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika storitve;
2. matično številko delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika storitve;
3. vrsto kršitve iz 161. člena tega zakona;
4. organ, ki je ugotovil kršitev;
5. vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
6. datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
7. pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;
8. obdobje prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev iz 97. člena tega zakona.
(3) Podatki iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se hranijo tri leta po poteku veljavnosti enotnega dovoljenja, soglasja za zamenjavo, prijavi začetka izvajanja storitev oziroma dela zastopnika in se nato arhivirajo. Podatki iz 3. točke prvega odstavka tega člena se hranijo tri leta po vnosu podatkov in se nato arhivirajo.
(posredovanje in pridobivanje podatkov)
(1) ZRSZ za namen inšpekcijskega nadzora nad delom tujih delavcev, zaposlenih na podlagi določb tega poglavja, in delavcev, napotenih v Republiko Slovenijo za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov, Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, Policiji in Finančni upravi Republike Slovenije posreduje vse podatke iz evidenc, ki jih vodi na podlagi prejšnjega člena.
(2) ZRSZ podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem poglavjem, brezplačno pridobiva iz evidenc naslednjih upravljavcev, in sicer:
1. upravnih enot: podatki iz 1., 10., 11. in 14. točke prvega odstavka ter 1. in 2. točke tretjega odstavka 48. člena ZZSDT;
2. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: podatki iz 15. in 16. točke prvega odstavka 48. člena ZZSDT;
3. ministrstva, pristojnega za kmetijstvo: podatek iz 17. točke prvega odstavka 48. člena ZZSDT;
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: podatki iz 12. in 18. točke prvega odstavka 48. člena ZZSDT;
5. Inšpektorata Republike Slovenije za delo: podatki o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom storitve, njihovim odgovornim osebam in tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev;
6. Finančne uprave Republike Slovenije: podatki iz 19., 20. in 21. točke prvega odstavka 48. člena ZZSDT ter o pravnomočnih sklepih ali odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom storitve, njihovim odgovornim osebam ali tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev;
7. ministrstva, pristojnega za pravosodje: podatki o pravnomočno obsojenih delodajalcih, tujih delodajalcih in naročnikih storitve zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.
(3) ZRSZ lahko evidence, ki jih upravlja po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z evidencama Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Finančne uprave Republike Slovenije o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških ter evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(4) ZRSZ lahko podatke o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v posamičnih postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz evidenc Inšpektorata Republike Slovenije za delo z neposrednim vpogledom in iz evidenc Finančne uprave Republike Slovenije na podlagi vsakokratnega zahtevka.
(5) ZRSZ lahko podatke iz 7. točke drugega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za namene odločanja v posamičnih postopkih, pridobi iz kazenske evidence na podlagi vsakokratnega elektronskega zahtevka.
(6) Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem poglavjem se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(uporaba drugih predpisov)
Če v tem poglavju ni določeno drugače, se glede zaposlovanja in dela, vstopa in prebivanja v Republiki Sloveniji, postopka in pogojev za pridobitev enotnega dovoljenja ter drugih vprašanj zaposlovanja in dela ter vstopa in prebivanja tujih delavcev uporabljata zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, in zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev.
Delodajalcu, tujemu delodajalcu ali naročniku storitve je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev, če mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz 161. člena tega zakona, in sicer tri leta od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
(omejitev ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve status družbenika)
(1) V zvezi s pravnomočno odločbo, s katero je bila izrečena globa po 161. členu tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe o preverjanju omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila.
(1) Za nadzor nad izvajanjem 89. do 98. člena tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
(2) Inšpektorat Republike Slovenije za delo ima zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega poglavja neposreden vpogled v elektronske evidence ZRSZ in upravnih enot glede podatkov o dovoljenjih, soglasjih, informativnih listih in enotnih dovoljenjih, izdanih na podlagi določb tega poglavja.
(3) Nadzor nad kršitvami določb tega poglavja v okviru nadzora nad zakonitostjo bivanja, ki ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, izvaja tudi Policija. O sumih in ugotovljenih kršitvah določb tega poglavja, Policija nemudoma obvesti organ iz prvega odstavka tega člena.
(4) Policija ima zaradi izvajanja nadzora v skladu s prejšnjim odstavkom neposreden vpogled v elektronske evidence ZRSZ glede podatkov o dovoljenjih in soglasjih, ki jih ZRSZ na podlagi določb tega poglavja poda v postopku izdaje enotnega dovoljenja, in o opravljenih prijavah začetka izvajanja storitev.
(5) Če organ iz prvega odstavka tega člena pri izvajanju nadzora po tem zakonu ugotovi sum nezakonitega prebivanja tujcev, o tem nemudoma obvesti Policijo, ki v zvezi z navedenim postopa v skladu s pooblastili.
Ukrepi iz 89. do 99. člena tega zakona se uporabljajo do 31. avgusta 2024, razen če ni v tem poglavju določeno drugače.
6. Začasni ukrep solidarnostne delovne sobote in prispevek
(solidarnostna delovna sobota in prispevek)
(1) Za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto v skladu s prejšnjim odstavkom preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa ter prispeva znesek plače iz petega odstavka tega člena.
(3) Z izjemo dela preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa v skladu s prejšnjim odstavkom mora delodajalec pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o delovnem času, odmorih in počitkih.
(4) Sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov avgusta 2023, prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji, ter delodajalci, ki bodo na te dneve organizirali delovni proces.
(5) Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec.
(6) Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo delodajalca (firma ali ime, sedež, davčna številka) in posameznega delavca (ime in priimek, naslov, davčna številka), ter podatke o skupnem prispevku delavcev ter prispevku posameznega delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto ter podatek o prispevku delodajalca za posamezno solidarnostno delovno soboto. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna.
(7) Prispevek delodajalca po tem členu v Sklad za obnovo Slovenije se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.
(8) Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov delavcev in delodajalcev za Sklad za obnovo Slovenije in davčno izvršbo po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(9) Prispevki iz petega odstavka tega člena se zbirajo na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.
(obvezni solidarnostni prispevek)
(1) Za zagotovitev dela sredstev za financiranje škode in obnove po poplavah in plazovih se za leti 2023 in 2024 uvede obvezni solidarnostni prispevek za obnovo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: obvezni solidarnostni prispevek).
(2) Obvezni solidarnostni prispevek plačajo fizične osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, rezidenti Republike Slovenije in zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024 (v nadaljnjem besedilu: fizične osebe), ter pravne osebe, ki so zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe).
(3) Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka, kot je določena v četrtem in petem odstavku tega člena, ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024.
(4) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka od dohodkov iz dejavnosti davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024.
(6) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je tudi vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v letno davčno osnovo in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo.
(7) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za pravne osebe je davčna osnova po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024.
(8) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka se določi na podlagi podatkov za odmero dohodnine za leto 2023 oziroma 2024, dokončnih odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov davčnega odtegljaja od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračunov davka od dohodkov pravnih oseb.
(9) Obvezni solidarnostni prispevek po tem členu se ne šteje za odhodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in zakonu, ki ureja dohodnino.
(10) Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove, določene v četrtem in šestem odstavku tega člena, po stopnji 0,3 %.
(11) Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove, določene v petem in sedmem odstavku tega člena, po stopnji 0,8 %.
(12) Obvezni solidarnostni prispevek, odmerjen oziroma obračunan po tem členu, se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote iz prejšnjega člena, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka po tem členu.
(13) Obvezni solidarnostni prispevek odmeri Finančna uprava Republike Slovenije fizičnim osebam v postopku odmere dohodnine za leto 2023 oziroma 2024 za posamezno leto od osnove po četrtem in petem odstavku tega člena.
(14) Ne glede na prejšnji odstavek fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, od osnove po petem odstavku tega člena oziroma fizičnim osebam od osnove po šestem odstavku tega člena Finančna uprava Republike Slovenije izda odločbo o odmeri obveznega solidarnostnega prispevka od teh osnov do 31. decembra 2024 oziroma 31. decembra 2025.
(15) Pravne osebe obvezni solidarnostni prispevek obračunajo same na način, v rokih in po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024.
(16) Posledice vloženega pravnega sredstva v zvezi z odmero dohodnine oziroma obveznega solidarnostnega prispevka po trinajstem odstavku tega člena učinkujejo tudi na odmero obveznega solidarnostnega prispevka oziroma odmero dohodnine.
(17) Če davčnemu zavezancu informativni izračun dohodnine ni bil vročen, ni dolžan vložiti napovedi za odmero obveznega solidarnostnega prispevka.
(18) Glede pobiranja obveznega solidarnostnega prispevka, pravnih sredstev, odpisa, odloga in obročnega odplačevanja, zastaranja in drugih vprašanj se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(19) Obvezni solidarnostni prispevek se zbira na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in je vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.
7. Začasni ukrep na področju začasne porabe sredstev
(poraba javnih sredstev, ki jih imajo delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri in jih vodijo na posebnem kontu)
(1) Javna sredstva, pridobljena iz naslova zaposlovanja invalidov, skladno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in ki jih delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) vodijo na posebnem kontu (konto 96), lahko do 31. decembra 2023 porabijo tudi za sanacijo nastale škode zaradi poplav in plazov, in sicer za nakup opreme, ki je bila poškodovana do višine stanja neamortizirane vrednosti in nakup materiala ter rezervnih delov, ki so bili poškodovani in se uporabljajo v proizvodnji.
(2) Javna sredstva iz prejšnjega odstavka lahko upravičenci porabljajo skladno s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 12. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov 50/180 iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(3) Pristojni organ za izvajanje tega ukrepa je ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
(4) Upravičenci morajo za porabo javnih sredstev o vseh namenih iz prvega odstavka tega člena hraniti dokazila v obliki računov in knjigovodskih listin za nedoločen čas in jih na zahtevo kadarkoli dati na vpogled organu iz prejšnjega odstavka, ki preverja skladnost porabe državnih pomoči v skladu z veljavnimi predpisi.
(pogoji dodelitve javnih sredstev delodajalcem, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom)
(1) Upravičenec lahko sredstva za odpravo posledic škode po poplavah in plazovih iz prvega odstavka prejšnjega člena porabi za odpravo posledic škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec, v skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU.
(2) Pri porabi sredstev iz prejšnjega odstavka mora upravičenec zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih v skladu s tem zakonom, sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij in sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec.
(3) Če pristojni organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da je upravičenec predložil neresnične podatke, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec porabil sredstva za odpravo posledic škode v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU ali tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 2022/2472/EU z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU), od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.
8. Začasni ukrepi na področju energetske gospodarske javne infrastrukture in občinske javne infrastrukture
(obnova energetske gospodarske javne infrastrukture)
(1) Za vzpostavitev osnovne oskrbe in zagotovitev nemotene, varne ter zanesljive oskrbe s toploto, plinom in električno energijo, se obnova energetske gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: energetska GJI), ki je potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb, in ki je bila uničena ali poškodovana v poplavah in plazovih izvede kot:
– vzdrževalna dela v javno korist ali
– gradnja nadomestitvene energetske GJI.
(2) Obnova iz prejšnjega odstavka obsega vsa dela, ki omogočajo vzpostavitev energetske GJI v stanje, v katerem se lahko varno uporablja in obratuje.
(3) Obnova energetske GJI iz prvega odstavka tega člena ter prevzem objektov in zemljišč, potrebnih za zagotovitev oskrbe uporabnikov z električno energijo, toploto in plinom sta v javno korist, izvajajo pa jo podjetja, ki imajo v lasti ali ki upravljajo s plinskim ali z elektroenergetskim sistemom, ali pravne osebe, na katere je elektroenergetsko podjetje skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, preneslo izvajanje nalog (v nadaljnjem besedilu: operaterji).
(4) Ne glede na četrti odstavek 2. člena GZ-1 se obnova energetske GJI lahko izvaja v neskladju s prostorskimi akti.
(5) Obnova energetske GJI, za katero je bila izvedena prijava začetka gradnje do 1. marca 2024, se konča v skladu s tem zakonom. Ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo do 1. marca 2024, če v tem zakonu ni drugače določeno.
(vzdrževalna dela v javno korist)
Za vzdrževalna dela v javno korist se šteje tudi uporaba drugačne tehnične rešitve, kot je bila uporabljena pri gradnji prvotne energetske GJI, če taka rešitev sega izven obstoječih gabaritov naprav in objektov energetske GJI, vendar ne več kot je potrebno za zagotavljanje varnosti, ki temelji na izvedbi tehničnih varnostnih ukrepov v skladu s tehničnimi predpisi.
(gradnja nadomestitvene energetske GJI)
(1) Če obnova energetske GJI z vzdrževalnimi deli v javno korist na obstoječi trasi oziroma v varovalnem pasu prvotne energetske GJI zaradi podrtih premostitvenih objektov, sprememb reliefa, npr. plazu, ali strukture zemljišča ali zaradi plazenja terena ni mogoča, se energetska GJI lahko umesti po nadomestni trasi, ki je čim bliže trasi prvotne energetske GJI (v nadaljnjem besedilu: gradnja nadomestitvene energetske GJI). Nadomestna trasa je od prvotne trase lahko oddaljena toliko, kot je potrebno za zagotavljanje varnosti, ki temelji na izvedbi tehničnih varnostnih ukrepov v skladu s tehničnimi predpisi.
(2) Investitor mora za gradnjo nadomestitvene energetske GJI izdelati dokumentacijo, ki jo za fazo izvedbe gradnje glede na zahtevnost gradnje predvideva GZ-1 oziroma dokumentacijo, ki jo je treba izdelati v skladu z uredbo, ki ureja vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike.
(3) Ne glede na 5. člen GZ-1 se gradnja nadomestitvene energetske GJI po tem zakonu šteje za dela, za katera se gradbeno dovoljenje ne pridobiva, potrebna pa je prijava začetka gradnje, ki se ji priloži:
– zakoličbeni zapisnik, kadar je ta zahtevan,
– dokumentacijo, ki jo za fazo izvedbe gradnje glede na zahtevnost gradnje predvideva zakon, ki ureja graditev, in
– podatke o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijsko številko vodje nadzora.
(poseg v lastninsko pravico)
(1) Za namen obnove energetske GJI lahko prevzame investitor posest na zemljiščih, potrebnih za izvedbo gradenj iz 106. člena in prvega odstavka 107. člena tega zakona, z dnem, ko pri notarju ali sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za ta zemljišča in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če pred tem vlada oziroma občinski svet s sklepom ugotovi, da je na teh zemljiščih ugotovljena javna korist za izvedbo obnove energetske GJI po tem zakonu. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za energijo.
(2) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu zneska iz prejšnjega odstavka v hrambo mora biti določen rok hrambe do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj pet let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi lastninske pravice.
(3) Položeni znesek iz prvega odstavka tega člena je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.
(4) Investitor obnove energetske GJI, ki je prevzel posest po prvem odstavku tega člena, mora nemudoma, najpozneje pa v šestih mesecih po položitvi zneska iz prvega odstavka tega člena, sprožiti postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev stvarnih pravic na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali pridobitve služnosti v javno korist, se ne glede na prvi odstavek 204. člena ZUreP-3 šteje, da je javna korist izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta iz prvega odstavka tega člena, s položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena pa se šteje, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 215. člena ZUreP-3 glede prenosa lastninske pravice kljub vloženi pritožbi zoper odločbo o razlastitvi.
(5) Če investitor prevzame posest na zemljišču v skladu s prvim odstavkom tega člena, pripada njegovemu lastniku denarno nadomestilo zaradi omejitve njegove uporabe za čas od prevzema posesti do takrat, ko investitor pridobi lastninsko ali drugo stvarno pravico na zadevnemu zemljišču.
(6) Denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka se dogovori s pogodbo za odkup ali ustanovitev služnosti, če se nepremičnina pridobi ali obremeni sporazumno, ali kot del odškodnine v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, če se nepremičnina razlasti ali obremeni s služnostjo v javno korist, pri čemer to nadomestilo ne more presegati višine te odškodnine. Glede izdelovalcev ocene nadomestila se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka tega člena glede izdelovalcev ocene odškodnine.
(7) Investitor pred položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena lastnika zemljišča obvesti o nameravanem prevzemu posesti ter o tem, da bo najpozneje v šestih mesecih po začetku gradnje začet postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, in da mu za čas uporabe njegovega zemljišča pripada nadomestilo iz petega odstavka tega člena.
(8) Pogodbe za omejitev lastninske pravice iz tega člena se sklepajo za čas obratovanja infrastrukture in v korist vsakokratnega investitorja ali lastnika posamezne infrastrukture ali v korist gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je investitor ali lastnik infrastrukture.
(9) V primerih, ko pri notarju ali sodišču pologa ocenjene odškodnine ali varščine ni mogoče izvesti, se kot dokazilo pravice graditi za sisteme električne energije z nazivno napetostjo 20 kV in več ali prenosne sisteme zemeljskega plina poleg dokazil po zakonu, ki ureja graditev objektov, štejejo tudi listine iz prvega odstavka odstavek 475. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS).
(izdelava investicijske dokumentacije)
Če je za izvedbo del na energetski GJI s posebnimi predpisi obvezna izdelava investicijske dokumentacije, se v letu 2023 in 2024 za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav in plazov izdela dokument identifikacije investicijskega projekta, ki vsebuje bistvene elemente, ki omogočajo ustrezno načrtovanje, izvedbo in nadzor nad projektom, ter poročilo o izvedbi projekta.
(projektni pogoji za dela na energetski GJI)
(1) Izvajalci gospodarskih javnih služb oziroma upravljavci gospodarske javne infrastrukture, ki leži na območju energetske GJI, ki se obnavlja, podajo le projektne pogoje za dela v zvezi z obnovo energetske GJI.
(2) Investitor najmanj 14 dni pred začetkom obnove energetske GJI o tem obvesti izvajalce oziroma upravljavce iz prejšnjega odstavka, ki mu nemudoma, najpozneje pa v petih dneh od prejema obvestila o začetku del, izdajo projektne pogoje.
(3) Če se med obnovo energetske GJI ugotovi, da je na vplivnem območju del tudi druga vrsta infrastrukture, se za obveščanje izvajalca oziroma upravljavca te infrastrukture smiselno uporablja prejšnji odstavek.
(vpis v kataster javne infrastrukture)
Po končanju vseh del, potrebnih za obnovo energetske GJI na zaključenem delu omrežja, operater posreduje podatke o spremembah objektov, naprav in omrežij energetske GJI organu, pristojnemu za geodetske zadeve, zaradi evidentiranja v katastru gospodarske javne infrastrukture.
(1) Za obnovo energetske GJI se v delu, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Po dokončanju del, potrebnih za obnovo energetske GJI po tem zakonu, je za gradnjo nadomestitvene GJI, razvrščene med manj zahtevne in zahtevne objekte, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, treba pridobiti uporabno dovoljenje.
(3) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka se priložijo:
– projektna dokumentacija izvedenih del z označenimi odstopanji od dokumentacije za izvedbo gradnje,
– projektni pogoji iz 110. člena tega zakona in
– dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin oziroma v kataster gospodarske javne infrastrukture, če je to predpisano.
(4) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka investitor.
(5) Uporabno dovoljenje za objekte, zgrajene po tem zakonu, se izda brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda ter brez okoljevarstvenega in naravovarstvenega soglasja, razen če ga zahteva investitor ali izvajalec del.
(razvrstitev odjemalcev v podatkovnih bazah operaterjev)
(1) Distribucijski operater električne energije za namen znižanja plačila tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo in cen dobavljene energije za določeno obdobje ter sklepanja služnostnih pogodb zaradi obnove energetske GJI pridobi podatke o povzročeni škodi na posameznih objektih iz centralne zbirke podatkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(2) Na podlagi ocenjene škode za vsak objekt distribucijski operater električne energije končne odjemalce razvrsti v naslednje skupine:
– odjemalci, katerim je nastala blaga škoda na objektu,
– prizadeti odjemalci, katerim je nastala huda škoda na objektu in
– zelo prizadeti odjemalci, katerih objekt je popolnoma uničen, tako da ni odjema oziroma odjem ni mogoč.
(3) Distribucijski operater električne energije razvrsti končne odjemalce v skupine iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od prejema podatkov iz centralne zbirke podatkov. Osebni podatki končnih odjemalcev, ki se zbirajo in obdelujejo na podlagi tega člena, so: osebno ime, naslov in davčna številka. Zbrani podatki se hranijo tri leta od njihovega prejema.
(4) Distribucijski operater električne energije mora podatke iz prejšnjega odstavka dopolniti s številko merilnega mesta in jih brezplačno zagotoviti pravnim osebam, na katere je elektroenergetsko podjetje skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, preneslo izvajanje nalog, in dobaviteljem električne energije.
(5) Obdelava osebnih podatkov odjemalcev, ki so vključeni v podatkovne baze operaterjev, je dovoljena izključno za namen izvajanja ukrepov, povezanih s porabo energije in pomočjo prizadetim v poplavah in plazovih. Operaterji so odgovorni za zagotavljanje ustreznega varstva osebnih podatkov ter spoštovanje veljavne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.
(6) Obdelavo osebnih podatkov lahko izvajajo le za to pooblaščene osebe ali organizacije (obdelovalci), ki so sklenili ustrezne pogodbe o obdelavi osebnih podatkov z operaterji. Obdelovalci so dolžni spoštovati varnostne zahteve in določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter delovati skladno z navodili operaterjev.
(7) Minister, pristojen za energijo, predpiše metodologijo za razvrščanje odjemalcev.
(sprememba obračuna postavk na računu za električno energijo)
(1) Odjemalci, pri katerih zaradi posledic poplav in plazov odjem električne energije tehnično ni mogoč oziroma ni odjema, ne plačujejo:
– akontacije za porabo električne energije v primeru letnega obračunavanja energije,
– prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije iz a) točke tretjega odstavka 16. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE),
– prispevka za energetsko učinkovitost iz 8. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) in
– prispevka za delovanje operaterja trga iz 95. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21).
(2) Vsem odjemnim skupinam odjemalcev iz prejšnjega odstavka se tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo znižajo na nič.
(3) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do ponovne priključitve oziroma oskrbe.
(sprememba obračuna postavk na računu za plin)
(1) Odjemalci, pri katerih je zaradi posledic poplav in plazov prekinjena oskrba s plinom na območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema, ne plačujejo:
– prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki bremeni trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjeni naftni plin ter utekočinjeni zemeljski plin iz b) točke tretjega odstavka 16. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE),
– prispevka za energetsko učinkovitost iz 8. člena Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) in
– okoljske dajatve za onesnaževanje okolja iz 172. člena ZVO-2.
(2) Vsem odjemnim skupinam odjemalcev iz prejšnjega odstavka se tarifne postavke operaterjev sistema plina znižajo na nič.
(3) Odjemalci, ki na dan uveljavitve tega zakona še nimajo zagotovljene oskrbe s plinom, ne plačujejo postavk iz prvega odstavka tega člena od 4. avgusta 2023 do ponovne priključitve oziroma oskrbe.
(1) Odjemalci plina in daljinske toplote, ki jim zaradi poškodb na energetski GJI zaradi poplav ali plazov na podlagi pogodb o odjemu ni možno dobaviti oziroma zagotoviti plina ali toplote do 1. oktobra 2023, imajo pravico do uporabe drugega energenta, ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov o obvezni priključitvi na omrežje in o obvezni uporabi energenta za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti.
(2) Odjemalci plina in daljinske toplote, ki jim zaradi poškodb na energetski GJI zaradi poplav ali plazov ni možno dobaviti oziroma zagotoviti oskrbe z energijo, niso dolžni plačati pogodbene kazni, niso odškodninsko odgovorni zaradi nezmožnosti izvajanja pogodb o dobavi in dostopu oziroma nimajo drugih obveznosti, ki izhajajo iz obstoječega pogodbenega razmerja.
(3) Dobavitelji morajo odjemalce, ki jim zaradi poškodb na energetski GJI zaradi poplav ali plazov ni možno dobaviti oziroma zagotoviti plina oziroma toplote do 1. oktobra 2023, v 15. dneh od uveljavitve tega zakona obvestiti, kdaj bodo energent odjemalcem lahko dobavili.
(obračun električne energije za dan 14. avgust 2023)
(1) Omrežnina in električna energija, ki je bila dobavljena končnim odjemalcem na dela prost dan 14. avgust 2023 v skladu s 15. členom ZOPNN-F, se obračuna po nižji dnevni tarifni postavki (v nadaljnjem besedilu: MT).
(2) Obračun porabljene električne energije iz prejšnjega odstavka se na odjemnih mestih, kjer so nameščeni napredni merilni sistemi, opravi na podlagi merilnih podatkov po dejanski porabi.
(3) Na odjemnih mestih, kjer ni nameščenega naprednega merilnega sistema oziroma če ni nameščene naprave, ki bi omogočala evidentiranje porabe električne energije za dan 14. avgust 2023 po MT, operater izvede korekcijo porabe za dan 14. avgust 2023 na osnovi zadnje evidentirane povprečne dnevne porabe. Tako izračunano korekcijo upošteva na prvem obračunu po stanju, katerega datum konca obračunskega obdobja je od 14. avgusta 2023 dalje.
(oprostitev plačila stroškov občinske javne infrastrukture)
(1) Uporabniku občinske gospodarske javne službe varstva okolja iz prvega odstavka 233. člena ZVO-2, ki se mu zaradi posledic poplav in plazov javna služba ne more izvajati zaradi razlogov na strani izvajalca javne službe, ker je objekt uporabnika javne službe tako poškodovan, da ni primeren za bivanje, ali zaradi poškodb druge javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe, se ne zaračuna stroškov občinske javne infrastrukture tiste javne službe, ki se ne izvaja.
(2) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do odprave razlogov, ki so privedli do neizvajanja storitev.
9. Začasni ukrepi na področju javnega naročanja
(označitev postopkov javnih naročil, povezanih z odpravo posledic poplav in plazov)
Naročnik mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu s tem zakonom, na vidnem mestu označiti, da gre za javno naročilo, povezano za odpravo posledic poplav in plazov.
10. Začasni ukrepi na področju davčne politike
(nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča)
(1) Občina lahko davčnemu zavezancu, ki mu je kot posledica poplav in plazov na nepremičnini nastala hujša škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje ali ki onemogoča izvajanje dejavnosti, na podlagi njegove vloge in potrdila o plačilu odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023, z odločbo določi izplačilo v celotni ali delni višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 za to nepremičnino na podlagi kriterijev, ki jih sama določi.
(2) Upravičenec, ki pridobi sredstva po tem členu v zvezi z opravljanjem dejavnosti, lahko ta sredstva kot del sredstev za odpravo posledic škode po poplavah in plazovih porabi za odpravo posledic škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec, v skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU.
(3) Pri porabi sredstev iz prejšnjega odstavka mora upravičenec zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih v skladu s tem zakonom, sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij in sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode, ki jo potrdi pooblaščeni cenilec.
(4) Če občina ugotovi, da je upravičenec predložil neresnične podatke, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec porabil sredstva za odpravo posledic škode v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(5) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU in tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 2022/2472/EU, od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti občino najpozneje v dveh mesecih po izplačilu.
(6) Izplačila fizičnim osebam po tem členu, razen izplačil povezanih z opravljanjem dejavnosti, so oproščena plačila davkov in prispevkov.
(stopnja DDV za gasilsko opremo)
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost, se v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1) davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobavo tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih.
(2) Seznam tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za gasilstvo.
(davčna obravnava nastanitev in z njimi povezanih odhodkov)
(1) Dohodek v obliki brezplačne uporabe nastanitvenih zmogljivosti ali v obliki zagotovitve nastanitve s plačilom znižane najemnine, ki ga prejmejo osebe, ki so bile zaradi utrpljene hujše škode na osebnem premoženju zaradi poplav in plazov primorane poiskati novo ali začasno nastanitev, se do konca leta 2024 ne šteje za dohodek po ZDoh-2.
(2) Zavezancu po ZDDPO-2 ali zavezancu po ZDoh-2, ki opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ki osebam zagotovi nastanitev po prejšnjem odstavku, se pri ugotavljanju davčne osnove, ne glede na določbe ZDDPO-2 in ZDoh-2, ki urejajo priznavanje odhodkov, priznajo odhodki, ki nastanejo v zvezi s to nastanitvijo do konca leta 2024.
11. Začasni ukrepi na področju digitalne preobrazbe
(zagotavljanje računalniške opreme)
(1) Pravnim osebam javnega prava, ki izkažejo, da jim je bila v poplavah in plazovih uničena ali poškodovana osnovna računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo oziroma izvajanje svoje dejavnosti (namizni računalnik s pripadajočo opremo ali prenosni računalnik), ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, zagotovi prenosne računalnike.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti ministrstvu, pristojnemu za digitalno preobrazbo, zase in za pravne osebe javnega prava, katerih ustanoviteljice so, posredujejo seznam uničene ali poškodovane računalniške opreme iz prejšnjega odstavka do 30. septembra 2023.
(3) Druge pravne osebe javnega prava ministrstvu, pristojnemu za digitalno preobrazbo, posredujejo seznam uničene ali poškodovane računalniške opreme iz prvega odstavka tega člena do 30. septembra 2023.
(4) Ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, zagotovi prenosne računalnike upravičencem iz prvega odstavka tega člena najpozneje do 31. decembra 2023.
12. Začasni ukrepi na področju kulture in medijev
(izredna finančna pomoč filmskim in avdiovizualnim projektom)
(1) Producent filmskega ali avdiovizualnega projekta, ki ga sofinancira Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SFC), je v primeru nastanka škode, kot so odpoved snemalnih dni in uničenje filmske lokacije, v času snemanja pri realizaciji filmskega ali avdiovizualnega projekta zaradi posledic poplav in plazov, upravičen do izredne finančne pomoči.
(2) Izredna finančna pomoč iz prejšnjega odstavka za posamičen projekt znaša največ 10.000,00 eurov na snemalni dan in skupaj največ za pet snemalnih dni.
(3) Producent iz prvega odstavka tega člena lahko na SFC vloži vlogo za izplačilo izredne finančne pomoči v 60 dneh od nastanka škode iz prvega odstavka tega člena oziroma od trenutka, ko je bil vlogo zmožen vložiti. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek in višino navedene nastale škode.
(4) O upravičenosti do izplačila in višini izredne finančne pomoči odloči posebna strokovna komisija SFC v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za kulturo.
(5) Sredstva za izplačilo izredne finančne pomoči iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(pogoji dodelitve izredne finančne pomoči filmskim in avdiovizualnim projektom)
(1) Izredna finančna pomoč iz prejšnjega člena se izvaja v skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU.
(2) Upravičenec iz prejšnjega člena vlogi priloži:
– dokazilo o višini škode, ki ga potrdi SFC, v skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU,
– izjavo, da sredstva, prejeta v skladu s prejšnjim členom, skupaj z izplačilom zavarovalnega zneska, prejetimi donacijami in sredstvi, dodeljenimi iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ne bodo presegla višine dejanske škode, ki jo potrdi posebna strokovna komisija SFC.
(3) Pri odločanju o višini izredne finančne pomoči je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih na podlagi tega zakona, sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij in sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode, ki jo potrdi posebna strokovna skupina SFC.
(4) Če inšpektorat ministrstva, pristojnega za kulturo, ugotovi, da je upravičenec predložil neresnične podatke, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel izredno finančno pomoč na podlagi tega zakona v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu z odločbo določi rok za vračilo nedovoljene prejete izredne finančne pomoči z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, od dneva nakazila sredstev, prejetih na podlagi tega zakona.
13. Začasni ukrepi na področju zakonodaje, ki ureja javne uslužbence
(začasna premestitev zaradi nujnih delovnih potreb)
(1) Javnega uslužbenca ali uslužbenko (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) je zaradi odprave posledic poplav in plazov dopustno začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev v okviru istega delodajalca) ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev k drugemu delodajalcu).
(2) Začasna premestitev je dopustna s soglasjem ali brez soglasja javnega uslužbenca, in sicer na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo na tem delovnem mestu sposoben opravljati.
(3) Začasna premestitev javnega uslužbenca ni dopustna, če:
1. gre za starejšega delavca v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
2. gre za javno uslužbenko med nosečnostjo ali če doji otroka,
3. je javni uslužbenec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali je odsoten zaradi nege družinskega člana,
4. je javni uslužbenec na materinskem, očetovskem ali starševskem dopustu,
5. je javni uslužbenec začasno odsoten zaradi zagotavljanja varstva otrok,
6. gre za javnega uslužbenca, ki v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, dela s krajšim delovnim časom od polnega,
7. gre za javnega uslužbenca, za katerega zakon, ki ureja delovna razmerja, določa varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom,
8. je javni uslužbenec invalid.
(4) Začasna premestitev ni dopustna tudi, če je kraj začasnega opravljanja dela od kraja bivališča, s katerega javni uslužbenec prihaja na delo, oddaljen več kot 70 km v eno smer.
(5) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za javnega uslužbenca, zaposlenega pri izvajalcu, ki zagotavlja socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali storitve pomoč na domu v skladu s predpisi s področja socialnega varstva.
(trajanje začasne premestitve)
(1) Začasna premestitev začne učinkovati z dnem, ki je določen v sklepu o začasni premestitvi, in preneha s potekom datuma, določenega v sklepu o začasni premestitvi, in lahko traja najdlje do 31. decembra 2023.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek začasna premestitev javnega uslužbenca preneha tudi z dnem nastopa katere izmed okoliščin iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
(sklep o začasni premestitvi)
(1) Javni uslužbenec je začasno premeščen s pisnim sklepom.
(2) Sklep o začasni premestitvi v okviru istega delodajalca izda predstojnik delodajalca, s katerim ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, sklep o začasni premestitvi k drugemu delodajalcu pa sporazumno izdata predstojnika obeh delodajalcev.
(3) Če ne more več organizirati delovnega procesa, delodajalec, pri katerem ima javni uslužbenec, ki je začasno premeščen, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na prejšnji člen pisno sporoči delodajalcu, h kateremu je javni uslužbenec začasno premeščen, da se mora javni uslužbenec vrniti na svoje delovno mesto. V takem primeru se javni uslužbenec vrne k svojemu delodajalcu v treh delovnih dneh od oddaje pisnega sporočila.
(4) V sklepu o začasni premestitvi se določi:
– datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu in datum prenehanja začasne premestitve,
– delovno mesto, na katerem bo javni uslužbenec opravljal delo, s kratkim opisom nalog,
– plača, povračila stroškov in drugi prejemki, ki jih javni uslužbenec prejema v času začasne premestitve,
– kraj opravljanja dela.
(5) Zoper sklep o začasni premestitvi ni pritožbe.
(plača, povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja ter pravice javnega uslužbenca)
(1) Javni uslužbenec, ki na podlagi sklepa o začasni premestitvi začasno opravlja drugo delo, ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja, in druge pravice iz delovnega razmerja, razen če so plača, ki bi jo prejemal, in druge pravice, do katerih bi bil upravičen, če bi opravljal svoje delo brez premestitve, zanj ugodnejše. V tem primeru mu pripadajo pravice, ki so zanj ugodnejše.
(2) Javni uslužbenec v času začasne premestitve k drugemu delodajalcu prejema plačo, povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec, h kateremu je javni uslužbenec začasno premeščen, na podlagi zahteve povrne izplačane plačo, povračila stroškov in druge prejemke iz tega člena delodajalcu javnega uslužbenca, pri katerem ima ta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se glede pravic, ki so vezane na delovno dobo javnega uslužbenca ali na opravljanje dela na delovnem mestu pred začasno premestitvijo, šteje, da javni uslužbenec v času začasne premestitve opravlja delo na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(vrnitev na delovno mesto)
(1) Javnemu uslužbencu v primeru začasne premestitve k drugemu delodajalcu delovno razmerje pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne preneha.
(2) Javni uslužbenec se vrne na delovno mesto, na katerem je delo opravljal pred začasno premestitvijo, naslednji dan po poteku datuma, določenega v sklepu o začasni premestitvi.
(dodatek za začasno premestitev zaradi nujnih delovnih potreb)
(1) Javnemu uslužbencu, ki je v skladu s tem zakonom začasno premeščen k drugemu delodajalcu za več kot 20 delovnih dni, pripada dodatek za začasno premestitev v višini 20 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, ki jo bo prejemal v skladu s prvim odstavkom 129. člena tega zakona. Dodatek pripada javnemu uslužbencu od 21. delovnega dne začasne premestitve dalje.
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(3) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Delodajalec, ki javnemu uslužbencu izplača plačo, pošlje zahtevek za povrnitev izplačanega dodatka na ministrstvo, v katerega pristojnost sodi delovno področje tega delodajalca. To ministrstvo, na podlagi presoje upravičenosti, zahtevek posreduje v izplačilo ministrstvu, pristojnemu za finance. Organi, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, določeni kot drugi državni organi, pošljejo zahtevek za povrnitev izplačanega dodatka na ministrstvo, pristojno za finance. Način vložitve zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku za izplačilo in roke izplačil določi minister, pristojen za finance.
(4) Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatka iz tega člena inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.
14. Začasni ukrepi na področju urejanja vodotokov
(vzdrževalna dela v javno korist na področju voda)
(1) Izvedba ukrepov iz 96.a člena in izvedba sanacije iz 97. člena ZV-1 z namenom obnove poškodovane obstoječe vodne infrastrukture, drugih vodnih objektov in naprav ali ureditev v upravljanju ministrstva ter vodotokov, prizadetih v poplavah in plazovih, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, vključno z vsemi spremljajočimi ureditvami, so vzdrževalna dela v javno korist. Dela, ki spadajo v okvir rednih vzdrževalnih del obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda, se izvajajo na podlagi izdelanega programa del javne službe, vsa ostala dela pa se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (izvedbeni načrt).
(2) Kot obnova zaradi poplav in plazov poškodovanih objektov vodne infrastrukture, drugih vodnih objektov in naprav ali ureditev v upravljanju ministrstva ter vodnih in priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva se šteje tudi zagotavljanje dodatnih razlivnih površin, pretočnosti strug obstoječih ali v poplavah novonastalih vodotokov, tudi za visoke vode s 100 ali več-letno povratno dobo, najmanj pa za visoke vode z 20-letno povratno dobo.
(3) Pri delih, ki predstavljajo sanacijo, se šteje, da so potrebna dela izvedena v skladu s prostorskimi akti tudi, če so izvedena na vodnem in priobalnem zemljišču prvotnega objekta vodne infrastrukture, drugih vodnih objektov in naprav ali ureditev v upravljanju ministrstva ter vodotokov, oziroma če se pri obnovi uporabi drugačna tehnična rešitev, kot je bila uporabljena pri gradnji prvotnega objekta. Če se ukrepi izvajajo na območju ali objektu, ki je varovan s posebnim predpisom, in je za njihovo opravljanje predpisana pridobitev soglasja pristojnega soglasodajalca, se pred izvedbo potrebnih del za obnovo predpisano soglasje ne pridobiva. Pred izvedbo del se pridobi presoja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki se jo upošteva v največji možni meri. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave presojo izda v petih dneh od prejema obvestila o začetku del.
(4) Pri obnovi zaradi poplav in plazov poškodovane vodne infrastrukture, drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, in vodotokov je potrebno zagotoviti ustrezno velikost in zmogljivost objekta na način, da objekti na vodotokih I. reda prevajajo visoke vode pri pretoku Q100 in zagotavljajo varnostno višino ter upoštevajo vpliv podnebnih sprememb.
(5) Pri dograditvi, nadvišanju ali podaljšanju vodne infrastrukture se smiselno uporablja 108. člen tega zakona.
(6) Eden izmed virov finančnih sredstev za vzdrževalna dela v javno korist obnovo vodne infrastrukture so lahko tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer pa se uporabe na naravi temelječih rešitev ne sme določiti kot pogoja za uporabo teh sredstev.
(odstranjevanje naplavin in plavja)
(1) Pri odstranjevanju naplavin in plavja v okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda, ki so posledica poplav in plazov, se lahko uporaben les za obdobje šestih mesecev od uveljavitve tega zakona deponira in se ga nameni za potrebe občin. Po preteku tega obdobja se z njim ravna kot z odpadkom.
(2) Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 22. člena ZVO-2 se naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda, in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so bile odvzete, kjer je investitor projekta država ali občina, če gre za izvajanje projekta za intervencijo in sanacijo območja, prizadetega zaradi poplav in plazov, za gradnjo protipoplavnih ukrepov ali za gradnjo poškodovane gospodarske javne infrastrukture v poplavah in plazovih na istem porečju in je investitor tega projekta občina ali država.
15. Začasni ukrepi na področju oprostitve plačila tiskovin
(oprostitev plačila tiskovin)
(1) Pri zamenjavi ali nadomestitvi javne listine, ki je bila uničena ali poškodovana v poplavah in plazovih, je imetnik javne listine oproščen plačila stroškov tiskovine za naslednje javne listine:
1. osebna izkaznica,
2. potni list,
3. potni list za tujca,
4. potni list za begunca,
5. potrdilo o pravicah obmejnega delavca,
6. potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU,
7. potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU,
8. dovoljenje za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana,
9. dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana,
10. dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU,
11. dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU,
12. enotno dovoljenje,
13. dovoljenje za začasno prebivanje,
14. dovoljenje za stalno prebivanje,
15. orožna listina,
16. vozniško dovoljenje,
17. prometno dovoljenje,
18. dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje,
19. potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna,
20. potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna in o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo,
21. vpisni list za čoln na celinskih vodah.
(2) Sredstva za tiskovine iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
16. Začasni ukrepi na področjih pravosodja in davčne izvršbe
(izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase)
(1) Prejemki, izplačani dolžniku na podlagi tega zakona, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US) in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US).
(oprostitev sodnih taks v zemljiškoknjižnih postopkih)
Stranke so oproščene plačila sodnih taks v postopkih o predlogih za vpis v zemljiško knjigo, vloženih v zvezi s poplavami in plazovi. Obstoj okoliščin iz prejšnjega stavka ugotovi notar pred vložitvijo predloga za vpis v zemljiško knjigo.
17. Začasni ukrep na področju sprejemanja donacij
(donacije preko predstavništev Republike Slovenije v tujini)
Predstavništva Republike Slovenije izven Evropske unije oziroma območja SEPA lahko do 31. decembra 2023 sprejemajo donacije za namen omilitve škode, nastale po poplavah in plazovih. Zbrana sredstva se v valutah EUR, CHF, GBP in USD mesečno prenakažejo na poseben podračun proračuna Republike Slovenije številka SI56 0110 0600 0077 526, odprt pri Upravi za javna plačila, kjer se zbirajo donacije iz tujine. Pri prenakazilu sredstev se navede koda namena CHAR.
18. Začasni ukrep povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu
(namen ukrepa in upravičenci)
(1) Pravico do povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki je odredil delavcem obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Kot odpravljanje posledic poplav in plazov se šteje odreditev obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z namenom ponovne zmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi pri delodajalcu.
(1) Delodajalec je upravičen do povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev obveznosti opravljanja drugega dela v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vendar najdlje do 3. septembra 2023.
(2) Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi tega zakona, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih plač tudi za obdobje od 3. avgusta 2023, če je odredil delavcem obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov.
(pravice in obveznosti delavcev)
Začasni ukrep povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, ne posega v pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v primeru odreditve obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin na podlagi 169. člena ZDR-1.
(višina in izplačilo povračila plače)
(1) Izplačane plače delavcem, ki jim je delodajalec odredil obveznost opravljanja drugega dela odpravljanja posledic poplav in plazov, Republika Slovenija povrne v celoti, vendar največ do višine povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023.
(2) Povračilo izplačane plače iz prejšnjega odstavka se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila plače na podlagi tega zakona.
(3) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih plač, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
(postopek in način uveljavljanja povračila izplačanih plač)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih plač z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v 15 dneh od odreditve obveznosti opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov.
(2) Če je delodajalec odredil obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko vloži vlogo iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(3) Pravice do povračila izplačanih plač iz prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:
– izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da je v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo izplačanih plač, delavcem odredil obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu,
– pisno odredbo iz 143. člena tega zakona ter dokazila, ki izkazujejo resničnost opravljanja drugega dela odpravljanja posledic poplav in plazov pri svojem delodajalcu,
– izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.
(5) ZRSZ odloči v vlogi v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(6) Odločba o povračilu izplačane plače mora vsebovati predmet, način izračuna plače, višino povračila plače, vsebino zahtevkov za povračilo izplačane plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev odločbe in nadzor nad njenim izvajanjem.
(7) Delodajalec mora zahtevek za povračilo izplačane plače na podlagi predhodno izdane odločbe o povračilu izplačane plače vložiti najpozneje do 30. junija 2024.
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih plač v skladu s 141. členom tega zakona mora delodajalec delavcem zagotavljati delo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, izplačevati neto plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, mora delodajalec pisno odrediti obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov. Če je delodajalec že pred uveljavitvijo tega zakona odredil obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledic poplav in plazov, mora obveznost opravljanja drugega dela iz prejšnjega stavka odrediti v pisni obliki najpozneje v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(4) Pisna odredba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o pogodbenih strankah, naziv delovnega mesta oziroma vrste dela, s kratkim opisom dela, ki ga delavec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, opis drugega dela, ki se odreja delavcu, ter razloge za odreditev obveznosti opravljanja drugega dela.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo izplačanih plač, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračila plače in izvajanja nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki jim je delodajalec odredil opravljanje drugega dela odpravljanja posledic poplav in plazov pri svojem delodajalcu, iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva in Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz prejšnjega člena ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic na podlagi tega zakona, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za izvedbo nadzora.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 138. do 144. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
(trajanje ukrepa in pristojni organ)
(1) Ukrep povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri svojem delodajalcu, traja od 3. avgusta 2023 do 3. septembra 2023.
(2) Pristojni organ za izvajanje tega ukrepa je ministrstvo, pristojno za delo.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrepi iz tega poglavja se izvajajo v skladu s 50. členom Uredbe 651/2014/EU.
(2) Pri odločanju o višini povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav pri delodajalcu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode. Prejemnik državne pomoči na zahtevo pristojnega organa predloži dokazila o višini dejanske škode.
(3) Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč v nasprotju s prejšnjim odstavkom, v odločbi določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU ali tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 2022/2472/EU, od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.
19. Začasna ukrepa na področju vzgoje in izobraževanja
(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
(1) Šola lahko za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic poplav in plazov. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na obrazložen predlog ravnatelja minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo šola nemudoma obvesti starše.
(2) Takoj, ko so odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bilo odločeno o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, učenci, dijaki in študentje višjih strokovnih šol nadaljujejo izobraževanje v šoli.
(3) Ravnatelj vsaj vsakih 15 delovnih dni preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Če so odpravljeni razlogi, mora ravnatelj takoj predlagati prenehanje izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo.
(4) Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi. Šola mora s tehničnimi sredstvi ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence in posebno pomoč tistim učencem, ki imajo posebne učne potrebe.
(5) Ta člen se ne uporablja za šole, ki izvajajo prilagojene in posebne programe vzgoje in izobraževanja.
(sklepi ministra, pristojnega za vzgojo in izobraževanje)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko, osnovno glasbeno, srednješolsko in višješolsko izobraževanje, lahko minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, v šolskem letu 2023/2024, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic poplav in plazov, s sklepom začasno drugače določi:
1. normative in standarde za izvajanje javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov,
2. izvedbo šolskega koledarja,
3. trajanje šolskega in študijskega leta,
4. načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,
5. odločanje o napredovanju učencev in dijakov,
6. načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
7. roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
8. možnost podaljšanja statusa študentom in napredovanja v višji letnik, če niso opravili praktičnega izobraževanja.
(2) Minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, lahko s sklepom določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja.
(3) Minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, lahko na podlagi obrazloženega zahtevka javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, zagotovi iz proračuna Republike Slovenije v šolskem letu 2023/2024 sredstva za nabavo gradiva učbeniškega sklada, učil in učnih pripomočkov, uničenih v poplavah oziroma plazovih.
20. Začasni ukrepi na področju sanacije in odprave posledic plazov in poplav
(nujni geotehnični ukrepi ter ukrep mokrega čiščenja površin)
(1) Nujni geotehnični ukrepi, kot so izvedba drenaž, drugih objektov odvajanja podzemnih voda, gradnja podpornih konstrukcij, kot npr. pilotne stene ali težnostni zidovi, ki so v skladu z ugotovitvami geotehnične stroke potrebni zaradi sanacije plazov in preprečitve plazenja določenega področja kot posledica poplav in plazov, se izvedejo za zavarovanje stvari v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(2) Za namen izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko prevzame investitor posest na zemljiščih, potrebnih za izvedbo teh ukrepov z dnem, ko pri notarju ali sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za ta zemljišča in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če pred tem vlada oziroma občinski svet s sklepom ugotovi, da je na teh zemljiščih ugotovljena javna korist za izvedbo nujnih geotehničnih ukrepov po tem zakonu. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za vode.
(3) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu zneska iz prejšnjega odstavka v hrambo mora biti določen rok hrambe do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj deset let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi lastninske pravice.
(4) Položeni znesek iz prvega odstavka tega člena je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.
(5) Investitor izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov, ki je prevzel posest po prvem odstavku tega člena, mora nemudoma, najpozneje pa v šestih mesecih po položitvi zneska iz prvega odstavka tega člena, sprožiti postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev stvarnih pravic na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali pridobitve služnosti v javno korist, se ne glede na prvi odstavek 204. člena ZUreP-3 šteje, da je javna korist izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta iz prvega odstavka tega člena, s položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena pa se šteje, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 215. člena ZUreP-3 glede prenosa lastninske pravice kljub vloženi pritožbi zoper odločbo o razlastitvi.
(6) Če investitor prevzame posest na zemljišču v skladu s prvim odstavkom tega člena, pripada njegovemu lastniku denarno nadomestilo zaradi omejitve njegove uporabe za čas od prevzema posesti do takrat, ko investitor pridobi lastninsko ali drugo stvarno pravico na zadevnemu zemljišču.
(7) Denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka se dogovori s pogodbo za odkup ali ustanovitev služnosti, če se nepremičnina pridobi ali obremeni sporazumno, ali kot del odškodnine v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, če se nepremičnina razlasti ali obremeni s služnostjo v javno korist, pri čemer to nadomestilo ne more presegati višine te odškodnine. Glede izdelovalcev ocene nadomestila se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka tega člena glede izdelovalcev ocene odškodnine.
(8) Investitor pred položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena lastnika zemljišča obvesti o nameravanem prevzemu posesti ter o tem, da bo najpozneje v šestih mesecih po začetku gradnje začet postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, in da mu za čas uporabe njegovega zemljišča pripada nadomestilo iz šestega odstavka tega člena.
(9) Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 30. aprila 2024.
(10) V letu 2023 se sredstva za izvajanje ukrepa mokrega čiščenja javnih površin za namene preprečevanja prašenja za občine Črna na Koroškem, Mežica, Ravne na Koroškem, Prevalje in Dravograd, kjer je ta ukrep zaradi posledic poplav ali plazov nujno potreben za varovanje zdravja ljudi, zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(obnova objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja)
(1) Za vzpostavitev in nemoteno oskrbo prebivalstva s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se obnova objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki so bili uničeni ali poškodovani v poplavah in plazovih, izvede kot vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Ukrep iz tega člena se uporablja do 30. aprila 2024.
21. Začasni ukrep na področju bančnih posojil
(1) Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: odlog plačila) za obdobje 12 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.
(2) Za kreditojemalca iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj 100.000 eurov;
2. zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj 10.000 eurov;
3. nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj 10.000 eurov;
4. fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj 10.000 eurov.
(3) Kreditojemalec iz prejšnjega odstavka naslovi na banko vlogo za odlog plačila najpozneje do 31. decembra 2023.
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka:
1. gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, utemelji, da izpolnjuje davčne obveznosti, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami poplav ali plazov, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic poplav ali plazov in izjavo, da na dan 31. julij 2023 nima neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, višjih od 50 eurov. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let;
2. gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, utemelji, da izpolnjuje davčne obveznosti, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami poplav ali plazov, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic poplav ali plazov in izjavo, da na dan 31. julij 2023 nima neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, višjih od 50 eurov. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let;
3. fizična oseba iz 4. točke drugega odstavka tega člena utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav ali plazov, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami poplav ali plazov, ki so vplivale na njen finančni položaj.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
(6) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odlog plačila, se uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditne pogodbe, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.
(1) Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice lahko obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečni EURIBOR + 0 % oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša. Kot merilo za določitev ugodnejše višine obrestne mere se upošteva vrednost 12-mesečnega EURIBOR in višina obrestne mere, dogovorjene s kreditno pogodbo, veljavni na dan oddaje vloge za odlog plačila in se upošteva za celotno obdobje odloga plačila.
(2) Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka. Za odobritev odloga plačila banka kreditojemalcu ne zaračunava stroškov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
(4) Za veljavnost in učinke odloga plačila se razen sklenitve aneksa iz drugega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, kreditojemalca ali njegovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali predpisih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.
(prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga)
Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, in mu natečene obresti za pretečeno obdobje odloga obračuna po pogodbeni obrestni meri.
Nadzor nad izvajanjem 152. do 154. člena tega zakona opravlja Banka Slovenije.
22. Sklad za obnovo Slovenije
(Sklad za obnovo Slovenije)
Za sofinanciranje izvedbe ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi Sklad za obnovo Slovenije, v katerem se zbirajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov.
23. Koordinacijsko-organizacijski ukrepi
(vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih)
(1) Vlada ustanovi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) z namenom koordiniranja delovanja vlade, ministrstev in občin v povezavi s poplavami in plazovi.
(2) Predstojnika vladne službe za obnovo imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Predstojnik vladne službe za obnovo je odgovoren predsedniku vlade.
(3) Naloge vladne službe za obnovo so:
a) organizacijska, strokovna in druga pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov;
b) koordinacija dela nevladnih in humanitarnih organizacij, občin in drugih subjektov v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov;
c) naloge, povezane s svetovanjem, sodelovanjem, nudenjem pomoči pri načrtovanju in projektiranju obnove poškodovanih in uničenih objektov, usklajevanjem in usmerjanjem ter se nanašajo zlasti na:
1. svetovanje pri odločitvah glede načina obnove in nudenje druge strokovne pomoči v zvezi z obnovo objektov,
2. koordiniranje priprave dokumentov, potrebnih za izdelavo programov odprave posledic nesreče,
3. pomoč pri pripravi dokumentacije osebam zasebnega prava za pripravo vlog za pridobitev javnofinančnih sredstev,
4. nudenje pravnega in finančnega svetovanja prizadetim občinam in osebam zasebnega prava v zvezi z obnovo,
5. koordiniranje izdelave projektne dokumentacije za gradnjo, razen za gradnjo državne infrastrukture in obnovo energetske GJI z izjemo obveznosti obveščanja,
6. sodelovanje pri nadzoru smotrne in namenske rabe javnofinančnih sredstev in drugih virov financiranja obnove in
7. pomoč pri organizaciji strokovnega nadzora nad gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(4) Za izvajanje nalog iz točke c) prejšnjega odstavka se v okviru vladne službe za obnovo kot notranja organizacijska enota z izpostavami oblikuje Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in plazov.
(5) Vlada podrobneje uredi naloge iz tretjega odstavka tega člena ter način delovanja in organizacije vladne službe za obnovo ter čas njenega delovanja v povezavi s poplavami in plazovi.
24. Javna objava podatkov
(1) Zaradi zagotavljanja preglednosti porabe javnofinančnih sredstev izplačevalci teh sredstev po dokončnosti odločitve o dodelitvi sredstev za dve leti na osrednjem spletnem mestu državne uprave pri vladni službi za obnovo objavijo osebno ime, kraj prebivališča oziroma firmo in sedež prejemnika ter znesek izplačanih javnofinančnih sredstev po tem zakonu in poglavju prehodnih določb ZOPNN-F, ki ureja interventne ukrepe po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka podatke iz prejšnjega odstavka objavijo tudi humanitarne organizacije, ki so prejele sredstva iz proračuna Republike Slovenije za namen izvajanja odprave posledic poplav in plazov na katerikoli pravni podlagi ali po odločitvi vlade in so jih izplačale prejemnikom.
(3) Samoupravne lokalne skupnosti morajo vsake tri mesece vladni službi za obnovo predložiti poročilo o porabi javnofinančnih sredstev, ki so jih prejele iz proračuna Republike Slovenije za namen izvajanja odprave posledic poplav in plazov. Obvezna sestavina poročila so podatki o prejemnikih iz prvega odstavka tega člena. Vladna služba za obnovo lahko prejete podatke javno objavi.
PETI DEL KAZENSKE DOLOČBE
(kazenske določbe na področju odloga plačila obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe)
(1) Z globo od 50.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje dajalec kredita, ki:
– kreditojemalcu, ki v vlogi navede razloge iz četrtega odstavka 54. člena tega zakona, v osmih dneh brezplačno ne odobri odloga plačila (peti odstavek 54. člena);
– v obdobju odloga plačila zaračuna obrestno mero v nasprotju z osmim odstavkom 54. člena tega zakona (osmi odstavek 54. člena).
(2) Odgovorna oseba dajalca kredita se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 3.500 do 4.000 eurov.
(3) Z globo do 400 eurov se za prekršek kaznuje kreditojemalec, ki navaja neresnične podatke v vlogi iz četrtega odstavka 54. člena tega zakona (četrti odstavek 54. člena).
(kazenske določbe na področju uporabe viškov izkopanega materiala)
(1) Z globo od 100.000 do 150.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če uporabi del tal, drug naravno prisoten material ali viške mineralnih surovin v nasprotju s 65. členom tega zakona.
(2) Z globo od 75.000 do 100.000 se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 3.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
(kazenske določbe na področju opravljanja dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji)
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, tuji delodajalec ali naročnik storitve, ki tujcu omogoči opravljanje dela, za katerega dovoljenje ni bilo izdano ali soglasje k enotnemu dovoljenju ni bilo podano skladno z namenom tega zakona (prvi oziroma drugi odstavek 91. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 92. člena tega zakona.
(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, tujega delodajalca, subjekta gostitelja ali naročnika storitve, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.
(kazenske določbe za obvezni solidarnostni prispevek)
(1) Z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če ne predloži obračuna obveznega solidarnostnega prispevka za Sklad za obnovo Slovenije na predpisan način in v predpisanih rokih (dvanajsti odstavek 102. člena).
(2) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(kazenske določbe za nepravilno porabo javnih sredstev, ki jih imajo delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri in jih vodijo na posebnem kontu)
(1) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec, to je pravna oseba ali podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 103. ali 104. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba upravičenca.
(kazenske določbe na področju izredne pomoči filmu in avdiovizualni dejavnosti)
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje producent filmskega ali avdiovizualnega projekta, ki predloži lažno izjavo iz drugega odstavka 125. člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba producenta filmskega ali avdiovizualnega projekta.
(3) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.
(kazenske določbe na področju povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
– izplača plačo v nasprotju s prvim odstavkom 143. člena tega zakona,
– delavcem zagotavlja delo v nasprotju s pisno odredbo (tretji odstavek 143. člena),
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ v skladu s 144. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu.
(kazenske določbe za začasni ukrep glede solidarnostne delovne sobote in prispevka)
(1) Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, če pa se delodajalec – pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če ne predloži obračuna prispevka za Sklad za obnovo Slovenije na predpisan način, v predpisanih rokih oziroma ne izračuna, odtegne ali ne plača prispevka (šesti odstavek 101. člena).
(2) Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne osebe.
(kazenske določbe glede bančnih posojil)
(1) Z globo od 160.000 do 500.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki:
1. kreditojemalcu, ki utemelji razloge iz četrtega odstavka 152. člena tega zakona, ne odobri odloga plačila (prvi odstavek 152. člena);
2. v obdobju odloga plačila zaračuna obrestno mero v nasprotju s prvim odstavkom 153. člena tega zakona (prvi odstavek 153. člena);
3. zaračuna stroške odobritve odloga plačila (drugi odstavek 153. člena).
(2) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo v višini od 5.000 do 20.000 eurov.
(3) Odgovorna oseba banke, ki ni član uprave, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.600 do 20.000 eurov.
(kazenske določbe glede kreditojemalcev)
(1) Z globo od 5.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 152. člena).
(2) Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 50.000 do 500.000 eurov.
(3) Odgovorna oseba kreditojemalca se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov.
ŠESTI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(način dokončanja postopkov za pridobitev subvencije tržne najemnine)
Postopki za uveljavljanje pravice do subvencije tržne najemnine, ki so se začeli pred 4. avgustom 2023, se končajo po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B) in Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).
(izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj v najem zaradi poplav in plazov)
(1) Postopki za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, začeti pred uveljavitvijo tega zakona v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14, 153/21 in 62/23), se končajo v skladu s tem zakonom, če upravičenec do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 59. člena tega zakona.
(2) Z najemniki, ki so imeli na dan uveljavitve tega zakona sklenjeno najemno pogodbo na podlagi 29. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14, 153/21 in 62/23) in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, se sklene aneks k najemni pogodbi, s katerim se dogovori način plačevanja najemnine v skladu z osmim oziroma devetim odstavkom 59. člena tega zakona.
(rok za izdajo in pripravo predpisov)
(1) Vlada izda predpis iz 64. in 157. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada pripravi akt o ustanovitvi, upravljanju in delovanju Sklada za obnovo Slovenje iz 156. člena tega zakona ter zbiranju, upravljanju in porabi sredstev v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(rok za izdajo predpisov)
(1) Pristojni ministri izdajo predpise iz 35., 44., 51., 56., 77., 82., 83., 84., 89., 113. in 131. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, določi seznam iz drugega odstavka 121. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-07/23-19/63
Ljubljana, dne 31. avgusta 2023
EPA 998-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
