Vsebina Uradnega lista

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN) in Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 41/14, 80/16 in 69/19) je Senat Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, po predhodno pridobljenem soglasju Občine Jesenice, št. 007-23/2023-2 z dne 19. 9. 2023, na 12. redni seji v študijskem letu 2022/2023, dne 21. 9. 2023 sprejel

V Statutu Fakultete za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 2/20 – v nadaljevanju Statut) se dekan, prodekan, upravni odbor, senat, študentski svet, akademski zbor, tajnik in vse komisije senata pišejo z malo začetnico in brez kratice FZAB oziroma besedne zveze visokošolskega zavoda.

V Statutu se v 13. členu doda nov odstavek:

»Dekan lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti prodekane in tajnika.«

V Statutu se v 15. členu besedilo: »V sklepu od začetka postopka« nadomesti z besedilom: »V sklepu o začetku postopka «.

V Statutu se v 19. členu v sedmem odstavku spremeni prvi stavek tako, da se na novo glasi:

»Senat na podlagi poročila o izidu volitev na seji ugotovi rezultate volitev dekana in razglasi ime novega Dekana.«

V Statutu se v 20. členu v zadnjem odstavku črta besedilo: »iz 8. člena tega Pravilnika«.

V Statutu se v 24. členu v zadnjem odstavku besedna zveza »ena prodekan« nadomesti z besedno zvezo »en prodekan«.

V Statutu se 26. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih prve stopnje, programih za izpopolnjevanje in za ostale oblike kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje opravlja naslednje naloge:

– organizira, usklajuje in spremlja izvajanje študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega dodiplomskega izobraževanja;

– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

– usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

– usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

– povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije programov;

– odgovarja za strokovno in razvojno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih;

– usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

– odgovarja za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

– ustvarja povezave in mrežo na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

– prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;

– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

– daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

– sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

– po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

– opravlja druge naloge po navodilih dekana.«

V Statutu se 27. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih druge in tretje stopnje ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje opravlja naslednje naloge:

– organizira, usklajuje in spremlja izvajanje študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik podiplomskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji;

– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

– usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

– usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

– povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne in raziskovalne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije študijskih programov;

– odgovarja za znanstveno raziskovalno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih in razvoj znanstvenih disciplin, na katerih so akreditirani študijski programi;

– usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

– odgovarja za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

– ustvarja povezave in mrežo na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

– prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih, znanstvenih in razvojnih dogodkov glede na raven študijskih programov kot so šole raziskovanja, mednarodne delavnice in šole;

– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

– daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

– sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

– po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

– opravlja druge naloge po navodilih dekana.«

V Statutu se 28. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZAB.

Prodekan za raziskovanje in razvoj opravlja naslednje naloge:

– vodi raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti FZAB;

– pripravlja načrt znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, ki vključuje vse študijske programe in vse ravni izobraževanja in celostni pogled na raziskovanje in razvoj FZAB;

– organizira in usklajuje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo raziskovanih skupin na sistemski ravni FZAB;

– pripravlja načrt vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU in predlaganje delovnih skupin za delo na prijavah in med poklicnih skupin za delo na dobljenih projektih;

– odgovarja za spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja za celotno FZAB;

– usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

– ustvarja povezave in mrežo na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;

– usklajuje delo organizacijskih enot in posameznikov s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;

– odgovarja za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;

– daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

– spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

– organizira, usklajuje in vodi mednarodno sodelovanje fakultete;

– daje dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZAB;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;

– prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih konferenc, šol raziskovanja, mednarodnih šol idr. na sistemski ravni;

– sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

– po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

– opravlja druge naloge po navodilih dekana.«

V Statutu se črta 29. člen.

V Statutu se v 30. členu v zadnjem odstavku spremenijo osma, deveta, deseta, dvanajsta, trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja tako, da se na novo glasijo:

»– izvrševanje navodil in odredb dekana in drugih organov FZAB,

– priprava pogodb z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela,

– urejanje delovnih razmerij in odgovornost za zakonitost na tem področju,

– nadzorovanje izdaje potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZAB o študentih,

– neposredno vodenje zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZAB,

– izvajanje ukrepov za varno in zdravo delo zaposlenih na FZAB,

– opravljanje drugih nalog, ki izhajajo iz predpisov in Statuta FZAB ter drugih internih aktov, ter nalog, za katere ga dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.«

V Statutu se v 31. členu četrti in peti odstavek spremenita tako, da se na novo glasita:

»Senat FZAB ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov v naslednji sestavi:

– tri visokošolske učitelje/znanstvene delavce iz katedre za zdravstveno nego,

– dva visokošolska učitelja/znanstvena delavca iz katedre za fizioterapijo,

– dva visokošolska učitelja/znanstvena delavca iz katedre za zdravstvene vede,

– dva študenta.«

Način volitev članov senata opredeli senat s sklepom o začetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku kandidacijskega postopka, ki določi sestavo senata in izvedbo volitev, sprejme senat na predlog dekana najkasneje tri mesece pred potekom mandata dotedanjim članom senata, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZAB.«

V Statutu se v 32. členu drugi stavek spremeni tako, da se na novo glasi:

»V primeru, da član senata iz vrst študentov odstopi oziroma mu preneha status študenta, preneha tudi njegovo članstvo v senatu.«

V Statutu se v 34. členu:

– v prvem odstavku namesto besede »položaju« zapiše »funkciji«,

– v drugem odstavku črta beseda »voljenih«,

– v tretjem odstavku doda besedilo:

»Na sejah senata lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi druge osebe, če je njihova navzočnost na seji nujna za strokovno in kakovostno obravnavo določene točke dnevnega reda.«

V Statutu se v 37. členu spremenijo šesta, sedma, osma, deveta in deseta alineja tako, da se na novo glasijo:

»– komisijo za magistrske zadeve (KMZ);

– komisijo za tutorstvo (KT);

– komisijo za publikacije (KP);

– komisijo za disciplinske zadeve (KDZ);

– komisijo za doktorski študij (KDŠ).«

V Statutu se 38. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Delovna telesa štejejo od tri do osem članov. Sestavo in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog dekana senat s sklepom, v kolikor to ni določeno v tem statutu.

Predsednika in člane delovnih teles imenuje senat. Mandat članov v delovnih telesih traja dve leti. Mandat članov delovnih teles, ki so imenovani po funkciji, preneha z dnem, ko prenehajo z opravljanjem dela na imenovani funkciji. Člani delovnih teles izmed sebe imenujejo namestnika predsednika, ki v odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje.

Delovna telesa sprejemajo sklepe na prvi stopnji, o sklepih poročajo senatu oziroma sklepe predlagajo senatu v sprejem.

Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na seji prisotna večina članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno. V primeru nesklepčnosti se seja lahko izvede korespondenčno. O poteku seje se vodi zapisnik.

Delovna telesa vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki, ki tudi sklicujejo seje.

Zoper sklep delovnega telesa na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na senat.«

V Statutu se v 39. členu besedilo »se ukvarjajo s« nadomesti z besedo »obravnavajo«.

V Statutu se 40. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljajo:

– predsednik;

– visokošolski učitelji;

– en predstavnik študentov.

Komisija za študijske in študentske zadeve ima najmanj pet članov. V kolikor prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje ali prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen.

Komisija za študijske in študentske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov FZAB. O sprejetih sklepih seznanja senat.

Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec referata za študijske in študentske zadeve.«

V Statutu se 41. člen se spremeni tako, da se na novo glasi:

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost ima najmanj pet članov. Pogoj za članstvo v komisiji je habilitacija visokošolskega učitelja (naziv najmanj docent) ali raziskovalca (naziv najmanj znanstveni sodelavec) in članstvo v raziskovalni skupini FZAB.

V kolikor prodekan za raziskovanje in razvoj ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen.

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in razvojno dejavnost razpravlja in sklepa na področju znanstveno-raziskovalnega dela, razvojnega in mednarodnega sodelovanja, ki je povezano z delom na FZAB, v skladu s področno zakonodajo.

Naloge in pristojnosti Komisije za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost so:

– obravnava zadeve, povezane z diplomskimi, magistrskimi deli in z doktorati znanosti na področju dovoljenj za raziskovalno delo na FZAB, ter predlaga senatu v sprejem ustrezne sklepe v skladu s pravilniki,

– obravnava prošnje (študentov, visokošolskih učiteljev in deležnikov izven FZAB) za raziskovalno delo in senatu predlaga v sprejem sklepe,

– obravnava predloge in kandidature za dobitnike priznanj, pohval in nagrad, ki jih podeljuje FZAB ter senatu predlaga v sprejem sklepe,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, z internimi akti FZAB in s sklepi senata.

Pri delu komisije sodeluje odgovorna oseba referata s knjižnico v Študijskem središču Ljubljana.«

V Statutu se spremeni 42. člen tako, da se na novo glasi:

Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo najmanj trije visokošolski učitelji z veljavnimi habilitacijskimi nazivi na FZAB, najmanj dva od njih morata imeti habilitacijski naziv docent, izredni profesor ali redni profesor.

Komisija za izvolitve v nazive razpravlja in sklepa na področju izvolitev v nazive in zagotavlja enotno uporabo Meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter predlaga senatu sprejem ustreznih sklepov.

Naloge Komisije za izvolitve v nazive so:

– vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

– predlaga senatu strokovno komisijo za oceno usposobljenosti za izvolitev v naziv kandidata,

– po končanem postopku za izvolitev v naziv predlaga senatu v sprejem sklep o izvolitvi v naziv,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, z internimi akti na področju izvolitve v naziv in s sklepi senata.

Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec, ki je odgovoren za področje izvolitev v naziv na FZAB.«

V Statutu se spremeni 43. člen tako, da se na novo glasi:

Komisijo za kakovost in evalvacije sestavlja najmanj pet članov: visokošolski učitelji, en član iz upravne dejavnosti FZAB in en predstavnik študentov.

Naloge Komisije za kakovost in evalvacije so:

– obravnava poročila FZAB o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s področja zavoda kot celote, izobraževanja in raziskovanja,

– obravnava predloge sistemskih izboljšav na področju delovanja komisije,

– obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje učinkovitosti po pomembnejših področjih dejavnosti FZAB,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, z internimi akti in s sklepi senata.«

V Statutu se spremeni 44. člen tako, da se na novo glasi:

Komisija za diplomska in podiplomska zaključna dela šteje najmanj pet članov. Člani komisije so: prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje ali visokošolski učitelj, ki je znanstveno raziskovalno aktiven na FZAB, predstojniki kateder študijskih programov prve stopnje ali s strani katedre imenovani visokošolski učitelji. Število članov komisije mora biti uravnoteženo glede na število študentov tretjega letnika študija na prvi stopnji na posameznem študijskem programu in številom študentov, ki so vpisani na programe za izpopolnjevanje. Študijski program, ki ima največ študentov, imenuje enega dodatnega visokošolskega učitelja. Sestava članov komisije se uravnava na ravni posameznega študijskega leta.

Komisija za diplomska in podiplomska zaključna dela opravlja naslednje naloge:

– pripravi seznam mentorjev za diplomska dela in podiplomska zaključna dela za tekoče študijsko leto;

– potrjuje predloge naslovov diplomskih del inpodiplomskih zaključnih del, ki jih podajo visokošolski učitelji – mentorji;

– potrjuje dispozicije diplomskih del in drugih podiplomskih zaključnih del;

– imenuje mentorje in somentorje diplomskih del in drugih podiplomskih zaključnih del;

– imenuje recenzente diplomskih del in drugih podiplomskih zaključnih del;

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije;

– izvaja druge naloge v zvezi s postopkom priprave in zagovorom diplomskega dela in drugih podiplomskih zaključnih del.

Komisija za diplomska in podiplomska zaključna dela se sestaja praviloma enkrat na mesec, po terminskem planu, ki se objavi na začetku študijskega leta. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec referata za študijske in študentske zadeve. O sprejetih sklepih seznanja senat.«

V Statutu se 45. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Komisija za magistrske zadeve šteje najmanj pet članov. Člani komisije za magistrske zadeve so visokošolski učitelji, ki so znanstveno aktivni, z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent ali enakovrednimi raziskovalnimi nazivi.

Komisija za magistrske zadeve opravlja naslednje naloge:

– pripravi seznam mentorjev za magistrska dela za tekoče študijsko leto;

– potrjuje predloge naslovov in dispozicije magistrskih del;

– potrjuje somentorje magistrskih del na predlog mentorja magistrskega dela;

– imenuje recenzente magistrskih del;

– potrjuje dispozicije magistrskih del;

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije;

– izvaja druge naloge v zvezi s postopkom priprave in zagovorom magistrskega dela.

Komisija za magistrske zadeve se sestaja praviloma enkrat na mesec, po terminskem planu, ki se objavi na začetku študijskega leta. O sprejetih sklepih seznanja senat. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec Referata s knjižnico v Študijskem središču Ljubljana.«

V Statutu se spremeni 46. člen tako, da se na novo glasi:

Komisijo za doktorski študij sestavlja najmanj pet članov. Člani komisije za doktorski študij so visokošolski učitelji, ki so znanstveno aktivni, z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent ali enakovrednimi raziskovalnimi nazivi (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik).

Komisija za doktorski študij opravlja naslednje naloge:

– pripravi seznam mentorjev in somentorjev za doktorska dela za tekoče študijsko leto;

– na podlagi prejete vloge za odobritev teme in dispozicije doktorske disertacije imenuje komisijo za oceno ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije, ki jo praviloma sestavljajo trije člani iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev s področja s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti;

– obravnava poročilo komisije za oceno ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije in predloži sklep o ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije v nadaljnjo obravnavo senatu;

– v primeru pozitivnega mnenja komisije za oceno ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije potrdi mentorja, ki bo spremljal kandidatovo delo pri izdelavi disertacije, v kolikor je potrebno imenuje tudi somentorja;

– imenuje tri recenzente doktorskega dela;

– naredi izbor kandidatov za vpis na študijski program v primeru omejitev vpisa in ga predlaga senatu;

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije;

– izvaja druge naloge v zvezi s postopkom priprave in zagovorom doktorske disertacije.

Komisija za doktorski študij se sestaja praviloma enkrat na mesec po terminskem planu, ki se objavi na začetku študijskega leta. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec Referata s knjižnico v Študijskem središču Ljubljana. O sprejetih sklepih seznanja senat.«

V Statutu se spremeni 47. člen, tako da se na novo glasi:

Komisijo za tutorstvo sestavlja najmanj pet članov. To so: koordinator tutorjev študentov, koordinator tutorjev učiteljev, predstavnik študentskega sveta, predstavniki visokošolskih učiteljev in sodelavcev, predstavniki strokovnih služb, zaposlenih na področju študijskih dejavnosti.

Komisija za tutorstvo opravlja naslednje naloge:

– načrtuje, izvaja in vrednosti tutorsko dejavnost na FZAB,

– razpisuje mesta za nove tutorje študente in koordinatorje tutorjev študentov,

– sodeluje pri organizaciji izobraževanja tutorjev,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– daje predloge in pobude senatu v zvezi z delovanjem tutorskega sistema na FZAB.«

V Statutu se spremeni 48. člen, tako da se na novo glasi:

Komisijo za publikacije sestavljajo štirje člani, trije od njih so visokošolski učitelji oziroma raziskovalci.

Komisija za publikacije opravlja naslednje naloge:

– predlaga člane uredniškega odbora znanstvene/strokovne publikacije in revije,

– vodi postopek izdajanja strokovnega in znanstvenega gradiva, ki se uporablja v študijskih programih, raziskovalnih in razvojnih projektih, iz vidika njegove strokovne in znanstvene ustreznosti ter imenuje recenzente teh publikacij,

– daje predloge in letno poroča senatu o svojem delu,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, internimi akti in sklepi senata.«

V Statutu se spremeni 49. člen tako, da se na novo glasi:

O disciplinski odgovornosti študentov odločajo disciplinski organi fakultete. Disciplinski organi fakultete so:

– komisija za disciplinske zadeve na prvi stopnji,

– senat na drugi stopnji.

Disciplinsko odgovornost na prvi stopnji ugotavlja s strani senata imenovana komisija za disciplinske zadeve, ki šteje najmanj tri člane in odloča tudi o povrnitvi škode, ki je nastala s kršitvami študijskih obveznosti. Komisijo za disciplinske zadeve sestavljajo visokošolski učitelji, od katerih je en predsednik, in predstavnik študentov, ki ga predlaga senatu v imenovanje študentski svet.

Kršitve študijskih obveznosti določajo zakon, ta statut, pravilnik, ki ureja disciplinsko odgovornost študentov FZAB, ter drugi interni akti.

Komisija za disciplinske zadeve vodi disciplinski postopek v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost študentov. Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda dekan, delavci in študenti (posameznik ali skupina). Pobuda mora biti pisno utemeljena.

Lažje kršitve odgovornosti študenta na kliničnem usposabljanju obravnava Katedra za zdravstveno nego, ki po potrebi izreče tudi disciplinski ukrep.«

V Statutu se 53. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

FZAB upravlja upravni odbor, ki ga sestavlja osem članov. Upravni odbor sestavljajo:

– štirje predstavniki ustanovitelja,

– dva predstavnika delavcev, ki opravljata visokošolsko dejavnost in sta zaposlena na FZAB,

– en predstavnik drugih delavcev FZAB, ki je zaposlen na FZAB,

– en predstavnik študentov.

Mandatna doba članov upravnega odbora je:

– predstavnikov ustanovitelja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja,

– predstavnikov delavcev FZAB dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja in

– predstavnika študentov dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Na seje upravnega odbora sta vabljena dekan in tajnik. O sejah upravnega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora.«

V Statutu se spremeni 55. člen tako, da se na novo glasi:

Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Jesenice na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Jesenice.

Predstavnike delavcev FZAB, ki opravljajo visokošolsko dejavnost in predstavnike drugih delavcev FZAB, izvolijo delavci izmed sebe.

Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije delavci. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati FZAB. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih FZAB z volilno pravico.

Volilno pravico za volitve predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (pedagoška, izobraževalna in raziskovalna dejavnost), imajo samo zaposleni delavci, ki opravljajo visokošolsko dejavnost.

Volilno pravico za volitve predstavnika drugih delavcev imajo vsi tisti, ki so zaposleni na FZAB, vendar ne opravljajo visokošolske dejavnosti (zaposleni v upravni dejavnosti FZAB).

Delavci glasujejo za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov delavcev FZAB, ki so se udeležili volitev.

Volitve vodi tri članska volilna komisija, ki jo imenuje dekan. Volilna komisija najkasneje šestdeset dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.

Dekan na podlagi poročila volilne komisije, s sklepom ugotovi izid glasovanja ter kateri predstavnik delavcev je bil izvoljen v upravni odbor.

Predstavnika študentov izvoli študentski svet.

Prvo konstitutivno sejo upravnega odbora skliče dekan v roku trideset dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov upravnega odbora. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.«

V Statutu se spremeni 59. člen tako, da se na novo glasi:

Študentski svet je organ študentov. Študentski svet volijo študenti in ima pet članov, tako da so v njem predstavniki študentov, ki imajo status študenta na programih prve, druge in tretje stopnje. Volitve članov v študentski svet se izvedejo vsako volilno leto v prvi polovici oktobra, na podlagi sklepa dekana.

Volitve se izvedejo v skladu s Pravilnikom o volitvah organov FZAB. Na podlagi poročila o izidu volitev dekan skliče konstitutivno sejo, katero do izvolitve novega predsednika vodi dotedanji predsednik študentskega sveta.

Mandat članov študentskega sveta je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.«

V Statutu se v 62. členu v drugem odstavku beseda »prilagajanje« nadomesti z besedo »prilagajanja«.

V Statutu se v 69. členu v prvem odstavku spremeni prvi stavek tako, da se na novo glasi:

»Senat (za področje pedagoške, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti) in upravni odbor (za področje upravne dejavnosti) lahko na predlog dekana ustanovita nove oddelke ali ukineta delovanje obstoječih oddelkov ali ustanovljen oddelek spremenita.«

V Statutu se v 73. členu v drugi alineja črta beseda »razvijanje«.

V Statutu se v 74. členu prvi odstavek spremeni tako, da se na novo glasi:

»Katedro vodi predstojnik katedre, ki ga na predlog članov katedre, po predhodno pridobljenem soglasju senata, izmed visokošolskih učiteljev imenuje dekan. Mandat predstojnika katedre je dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja.«

V Statutu se v 77. členu spremenita prvi in zadnji odstavek tako, da se na novo glasita:

»Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje dekan, po predhodno pridobljenem soglasju senata. Mandat predstojnika inštituta je dve leti in je lahko ponovno imenovan. Predstojnik inštituta mora imeti opravljen doktorat znanosti. Za svoje delo je odgovoren dekanu.

Znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost posameznega inštituta je stroškovno ločena od ostalih dejavnosti FZAB. Delo inštitutov usklajuje prodekan za raziskovanje in razvoj.«

V Statutu se v 78. členu:

– v drugem odstavku za besedo »sodelavcem« doda beseda » ter« in izbriše ločilo (,),

– v četrtem odstavku besedilo »Aktu o sistemizaciji delovnih mest na FZAB« nadomesti z besedilom »Aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na FZAB«,

– v petem odstavku spremeni drugi stavek tako, da se na novo glasi:

»Podrobnejša delitev dela, pristojnost in odgovornost delavcev tajništva je določena v Aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na FZAB.«

V Statutu se v 80. členu:

– kratica »ZVIS« zamenja z besedilom »Zakon o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVis)«,

– drugi odstavek spremeni tako, da se na novo glasi:

»Programi za pridobitev stopnje izobrazbe in drugi programi za izobraževanje (kadar je to predpisano) se izvajajo, ko so akreditirani pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in so vpisani v razvid na ministrstvu za področje visokega šolstva.«

V Statutu se 81. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Študij poteka po študijskih programih, ki jih sprejme senat in potrdi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Študijski programi morajo biti ovrednoteni v skladu s kreditnim sistemom ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System) in usklajeni s področnimi direktivami EU ter ZVis.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:

– splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje, ter podatek o tem, ali gre za interdisciplinarni, enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški, nepedagoški ali skupni študijski program),

– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc oziroma učnih izidov, ki se s programom pridobijo,

– podatke o mednarodni primerljivosti programa,

– podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda,

– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

– načine ocenjevanja,

– pogoje za napredovanje po programu,

– pogoje za prehajanje med programi,

– način izvajanja študija,

– pogoje za dokončanje študija,

– pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,

– študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS ter znanstvenoraziskovalno disciplino po klasifikaciji Frascati,

– razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij ter evropsko ogrodje klasifikacij,

– strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz osme, enajste, trinajste in šestnajste alinee. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni naslov, oblikovan v skladu z zakonom.

Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:

– splošni podatki o programu (ime, vrsta, trajanje),

– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,

– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

– pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

– načini ocenjevanja,

– pogoji za napredovanje po programu,

– način izvajanja študija,

– pogoji za dokončanje študija.

Pri obveznih sestavinah študijskega programa se ob akreditaciji programa opredelijo tudi druge oblike izvajanja študijskega programa in njegovih delov, kot so študij na daljavo, e izobraževanje, e-študij, ter možnost vpisa po veljavnih merilih za prehode med študijskimi programi.«

V Statutu se v 83. členu:

– v četrtem odstavku besedilo »Senat FZAB sprejme postopke pravila za podrobnejšo ureditev postopkov in pravil, zlasti o:« nadomesti z besedilom »Senat FZAB sprejme postopke in pravila zlasti o:«

– zadnji odstavek spremeni tako, da se na novo glasi:

»Senat določi tudi:

– vrste dokumentov, ki se študentom izdajajo na podlagi evidenc iz 81. člena ZVis,

– postopek za uveljavljanje varstva pravic študentov,

– organe, pristojne za vodenje postopkov in odločanje,

– disciplinsko odgovornost in pravice ter dolžnosti študentov v disciplinskem postopku in

– druga pravila, povezana s pravicami in dolžnostmi študentov.«

V Statutu se v 84. členu spremeni tretji odstavek tako, da se na novo glasi:

»Študijski programi, ki se izvajajo kot javna služba, se lahko izvajajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:

– ko gre za študijske programe tujih jezikov,

– pri delih študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine, ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,

– če se študijski programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.«

V Statutu se 85. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Študij se na vseh treh bolonjskih stopnjah lahko izvaja kot redni in izredni. Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo kadrovske in prostorske možnosti FZAB in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja z zmanjšano osebno navzočnostjo študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost.

V primeru, ko se izvaja program študija kot izredni študij, je FZAB dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarje, klinične vaje in klinično prakso ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom in v skladu z zakonom.«

V Statutu se v 86. členu tako, da se na novo glasi:

Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Neposredna pedagoška obveznost se izvede v zmanjšanem obsegu, vendar ne manj kot v 50 % rednega programa. Senat za vsako študijsko leto določi delež ur izvedbe izrednega programa, v skladu z veljavno zakonodajo.

Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega ali magistrskega dela, doktorske disertacije velja to tudi za izredni študij iste smeri.

Študent izrednega študija, se lahko pod pogoji, ki jih predpiše FZAB s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. O vlogi za prehod odloča komisija za študijske in študentske zadeve v skladu s pravili za prepis med izrednim in rednim študijem na FZAB.

Študent rednega študija se lahko pod pogoji, ki jih določajo pravila za prepis med izrednim in rednim študijem na FZAB prepiše na izredni študij.«

V Statutu se v 87. členu spremeni zadnji odstavek tako, da se na novo glasi:

»Napredovanje v višji letnik urejajo pravila za napredovanje v višji letnik, ki jih sprejme senat.«

V Statutu se v 89. členu:

– spremeni drugi odstavek tako, da se na novo glasi:

»Študijski koledar sprejme Senat FZAB najpozneje štiri mesece pred začetkom študijskega leta. Študijski koledar za posamezno študijsko leto določa:

– razpored organiziranega izobraževalnega dela,

– izpitna obdobja,

– izobraževalnega procesa proste dneve,

– druge pomembne dneve oziroma jubileje FZAB.«

– črta zadnji stavek:

»Študijski koledar za posamezno študijsko leto sprejme Senat.«

V Statutu se 90. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se lahko omogoči hitrejše napredovanje v skladu s študijskim programom, če je to glede na študijski proces mogoče.

Sklep o hitrejšem napredovanju študenta sprejme senat na podlagi prošnje kandidata in mnenja komisije za študijske in študentske zadeve ali komisije za doktorski študij oziroma mentorja v primeru hitrejšega napredovanja na tretji stopnji.

Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.«

V Statutu se spremeni 91. člen tako, da se na novo glasi:

Študent, ki je prej študiral oziroma opravil določene izpite ali druge študijske obveznosti v drugem študijskem programu (v Sloveniji ali v tujini), lahko zaprosi za priznavanje opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v programu, v katerega je vpisan na FZAB.

Postopek priznavanja izpitov in drugih študijskih obveznosti iz prejšnjega odstavka je določen v pravilih za priznavanje znanj in spretnosti. O priznavanju odloča komisija za študijske in študentske zadeve oziroma komisija za doktorski študij.«

V Statutu se spremeni 92. člen tako, da se na novo glasi:

Študent lahko zaprosi za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih v času študija v okviru neformalnega profesionalnega izobraževanja in izkustvenega profesionalnega izobraževanja.

Postopek priznavanja in merila za priznavanje so določena v študijskih programih in pravilih za priznavanje znanj in spretnosti.«

V Statutu se spremeni 93. člen tako, da se na novo glasi:

Študentu začne teči prekinitev študija z dnem, ko je izgubil status študenta.

Študent, ki je izgubil status študenta, lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija.

Študent mora po dveh letih od izgube statusa vložiti vlogo za nadaljevanje oziroma dokončanje študija na komisijo za študijske in študentske zadeve (prva in druga stopnja) oziroma na komisijo za doktorski študij (tretja stopnja). Pristojna komisija na podlagi vloge študenta in dokazil o opravljenih študijskih obveznostih do prekinitve študija, določi letnik, v katerem lahko kandidat nadaljuje izobraževanje, oziroma določi obveznosti, ki jih mora opraviti za dokončanje študija. Ob tem se kandidatu določi tudi pogoje in obveznosti, ki jih mora ponovno ali/in dodatno opraviti, če se je v tem času spremenil študijski program, v katerega je vpisan ali ga zaključuje, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva spremenjeni študijski program.

Ne šteje se, da je študent prekinil študij, če je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti, ni pa še prijavil teme zaključnega dela.«

V Statutu se spremeni 94. člen tako, da se na novo glasi:

Potek diplomiranja in zagovora diplomskega in magistrskega dela ter potek priprave in zagovora doktorske disertacije ureja pravilnik, ki ga sprejme senat.«

V Statutu se spremeni 96. člen tako, da se na novo glasi:

Po opravljenih študijskih obveznostih iz študijskega programa se študentu izda diploma, ki je javna listina.

Sestavni del diplome je priloga k diplomi, izdana v slovenskem in angleškem jeziku. Sestavine priloge k diplomi določi minister, pristojen za visoko šolstvo, na predlog Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Po opravljenih obveznostih študijskega programa za izpopolnjevanje se izda udeležencu potrdilo, ki je javna listina.

Oblika in vsebina diplome in potrdila, ter postopek izdaje diplome in potrdila se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat.«

V Statutu se spremeni 97. člen tako, da se na novo glasi:

Po opravljenih študijskih obveznostih se diplomantu še pred podelitvijo diplome lahko izda potrdilo o izpolnjenih obveznostih. Potrdilo je javna listina.

Poleg diplome izdaja FZAB študentom na podlagi svojih evidenc še naslednje listine:

– potrdilo o vpisu,

– potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih,

– potrdilo o pridobljenem nazivu po končanem študiju.«

V Statutu se v 98. členu v drugem odstavku besedilo »število ECTS točk« nadomesti z besedilom »število kreditnih točk po ECTS«.

V Statutu se v 103. členu črta zadnji odstavek.

V Statutu se spremeni 104. člen, tako da se na novo glasi:

Merila in postopek izvolitve v naziv na FZAB določajo Merila za izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev FZAB (Merila za izvolitve), ki jih sprejme senat in se javno objavijo. Senat sprejme tudi navodila za izvajanje Meril za izvolitve.

Merila za izvolitve morajo biti mednarodno primerljiva in usklajena z minimalnimi standardi Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.«

V Statutu se črta 107. člen.

V Statutu se spremeni zadnji odstavek 108. člena, tako, da se na novo glasi:

»FZAB lahko v skladu s potrebami študijskega programa in znanstveno raziskovalnega dela za določen čas povabi k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja priznane znanstvenike in strokovnjake iz prakse, tudi če nimajo pridobljen ustrezen naziv, oziroma ne izpolnjujejo pogojev, ki so določeni za izvolitev v naziv.«

V Statutu se v 109. členu, v drugem odstavku črta zadnja alineja.

V Statutu se v 112. členu v prvem odstavku kratica »NAKVIS« nadomesti z besedilom »Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.«

V Statutu se spremeni 113. člen tako, da se na novo glasi:

Visokošolski učitelj (redni profesor, izredni profesor, docent) in znanstveni delavec ima v šestih letih opravljanja dela na FZAB pravico do odsotnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje na področju raziskovalne dejavnosti (sobotno leto).

Visokošolskemu učitelju se v primeru iz prejšnjega odstavka pedagoška obveznost prerazporedi, vendar se ne sme povečati za več kot eno tretjino.

Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora za koriščenje sobotnega leta predložiti pisno vlogo dekanu najkasneje do konca marca za naslednje študijsko leto. Pisna vloga mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in predvideno obliko nadomeščanja. O pravici do sobotnega lega odloči dekan na podlagi pravilnika o sobotnem letu.

Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora v roku 30 dni po zaključenem koriščenju sobotnega leta predložiti dekanu poročilo o izpopolnjevanju.«

V Statutu se v 114. členu besedilo »Zakona o upravnem postopku« nadomesti z besedilom »Zakona o splošnem upravnem postopku«.

V Statutu se spremeni 116. člen tako, da se na novo glasi:

Študent je oseba, ki je vpisana na FZAB na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po študijskem programu prve, druge ali tretje stopnje.

Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, ki je javna listina.

Status študenta preneha v skladu z ZVis:

– študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

– študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

– študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,

– če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

– če se izpiše,

– če je bil izključen.

Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Ne glede na osmo alineo tretjega odstavka tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.

V primerih iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena se lahko študent po zaključku študijskega programa odpove statusu študenta.«

V Statutu se črta 117. člen.

V Statutu se spremeni 118. člen tako, da se na novo glasi:

Študent lahko v skladu z veljavno zakonodajo pridobi status študenta s posebnim statusom ali status študenta s posebnimi potrebami. Status študenta s posebnim statusom in status študenta s posebnimi potrebami pridobi študent s sklepom, ki ga sprejme komisija za študijske in študentske zadeve oziroma komisija za doktorski študij, na podlagi vloge študenta, v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat.«

V Statutu se spremeni 119. člen tako, da se na novo glasi:

Študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, se lahko iz upravičenih razlogov status študenta podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in pravilnik, ki ga sprejme senat. Pravica do podaljšanja statusa se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.

O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov odloča Komisija za študijske in študentske zadeve oziroma Komisija za doktorski študij.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.«

V Statutu se v 120. členu črtajo prvi in zadnji trije odstavki.

V Statutu se spremeni 121. člen tako, da se na novo glasi:

Pravice in dolžnosti študentov so:

– obiskovanje predavanj, seminarjev, vaj, kliničnega usposabljanja ter drugih oblik študijske izvedbe programov,

– aktivno sodelovanje pri pedagoškem, izobraževalnem, raziskovalnem in razvojnem delu,

– sodelovanje prek svojih predstavnikov pri delu organov FZAB,

– dajanje pobud, mnenj in sprejemanje odločitev v skladu s Statutom FZAB.

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Študenti v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opravijo preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.

Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Študentje, državljani Republike Slovenije, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.«

V Statutu se spremeni 125. člen tako, da se glasi:

Disciplinsko odgovornost študentov ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov, ki ga sprejme senat. Pred sprejemom pravilnika mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta. Šteje se, da je mnenje podano, če študentski svet svojega mnenja ne posreduje v roku treh mesecev od prejema zahteve.«

V Statutu se spremeni 126. člen, tako, da se na novo glasi:

Študent je disciplinsko odgovoren za disciplinske kršitve, ki so opredeljene v Pravilniku o disciplinski odgovornosti študentov. To velja tudi za osebe brez statusa študenta, ki opravljajo študijske obveznosti.

Kršitve so lahko hujše ali lažje, odvisno kakšne posledice ima ravnanje študenta v odnosu do spoštovanja zakonov, pravil FZAB, etičnega kodeksa in materialnih posledic.

Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti se lahko študentom izrečejo naslednji ukrepi:

– opomin,

– ukor,

– prepoved opravljanja izpita za določeno dobo,

– izključitev s fakultete za dobo do dveh let,

– izključitev s fakultete za nedoločeno časovno obdobje,

– naznanitev študenta organom pregona za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja.

Na FZAB vodi disciplinske postopke in izreka disciplinske ukrepe komisija za disciplinske zadeve, v skladu s Pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov. O pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije odloča Senat.

Študent, zoper katerega je sprožen disciplinski postopek, je dolžan v njem sodelovati. V disciplinskem postopku ima študent zlasti naslednje pravice:

– da je pravočasno seznanjen z očitano disciplinsko kršitvijo,

– da sta mu zagotovljena čas in možnost za pripravo obrambe,

– da se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo,

– da navaja dejstva in dokaze v svojo korist, da se brani z molkom ter da se brani sam ali z zagovornikom.«

V Statutu se spremeni 129. člen tako, da se na novo glasi:

Sredstva za izvajanje pedagoško-izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti pridobiva FZAB:

– z državnega proračuna,

– s proračuna ustanovitelja,

– s šolnin in drugih prispevkov za študij,

– z razpisov v RS in EU,

– s plačil za opravljene storitve,

– z donacij,

– z evropskih skladov in drugih nepovratnih sredstev,

– z drugih virov v skladu z zakonom.«

V Statutu se v 132. členu spremeni prvi odstavek tako, da se na novo glasi:

»FZAB ima v upravljanju stvarno premoženje (nepremično in premično premoženje), katerega lastnica je Občina Jesenice in je omogočilo zagon dejavnosti prej Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, ki se je preoblikovala v Fakulteto za zdravstvo Jesenice in nato še v FZAB. Med FZAB in Občino Jesenice je sklenjena pogodba o upravljanju s premoženjem Občine Jesenice.«

Te spremembe in dopolnitve Statuta FZAB je obravnaval tudi Študentski svet FZAB, ki je na 5. seji v študijskem letu 2022/2023, dne 19. 9. 2023 podal pozitivno mnenje.

Te spremembe in dopolnitve Statuta FZAB začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 99/2023 z dne 22. 9. 2023

2771. Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, stran 8299.