Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. septembra 2023.
Št. 003-02-3/2022-241
Ljubljana, dne 28. septembra 2023
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-H)
1. člen
V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US in 35/23 – odl. US) se v 1. členu za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. postopka zaradi grozeče insolventnosti,«.
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prenos in izvajanje predpisov EU)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
1. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15) in
2. Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (UL L št. 172 z dne 26. 6. 2019, str. 18).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 19; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/848/EU).«.
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631),
2. ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16),
3. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS,158/20 – ZIntPK-C in 18/21, 18/23 – ZDU-10 in 75/23),
4. ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B in 36/21, 81/22 in 81/22 – odl. US),
5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 75/15, 74/16 – ORZNVP48, 5/17, 15/18 – odl. US in 43/19),
6. ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1 in 75/23),
7. ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1 in 121/21) in
8. SPZ je Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20).«.
Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
(postopka zaradi grozeče insolventnosti)
Postopka zaradi grozeče insolventnosti sta:
1. postopek preventivnega prestrukturiranja in
2. postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.«.
V 5. členu se v naslovu člena beseda »insolvetnosti« nadomesti z besedo »insolventnosti«.
V prvem odstavku se v 1. točki vejica nadomesti z besedo »in«, 2. točka se črta, dosedanja 3. točka pa postane 2. točka.
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
Grozeča insolventnost je položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen.«.
V 14. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti v določenem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost) ali«.
V drugem odstavku se v 2. točki v napovednem stavku na dveh mestih in v prvi alineji besedilo »ali poenostavljene prisilne poravnave« črta, besedilo druge alineje pa se spremeni tako, da se glasi:
»– s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, četudi te niso predmet prestrukturiranja s prisilno poravnavo, ali«.
V petem odstavku se na treh mestih besedilo »ali poenostavljene prisilne poravnave« črta.
V 15. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Finančno prestrukturiranje je celota finančnih in poslovnih ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik odpravil grozečo insolventnost ali postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v nadaljnjem besedilu: finančno prestrukturiranje), in lahko vključujejo:«, v 3. točki pa se za besedo »vzrokov« doda besedilo »dolžnikove grozeče insolventnosti ali«.
V 17. členu se v šestem odstavku za besedo »člena« dodata vejica in besedilo »4. točka tretjega odstavka tega člena pa v delu, ki se nanaša na davčno številko«.
V sedmem odstavku se v napovednem stavku za besedilom »dolžniku in« doda besedilo »upniku ter«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ožje povezane osebe posamezne fizične osebe so:
1. njen zakonec ali zunajzakonski partner,
2. njen sorodnik v ravni vrsti ali sorodnik v ravni vrsti osebe iz 1. točke tega odstavka,
3. njeni bratje in sestre,
4. oseba, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji na istem naslovu, do ravni številke stanovanja, in
5. oseba, kateri je imenovana za skrbnika.
(2) Ožje povezana oseba posamezne pravne osebe je oseba:
1. ki v tej pravni osebi opravlja funkcijo poslovodstva ali je član organa nadzora ali je v vlogi prokurista,
2. ki ima v tej pravni osebi položaj družbenika z najmanj 10-odstotnim deležem v kapitalu ali 10 odstotkov glasovalnih pravic ali
3. ki je z osebo iz 1. ali 2. točke tega odstavka povezana na način iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ožje povezana oseba je lahko tudi druga oseba, za katero se dokaže, da ima odločujoč vpliv na oblikovanje volje posamezne fizične ali pravne osebe.«.
Za 24.b členom se doda nov 24.c člen, ki se glasi:
(ključna pogodba dolžnika)
(1) Ključna pogodba dolžnika je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, katere izvajanje je potrebno za nemoteno tekoče poslovanje dolžnika (na primer dobava energentov, vode in telekomunikacijskih storitev), vključno s pogodbami glede dobav, katerih prekinitev bi ustavila opravljanje dolžnikove dejavnosti.
(2) Pogodbeni stranki ključne pogodbe ni dovoljeno, da bi samo zaradi začetka ali posledic postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka prisilne poravnave odstopila od pogodbe, zadržala njeno izvajanje ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremenila izvajanje pogodbe, razen če dolžnik ni plačal dolgov, ki so nastali po začetku takega postopka.
(3) Nična so pogodbena določila ključne pogodbe, ki bi določala, da se zaradi začetka ali posledic postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka prisilne poravnave lahko odstopi od pogodbe, zadrži njeno izvajanje ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremeni izvajanje pogodbe.«.
V 25. členu se v drugem odstavku v 2. točki beseda »sodišča« nadomesti z besedilom »sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače«.
V 30. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Revizor, računovodja ali druga oseba, ki za podjetje opravlja storitve, povezane s poslovanjem ali pregledom poslovanja družbe, mora poslovodstvo pisno opozoriti, če pri opravljanju svojih storitev ugotovi, da je nastal položaj grozeče insolventnosti ali insolventnosti.«.
Dosedanji četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.
V naslovu oddelka 2.2 se za besedo »nastanku« doda besedilo »grozeče insolventnosti in«.
V 33. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če je začet postopek zaradi insolventnosti, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba insolventna ves čas po poteku roka, ko poslovodstvo ni opravilo ali ni pravočasno opravilo dejanja iz 38. člena tega zakona, in ves čas od uvedbe postopka zaradi insolventnosti do začetka postopka zaradi insolventnosti.«.
Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:
(obveznosti ob nastanku grozeče insolventnosti)
(1) Poslovodstvo in drugi organi družbe nenehno spremljajo dogajanje, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe. Če poslovodstvo prepozna tak razvoj dogodkov, sprejme ukrepe finančnega prestrukturiranja, usmerjene v odpravo grozeče insolventnosti, in nemudoma poroča organom nadzora. Če ukrepi, ki jih je treba sprejeti, niso v pristojnosti ali niso v celoti v pristojnosti poslovodstva, poslovodstvo izvede ustrezne aktivnosti, da jih obravnavajo organi nadzora ali drugi pristojni organi družbe.
(2) Če družbi grozi insolventnost, morajo poslovodstvo in drugi organi družbe ravnati tako, da:
– se izogibajo ravnanjem, zaradi katerih bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, razen če je tako ravnanje storjeno z namenom preprečiti nastop insolventnosti;
– pri svojih odločitvah upoštevajo interese upnikov, lastnikov kapitala in drugih deležnikov, katerih interesi bi lahko bili prizadeti;
– se izogibajo ravnanjem, s katerimi se ogroža ali zmanjšuje premoženje družbe ali kako drugače ogroža sposobnost preživetja družbe.«.
V 34. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(obveznosti pri nastanku insolventnosti)«.
V drugem odstavku se v 1. točki za besedo »prvem« doda besedilo »in drugem«.
V četrtem odstavku se v 2. točki besedilo »ob stečajnem postopku« črta.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:
1. če mora poslovodstvo ali oseba iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti po 38. členu tega zakona: do začetka tega postopka,
2. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.«.
Šesti odstavek se črta.
35. člen se črta.
V 36. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če poslovodstvo predlaga ukrepe za preprečitev insolventnosti ali odpravo insolventnosti, ki zahtevajo povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti skupščina.«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »Drugi« črtata besedi »in tretji«, beseda »uporabljata« pa se nadomesti z besedo »uporablja«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »o ukrepih finančnega prestrukturiranja« nadomesti z besedo »poslovodstva«.
V 37. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če poslovodstvo predlaga ukrepe za preprečitev ali odpravo insolventnosti, ki zahtevajo povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveznost vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)
(1) Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(2) Če je razlog za insolventnost naravna nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek, mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v treh mesecih po nastanku insolventnosti.
(3) Če družba nima poslovodstva, mora v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik, v primeru delniške družbe vsak član nadzornega sveta, v primeru drugih pravnih oseb pa njen ustanovitelj vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v roku iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena od dneva seznanitve z insolventnostjo in dejstvom, da družba nima poslovodstva.«.
V 39. členu se prvi odstavek črta.
Dosedanji drugi odstavek postane besedilo člena in se odznači.
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
(prepoved izplačila dobička in vračila vplačil družbenikom po potrjeni prisilni poravnavi)
(1) Dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, družba ne sme opraviti izplačila dobička, rednega zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom družbenikom oziroma vračila naknadnih vplačil družbenikom, vračila posojil družbenikom, četudi so ta zavarovana, ali poplačila drugih tovrstnih terjatev v korist družbenikov.
(2) Za kršitev prepovedi iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o vračilu prepovedanih izplačil družbenikom.«.
V 41. členu se v četrtem odstavku besedilo »o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona« nadomesti z besedo »poslovodstva«.
V 42. členu se v prvem odstavku v 1. točki besedilo »dejanj iz 35. do 39.« nadomesti z besedilom »dejanja iz 38.«, 2. točka pa spremeni tako, da se glasi:
»2. je ravnalo v nasprotju s 34. in 39. členom tega zakona.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Posamezni član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže:
1. da dejanja iz 38. člena tega zakona ni mogel opraviti samostojno in je na seji poslovodstva predlagal, da se opravi, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali
2. da za kršitve 34. in 39. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.«.
V 43. členu se v prvem odstavku:
– v napovednem stavku besedilo »če obstaja eden od naslednjih pogojev« nadomesti z besedilom »je to posledica kršitve njihovih nalog, zlasti pa«;
– 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in je nadzorni svet temu nasprotoval, ker je presodil, da družba ni insolventna in povečanje kapitala ni potrebno,«;
– v 3. točki besedilo »dejanja iz 35. do 39. člena« nadomesti z besedilom »dejanje iz 38. člena«, besedilo »34. člena« pa z besedilom »34. ali 39. člena«.
V 44.u členu se v prvem odstavku v 5. točki besedilo »do višine minimalne plače« črta.
V 48.a členu se v šestem odstavku številka »30« nadomesti s številko »60«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če se v primeru uspešno zaključenega postopka mediacije sklene sodna poravnava, je za njeno sklenitev pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o napotitvi na mediacijo iz drugega odstavka tega člena.«.
V 48.b členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Stranke mediacijskega postopka lahko sklenejo sodno poravnavo pred sodiščem, ki bi bilo pristojno za odločitev o tožbi iz prvega odstavka tega člena. O sklenitvi sodne poravnave morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti.«.
V šestem odstavku se številka »30« nadomesti s številko »60«.
V 61. členu se v drugem odstavku besedilo »en mesec« nadomesti z besedilom »tri mesece«.
V 71. členu se v prvem odstavku za besedilom »59. člena« doda besedilo »in terjatvah iz drugega odstavka 298.a člena«.
V 78. členu se v drugem odstavku v 6. točki beseda »ali« črta, v 7. točki se črta pika na koncu stavka in doda beseda »ali«, za 7. točko pa se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. ki je pridobil terjatev od osebe iz 1. do 5. točke tega odstavka.«.
V 79. členu se v naslovu za besedo »članov« dodata besedi »in sestava«.
Na koncu drugega odstavka se dodata nova stavka, ki se glasita: »Najmanj en član upniškega odbora mora biti upnik, ki je imetnik prednostne terjatve, razen če ni bil podan predlog za izvolitev takega upnika. Za člana upniškega odbora je izvoljen tisti izmed predlaganih upnikov, ki so imetniki prednostnih terjatev, ki je prejel največ oddanih glasov, četudi ni prejel večine oddanih glasov upnikov.«.
V 80. členu se v drugem odstavku za besedo »navadnih« dodata besedi »in prednostnih«.
V 87. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Upniški odbor ima z namenom, da se zavarujejo koristi upnikov, pravico pregledati poslovne knjige in dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj od dolžnika v stečajnem postopku, ter dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom. Upravitelj lahko upniškemu odboru zavrne vpogled v dokumentacijo, ki jo je prevzel v stečajnem postopku od dolžnika, če gre za poslovno skrivnost ali če meni, da bi razkritje lahko povzročilo škodo drugi osebi ali bi vplivalo na nemoten potek stečajnega postopka ali poplačilo upnikov. Upniški odbor v primeru zavrnitve lahko zahteva, da o tem odloči sodišče. Če upniški odbor zahteva informacije ali vpogled v dokumentacijo, ki je poslovna skrivnost, lahko sodišče omogoči razkritje poslovnih skrivnosti na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, o varstvu poslovnih skrivnosti.
(3) Upniški odbor na zahtevo upnika ali na lastno pobudo o svojih ugotovitvah obvešča upnike.«.
V 98. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme:
1. omogočiti ali dopustiti, da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
2. omogočiti ali dopustiti, da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega člena, ali
3. opraviti izplačil iz stečajne mase v nasprotju z določbami tega zakona ali
4. izvesti plačila storitev, ki niso potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ali plačila storitev, katerih cena je bistveno višja od primerljive tržne cene teh storitev.«.
V četrtem odstavku se za besedo »obliki« vejica in besedilo »podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom« črtata.
V 103. členu se v drugem odstavku v 4. točki za številko »171.« doda besedilo »in 237.a«.
Za četrtim odstavkom se dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek nadomestijo z novimi petim, šestim in sedmim odstavkom, ki se glasijo:
»(5) V postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja ima upravitelj tudi pravico do nagrade iz naslova dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti.
(6) Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen:
1. računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku,
2. storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti,
3. posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega trga,
4. storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju,
5. drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.
(7) Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja se določijo s tarifo iz 2. točke prvega odstavka 114. člena tega zakona.«.
V 105. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Podrobnejša pravila o odmeri stroškov, do katerih je upravičen upravitelj, se določijo s predpisom iz 3. točke prvega odstavka 114. člena tega zakona.«.
V 106. členu se v prvem odstavku beseda »upravitelju« nadomesti z besedo »upravitelji«.
V drugem odstavku za besedo »podatkov« dodata vejica in besedilo »ter pregledati sodni spis zadeve, v kateri je imenovan upravitelj«.
V 108. členu se v drugem odstavku:
– v 4. točki besedilo »s strokovno izobrazbo iz 3. točke tega odstavka« nadomesti z besedilom »s področja prava ali ekonomije«;
– v 5. točki besedilo »iz prvega odstavka 102. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti,«, za vejico na koncu besedila te točke pa doda besedilo »pri čemer mora zavarovanje kriti tudi odškodninske zahtevke, vložene po prenehanju trajanja zavarovanja, če vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvirata iz časa trajanja zavarovanja, lahko pa se to obdobje omeji, vendar ne na manj kot pet let po izteku trajanja zavarovanja (podaljšano obdobje uveljavljanja zahtevkov).«.
V četrtem odstavku se:
– v 2. točki za besedo »upravitelja« dodata vejica in besedilo »pa od dneva odvzema dovoljenja še ni preteklo pet let,«;
– v 3. točki za besedo »zakona« dodata vejica in besedilo »pa od dneva prenehanja veljavnosti dovoljenja še ni preteklo pet let,«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Zavarovalnice morajo skleniti zavarovalno pogodbo v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja zavarovalništvo.«.
V 109. členu se v četrtem odstavku v 2. točki besedilo »upravitelju s pravnomočno odločbo odvzeta poslovna sposobnost« nadomesti z besedilom »upravitelj s pravnomočno odločbo postavljen pod skrbništvo«, v 5. točki pa se beseda »trajnega« črta.
V šestem odstavku se beseda »trajnega« črta.
V 110. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Podatki o upraviteljih, ki so bili izbrisani s seznama upraviteljev v skladu z 2. točko prvega odstavka 113. člena tega zakona, se trajno izbrišejo s seznama upraviteljev po desetih letih od datuma izbrisa s seznama upraviteljev.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
V 111. členu se šesti in sedmi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(6) Spremembo izbire sodišča iz četrtega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za pravosodje, vpisati v seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča najpozneje v 30 dneh po prejemu upraviteljeve vloge.
(7) Sprememba izbire sodišča iz četrtega odstavka tega člena začne učinkovati z vpisom spremembe v seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča, pri čemer sprememba izbire iz 1. točke četrtega odstavka tega člena ne vpliva na pristojnosti in naloge upravitelja v postopkih, v katerih je bil imenovan za upravitelja pred začetkom učinkovanja spremembe izbire.«.
V 114. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja se izvede, če ministrstvo, pristojno za pravosodje, prejme predlog enega ali več sodišč ali zbornice upraviteljev, lahko pa ga izvede tudi na lastno pobudo, če ugotovi, da je to potrebno za prihodnje nemoteno vodenje postopkov zaradi insolventnosti.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
V 115. členu se v prvem odstavku v 1. točki za besedo »in« doda besedilo »še ni dopolnila 70 let in«.
V 119.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(razrešitev imenovanega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov in imenovanje novega upravitelja)«.
V prvem odstavku se v prvem stavku besedilo »brez obrazložitve« ter drugi in tretji stavek črtajo.
V drugem odstavku se besedilo »in imenovanje novega upravitelja« črta.
V tretjem odstavku se besedilo »in imenovanju novega upravitelja« črta.
V četrtem odstavku se besedilo »in imenovanju novega upravitelja« črta.
V petem odstavku se besedilo »in imenuje novega upravitelja« črta.
V šestem odstavku se besedilo »iz 115. člena tega zakona« črta.
V 120.h členu se v prvem odstavku:
– v 1. točki besedilo »v postopku zaradi insolventnosti« črta;
– v 3. točki pika na koncu stavka nadomesti z vejico;
– za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. če s svojim ravnanjem ovira ali drugače onemogoča nadzor nad svojim delom.«.
V drugem odstavku se v 3. točki besedilo »1. točke« nadomesti z besedilom »1. ali 4. točke«.
V 120.i členu se v prvem odstavku v 3. točki beseda »trajni« črta.
V 120.l členu se v šestem odstavku beseda »trajnega« črta.
V 120.o členu se v prvem odstavku besedilo »pogojni ali trajni odvzem pravice« nadomesti z besedilom »odvzem pravice ali pogojni odvzem pravice«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Po pravnomočno končanem disciplinskem postopku minister, pristojen za pravosodje, s pravnomočno odločbo seznani sodišče, pred katerim se vodi postopek zaradi grozeče insolventnosti ali insolventnosti, v katerem je upravitelj storil disciplinsko kršitev.«.
V 121. členu se v drugem odstavku besedilo »in ne vložiti revizije« črta.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Revizija je dovoljena pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, samo zoper sklep, izdan na drugi stopnji:
1. s katerim se predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti zavrne;
2. s katerim se konča stečajni postopek brez razdelitve upnikom;
3. s katerim se ugodi ugovoru proti odpustu obveznosti ali zavrne predlog za odpust obveznosti.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena v času trajanja ukrepov, določenih z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča, uvedenih ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti, sodišče v primeru, ko v zadevi odločitve še ni sprejelo, obravnava in odloča o vlogi, predlogu, izjavi, ugovoru, drugem procesnem dejanju ali predloženi listini, tudi če je stranka zamudila rok ali izostala z naroka v času trajanja ukrepov iz razloga, neposredno povezanega z izrednim dogodkom.
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora stranka ob vložitvi vloge, predloga, izjave, ugovora, opravi drugega procesnega dejanja ali predložitvi listine izkazati tudi razlog za zamudo roka ali za izostanek z naroka. Stranka mora zamujeno dejanje opraviti najpozneje v 15 dneh od dneva, ko so prenehali odrejeni ukrepi, povezani z izrednim dogodkom.«.
V 122. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedilom »postopkom zaradi insolventnosti« doda besedilo »zaradi varnosti pravnega prometa, seznanitve javnosti ter uveljavljanja pravic upnikov in drugih udeležencev postopka zaradi insolventnosti«, v 2. točki pa se v napovednem stavku za besedilom »glavnem postopku zaradi insolventnosti,« doda besedilo »skupaj s predlogom, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep,«.
V devetem odstavku se za besedo »potrošnik« dodata vejica in besedilo »in podatka o davčni številki upnika, ki je potrošnik«.
Za enajstim odstavkom se dodata nova dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita:
»(12) Agencija omogoča dostop do podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti in objav vsebine procesnih dejanj v zvezi s posamezno zadevo do poteka petih let po pravnomočnem končanju postopka v tej zadevi. Če je bil na podlagi potrjene prisilne poravnave za finančno prestrukturiranje določen rok, ki je daljši od štirih let, mora biti dostop do objav podatkov o postopku in vsebine procesnih dejanj v zvezi s posamezno zadevo omogočen tudi še eno leto po objavi zadnjega dolžnikovega poročila o izvajanju ukrepov, iz katerega izhaja, da je dolžnik izvedel vse ukrepe, določene v načrtu finančnega prestrukturiranja, oziroma še eno leto po roku, ki je določen za finančno prestrukturiranje.
(13) Pravila iz tega člena se smiselno uporabljajo tudi za objave v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.«.
V 122.a členu se v drugem odstavku:
– v 4. točki beseda »Davčni« nadomesti z besedo »Finančni«;
– v 5. točki besedilo »Državnemu pravobranilstvu« nadomesti z besedilom »Državnemu odvetništvu«, besedilo »Državno pravobranilstvo« z besedilom »Državno odvetništvo«, pika na koncu stavka pa z vejico;
– za 5. točko dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. državnim organom, organom in upravam samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, če te podatke potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v zvezi z insolventnim dolžnikom, ki je potrošnik, v okviru svojih pristojnosti ali za potrebe izvajanja svojih nalog in pooblastil,
7. notarjem, ki te podatke potrebujejo za izvajanje svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja notariat.«.
V šestem odstavku se besedilo »4. ali 5.« nadomesti z besedilom »4., 5., 6. ali 7.«.
V 123.a členu se v prvem odstavku za besedo »obliki« vejica in besedilo »podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom« črtata.
V 124. členu se v četrtem odstavku za besedo »obliki« vejica in besedilo »podpisan z varnim elektronskim podpisom sodnika, overjenim s kvalificiranim potrdilom« črtata.
V 137. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Dolžnik mora vsakemu upniku, ki to zahteva, v osmih dneh od prejema njegove zahteve dati informacije in mu omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki je potrebna za preveritev pravilnosti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ali načrta finančnega prestrukturiranja oziroma ki je potrebna za odločitev o glasovanju o prisilni poravnavi. Dolžnik lahko odkloni posredovanje informacij ali vpogled v dokumentacijo, če ta predstavlja poslovno skrivnost ali če izkaže, da bo upnik pridobljene informacije uporabil v nasprotju z namenom, zaradi katerega se zahtevajo. Če dolžnik upniku odkloni posredovanje informacij ali vpogled v dokumentacijo ali mu ne omogoči posredovanja informacij ali vpogleda v dokumentacijo v osmih dneh, lahko upnik zahteva, da o tem odloči sodišče. Če upnik zahteva informacije ali vpogled v dokumentacijo, ki je poslovna skrivnost, lahko sodišče omogoči razkritje poslovnih skrivnosti v skladu z določili zakona, ki ureja pravdni postopek, o varstvu poslovnih skrivnosti.«.
V 142. členu se v prvem odstavku v 3. točki v tretji alineji za številom »5.« doda besedilo »in 8.«.
V 152. členu se v šestem odstavku besedilo »četrtem odstavku 192. člena« nadomesti z besedilom »šestem odstavku 192. člena«.
V 172. členu se:
– na koncu 4. točke beseda »ali« nadomesti z vejico;
– v 5. točki besedilo »do višine minimalne plače« črta, pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda beseda »ali«;
– za 5. točko doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. če je dolžnik v poročilu o finančnem položaju in poslovanju podal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali če upniku ne omogoči vpogleda v dokumentacijo dolžnika v skladu z drugim odstavkom 137. člena tega zakona.«.
V 177. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če je za presojo razlogov za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 172. člena tega zakona potreben dokaz z izvedencem, sodišče imenuje izvedenca ustrezne stroke, razen za presojo ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. člena tega zakona, glede katerih mora sodišče imenovati pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja iz prvega odstavka 25. člena tega zakona. Če ugovor vloži upravitelj, sodišče pozove upnike, da v določenem roku založijo predujem za izvedenca. Če predujem ni založen, sodišče ugovor zavrne.«.
V 179. členu se v tretjem odstavku besedilo »4. ali 5.« nadomesti z besedilom »4., 5. ali 6.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če sodišče o ugovoru upnika odloči po tretjem odstavku tega člena, se stroški upnika v zvezi z ugovorom plačajo v skladu z drugim odstavkom 289. člena tega zakona.«.
V 192. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Če sodišče do poteka roka iz drugega odstavka tega člena ne prejme obvestila insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka tega člena ali če temu obvestilu niso priložene listine iz 1. in 2. točke tretjega odstavka tega člena, sodišče dolžniku naloži, da v treh delovnih dneh predloži obvestilo in listine iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Sodišče mora sklep iz četrtega odstavka tega člena izdati v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena in o sklepu obvestiti upniški odbor.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se:
– v 1. točki druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– insolventni dolžnik tudi v roku iz četrtega odstavka tega člena ne predloži obvestila in listin iz tretjega odstavka tega člena in«;
– v 2. točki v prvi alineji besedilo »2. točke« črta.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega«.
V 194. členu se v 2. točki za besedo »tretjega« dodata besedi »ali četrtega«.
V 199.a členu se v devetem odstavku v 1. točki beseda »tretji« nadomesti z besedo »peti«.
V enajstem odstavku se besedilo »tretjega odstavka 192. člena tega zakona sodišču ne predloži listin« nadomesti z besedilom »četrtega odstavka 192. člena tega zakona sodišču ne predloži obvestila in listin«.
V 199.b členu se v sedmem odstavku za besedo »tretji« doda besedilo »do peti«.
V 200. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primeru odstopa terjatve po začetku postopka prisilne poravnave novi upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če je ob začetku postopka prisilne poravnave glede prejšnjega upnika obstajala omejitev iz četrtega odstavka tega člena.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se v napovednem stavku in 1. točki beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.
V 201. členu se v drugem odstavku v 3. točki beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.
Naslov oddelka 4.7 se spremeni tako, da se glasi: »Oddelek 4.7: Posebna pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo«.
221.a in 221.b člen se spremenita tako, da se glasita:
(uporaba posebnih pravil za postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo)
Postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo je dovoljeno voditi:
1. nad gospodarsko družbo, ki izpolnjuje vsa tri merila, ki jih ZGD-1 določa za uvrščanje v skupino mikro družb, in če vrednost aktive v zadnjih dveh letih ni presegla 700.000 eurov ter višina vseh njenih obveznosti ne presega 700.000 eurov, in
2. nad podjetnikom, ki izpolnjuje merila, ki jih ZGD-1 določa za uvrstitev v skupino mikro družb glede števila delavcev in prihodkov od prodaje, ter višina vseh njegovih obveznosti ne presega 700.000 eurov.
(posebna pravila v postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo)
(1) Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo ni treba predložiti poročila revizorja iz 2. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona in poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja iz 4. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona, za ocenjeno vrednost premoženja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona pa ni potrebno, da jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti premoženja iz 1. točke drugega odstavka 25. člena tega zakona. Dolžnik mora predlogu priložiti izjavo, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
(2) V postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo se ne uporabljajo osmi odstavek 144. člena, 181. člen, 2. točka tretjega odstavka 182. člena, 2. točka tretjega odstavka 185.a člena, 199.a člen, 199.b člen, 199.d člen, šesti do enajsti odstavek 221.h člena in 221.i do 221.l člen tega zakona.«.
221.c do 221.g člen se črtajo.
V naslovih oddelka 4.8 in pododdelka 4.8.1 se besedilo »majhno, srednjo ali veliko družbo« nadomesti z besedilom »kapitalsko družbo ali samostojnim podjetnikom«.
V 221.h členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravila, določena v oddelku 4.8 tega zakona, se uporabljajo za postopek prisilne poravnave nad pravno osebo, ki ima položaj kapitalske družbe, posebna pravila iz pododdelkov 4.8.3, 4.8.4 in 4.8.5 tega zakona o ukrepih finančnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev ter s tem povezana posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev ter vrednosti zavarovanja ter pravila o potrditvi prisilne poravnave in njenih učinkih pa tudi v postopku prisilne poravnave nad samostojnim podjetnikom.«.
V petem odstavku se za besedo »Slovenije« dodata vejica in besedilo »če se postopek prisilne poravnave začne nad srednjo ali veliko družbo«.
V 221.j členu se v prvem odstavku besedilo »finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika« nadomesti z besedilom »terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov vseh obveznosti dolžnika«.
V tretjem odstavku se v 2. točki v prvi in drugi alineji beseda »finančnih« črta.
Šesti odstavek se črta.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se na koncu stavka za besedo »zakona« dodata vejica in besedilo »pri čemer te nastanejo z naslednjim dnem od objave sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, razen posledic, ki jih določa 152. člen tega zakona, ki nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora sodišče vročiti dolžniku v treh dneh po prejemu. Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ugovarja, da ni insolventen ali da terjatve upnikov ne obstajajo v višini, kot jo določa prvi odstavek tega člena.«.
V osmem odstavku se za besedilom »153. do 155. člen« dodata vejica in besedilo »235. člen, drugi do sedmi odstavek 239. člena in 240. člen«.
Deseti odstavek se črta.
Naslov »Pododdelek 4.8.6: Ponovna prisilna poravnava po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave« ter 221.v in 221.z člen se črtajo.
Za črtanim 221.z členom se dodajo naslov novega oddelka 4.9 ter novi 221.aa, 221.ab, 221.ac in 221.ad člen, ki se glasijo:
»Oddelek 4.9: Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti
(namen postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti)
(1) Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti se vodi z namenom, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba finančnega prestrukturiranja, ki je potrebno, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen.
(2) Postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ni dovoljeno voditi:
– če dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti predložitve letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD 1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD 1 ali
– če dolžnik nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za plače in nadomestila plač in obračunov DDV za obdobje zadnjih 24 mesecev do dne oddaje vloge ali če je davčni organ dolžniku v zadnjih petih letih od vložitve predloga dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 50.000 eurov ali
– če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje s področij delovnih razmerij, premoženja, gospodarstva ali pravnega prometa in obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(temeljna pravila postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti)
(1) Za postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti se smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave, če ni v tem oddelku določeno drugače.
(2) Predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ne vsebuje podrejenega zahtevka, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti zavrglo ali zavrnilo oziroma postopek ustavilo.
(3) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona mora namesto likvidacijske vrednosti sredstev vsebovati vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki poštene prodaje, ali oceno tržne vrednosti podjetja kot delujočega podjema.
(4) Potrjena prisilna poravnava v sodnem postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti ne učinkuje na terjatve delavcev iz naslova delovnega razmerja.
(5) Glede razlogov za ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, se smiselno uporablja 172. člen tega zakona, ugovor pa se lahko vloži tudi iz razloga, da je dolžnik insolventen ali da dolžniku insolventnost ne grozi.
(6) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena tega zakona.
(7) Sodišče ne glede na 3. točko drugega odstavka 221.n člena tega zakona potrdi prisilno poravnavo zaradi odprave grozeče insolventnosti, čeprav ni bila sprejeta v razredu nezavarovanih upnikov, bila pa je sprejeta v razredu ločitvenih upnikov v skladu z 221.n členom tega zakona in so družbeniki dolžnika v okviru načrta finančnega prestrukturiranja obravnavani manj ugodno kot nezavarovani upniki.
(8) Za postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti se ne uporabljajo osmi odstavek 144. člena, 152. člen, 156. člen, 166. člen, 192. člen, 199.a člen, 199.b člen, 199.d člen, 208. člen in 221.i do 221.l člen tega zakona.
(9) Ne glede na 271. člen tega zakona v morebitnem poznejšem stečajnem postopku nad dolžnikom ni mogoče izpodbijati pravnih dejanj, ki jih je opravil dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov ali izpolnitve drugih obveznosti v skladu s potrjeno prisilno poravnavo v sodnem postopku zaradi odprave grozeče insolventnosti.
(10) Če sodišče v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti izda sklep o začetku stečajnega postopka, se za terjatve, ki so nastale od začetka postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti do začetka stečajnega postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
(11) Niti začetek postopka sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti niti sklep o potrditvi prisilne poravnave v postopku sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem.
(vpliv začetka postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja ter zunajsodno uveljavitev ločitvenih pravic)
(1) Pravila, določena v oddelku 3.8 tega zakona, ki se nanašajo na postopek prisilne poravnave, se uporabljajo tudi v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, pri čemer nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja ali prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja traja štiri mesece. Po poteku tega roka se postopki izvršbe ali zavarovanja lahko začnejo ali nadaljujejo, razen če sodišče, ki vodi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, na predlog dolžnika odloči, da se nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja ali prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja podaljša, ali odobri novo prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja.
(2) Sodišče odobri podaljšanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopka izvršbe ali zavarovanja ali novo prekinitev postopka po prvem odstavku tega člena, če je bil pri pogajanjih o načrtu finančnega prestrukturiranja dosežen napredek ali če podaljšanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopka izvršbe ali zavarovanja ali nova prekinitev postopka bistveno ne škoduje pravicam ali interesom upnikov. Domneva se, da je glede pogajanj storjen napredek, če dolžnik sodišču predloži soglasja upnikov, ki nimajo položaja ožje povezane osebe in so imetniki terjatev dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh terjatev do dolžnika. Sodišče lahko za mnenje o predlogu pozove upravitelja. Upravitelj mora mnenje o predlogu podati v osmih dneh od prejema poziva sodišča.
(3) Sodišče lahko na predlog upnika, dolžnika ali upravitelja tudi pred potekom rokov iz prejšnjih odstavkov dovoli začetek ali nadaljevanje postopkov izvršbe ali zavarovanja:
– če prekinitev ne izpolnjuje več cilja zagotavljanja podpore pri pogajanjih o načrtu finančnega prestrukturiranja, pri čemer se domneva, da je pogoj izpolnjen, če načrtu finančnega prestrukturiranja nasprotujejo upniki terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo znesek terjatev, ki je potreben za sprejetje prisilne poravnave zaradi odprave grozeče insolventnosti, ali
– kadar prekinitev privede do insolventnosti upnika.
(4) Celotno trajanje nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve posameznega postopka izvršbe ali zavarovanja, vključno s podaljšanji in novimi prekinitvami po drugem odstavku tega člena, ne sme presegati 12 mesecev.
(5) V času nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja ali prekinitve postopkov izvršbe ali zavarovanja mora upnik za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Sodišče izda soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Prejšnji odstavki se ne uporabljajo za postopke izvršbe in zavarovanja iz naslova plačila prejemkov iz delovnega razmerja.
(ustavitev postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti)
(1) Če sodišče predlog za začetek postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti zavrne, ker ugodi ugovoru zoper vodenje postopka iz razloga, da je dolžnik insolventen, ali iz razloga iz 6. točke 172. člena tega zakona, ustavi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti in po uradni dolžnosti izda sklep o začetku stečajnega postopka. V primeru iz prejšnjega stavka se uporabljajo posebna pravila iz pododdelka 5.3.7. tega zakona.
(2) Če sodišče zavrne ali zavrže dolžnikov predlog iz drugih razlogov in ustavi postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, dolžnik dve leti ne sme predlagati novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.«.
V 229. členu se v drugem odstavku v 2. točki druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– identifikacijski podatki o upravitelju, ki ne opravlja pristojnosti in nalog upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike podjetnika, zasebnika ali gospodarske družbe, iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona kot novem zastopniku,
– če upravitelj kot novi zastopnik opravlja pristojnosti in naloge upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike podjetnika, zasebnika ali gospodarske družbe, ta okoliščina, glede identifikacijskih podatkov iz tretjega odstavka 110. člena tega zakona pa le podatki iz 1. in 5. točke.«.
V 231. členu se v 4. točki besedilo »Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije«, pika na koncu 4. točke se nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. če družba nima poslovodstva:
– v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik,
– v primeru delniške družbe vsak član nadzornega sveta,
– v primeru drugih pravnih oseb njen ustanovitelj.«.
V 233. členu se v sedmem odstavku beseda »proračuna« nadomesti z besedo »podračuna«.
V osmem odstavku se beseda »proračuna« nadomesti z besedo »podračuna«.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Če v primeru iz drugega in sedmega odstavka tega člena vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
(10) Sodišče naloži plačilo stroškov osebam iz devetega odstavka tega člena s sklepom, ki se tem osebam vroči. Zoper sklep lahko vsak član poslovodstva v osmih dneh vloži ugovor.
(11) Sklep, s katerim sodišče naloži plačilo osebam iz devetega odstavka tega člena, je izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Če le zaradi izterjave navedenega povračila stečajni upravitelj ne more zaključiti postopka, sme terjatev prenesti na osebo, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena predujem založila ali v skladu s sedmim odstavkom tega člena opravila plačila, če ta v ta prenos privoli, v nasprotnem primeru pa terjatev preneha. Oseba iz prejšnjega stavka mora upravitelju sporočiti privolitev v prenos terjatve v enem mesecu po prejemu upraviteljevega poziva k privolitvi, sicer se šteje, da je prenos odklonila.«.
V 234. členu se v drugem odstavku za besedo »dolžnika« doda besedilo »ali družbenik družbe z omejeno odgovornostjo pod pogoji iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona«.
V tretjem odstavku se za besedo »samo« doda besedilo »osebno odgovorni«.
V četrtem odstavku se beseda »Družbenik« nadomesti z besedilom »Osebno odgovorni družbenik«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena lahko izpodbija tudi vsak družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil drug družbenik.«.
V 236. členu se v drugem odstavku:
– v 1. točki v prvi in drugi alineji besedilo »do višine minimalne plače« črta;
– 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. poročilo, v katerem so navedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja, s katerimi bo odpravil insolventnost, in«;
– v 4. točki besedilo »v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona« črta.
V 237. členu se v prvem odstavku v 2. točki:
– v prvi in drugi alineji beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«;
– v tretji alineji besedilo »poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »poročilo, v katerem so navedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja, s katerimi bo odpravil insolventnost«;
– v četrti alineji besedilo »v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona« črta.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če je razlog za insolventnost naravna nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek, sodišče v skladu z določbami tega člena odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka za štiri mesece.«.
V 237.a členu se v petem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. zamudi s plačilom obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 236. člena tega zakona ali«.
V 238. členu se v prvem odstavku v 2. točki v prvi alineji za besedo »vložki« doda besedilo »ali drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po sedmem odstavku 237. člena tega zakona, mora dolžnik zahtevo za odložitev odločanja po tem členu opravičiti do poteka štirimesečnega obdobja.«.
V 239. členu se v šestem odstavku besedilo »iz tretjega« nadomesti z besedilom »iz petega«.
V 242. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, sodišče ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na predlog družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, se ta sklep vroči tudi drugim družbenikom, ki lahko vložijo pritožbo proti temu sklepu.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V 248. členu se v naslovu člena za besedo »pogodb« doda besedilo »ter izpraznitev nepremičnine«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Če stečajni dolžnik uresniči odpovedno pravico, sodišče po poteku odpovednega roka na predlog upravitelja izda sklep, s katerim najemniku naloži, da izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju.
(6) Če nepremičnino zasedajo tretje osebe brez pravnega temelja, sodišče na predlog upravitelja izda sklep, s katerim tem osebam naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju.
(7) Sodišče sklep, s katerim osebam iz petega ali šestega odstavka tega člena naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju, tem osebam vroči. Zoper ta sklep lahko osebe iz prejšnjega stavka vložijo pritožbo.
(8) Pravnomočni sklep iz petega in šestega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine proti najemniku in drugim osebam, ki uporabljajo to nepremičnino skupaj z najemnikom ali ki jim je najemnik drugače omogočil tako uporabo, ali proti osebam, ki jo uporabljajo brez pravnega temelja.«.
V 269. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Izpodbijajo se lahko tudi pravni posli ali druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel pred obdobjem iz prvega odstavka tega člena, če tisti, ki izpodbija tak pravni posel ali pravno dejanje, dokaže, da je bil stečajni dolžnik v obdobju, ko je bil posel sklenjen ali dejanje izvedeno, že insolventen ali da je bila posledica tega pravnega posla ali pravnega dejanja nastanek insolventnosti.«.
V 285. členu se v 6. točki beseda »četrtem« nadomesti z besedo »šestem«.
V 289. členu se v drugem odstavku besedilo »Upniki terjatev« nadomesti z besedo »Terjatve«, besedilo »ne prijavijo v stečajnem postopku. Te terjatve« pa se črta.
V 290. členu se v tretjem odstavku pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če ni stečajne mase ali je ta neznatne vrednosti. V tem primeru mora upravitelj sestaviti in zaključiti računovodske izkaze na dan začetka stečajnega postopka in na dan predložitve končnega poročila ter ob koncu vsakega poslovnega leta.«.
V 291. členu se za petim odstavkom dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Če se podatki iz četrtega odstavka tega člena obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih, imajo upravitelji ne glede na določbe zakona, ki ureja posamezno evidenco, register ali javno knjigo, pravico do neposrednega elektronskega dostopa. Upravljalec evidence, registra oziroma javne knjige zagotovi prenos zahtevanih podatkov.
(7) Če ima upravitelj v skladu s šestim odstavkom tega člena neposredni elektronski dostop do podatkov ali mu upravljalec pošlje podatke v elektronski obliki po varni elektronski poti, zavezancu ni treba poslati teh podatkov upravitelju v fizični obliki.«.
V 292. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če upravitelj ugotovi, da osebe iz prvega odstavka tega člena dokumentacije nimajo v posesti, lahko predlaga sodišču, da drugi osebi naloži, da mu dokumentacijo izroči, če je mogoče sklepati, da je listina pri drugi osebi in je ta na poziv upravitelja noče izročiti.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedilom »pri stečajnem dolžniku,« doda besedilo »ter osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva stečajnega dolžnika zadnjih pet let pred začetkom postopka,«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »dolžnosti« doda besedilo »ter o predložitvi listine«.
V 296. členu se v šestem odstavku v 4. točki besedilo »v davčnem postopku, ki se je začel pred začetkom stečajnega postopka« črta.
V 299. členu se v četrtem odstavku pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »upnika pa bremenijo vsi stroški, ki so v zvezi s prodajo tega premoženja nastali do prijave izločitvene pravice.«.
V sedmem odstavku se besedilo »splošne razdelitve« nadomesti z besedilom »splošne ali posebne razdelitve, s katerim se deli kupnina, dosežena s prodajo premoženja, ki je bilo predmet izločitvene pravice«.
V 300. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če je upravitelj terjatev priznal, mora upnik, ki je prerekal terjatev, ne glede na tretji odstavek tega člena vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja te terjatve v skladu s pravili iz drugega do petega odstavka 302. člena tega zakona.«.
V 310. členu se v tretjem odstavku besedilo »njegova izločitvena pravica preneha« nadomesti z besedilom »se zanj smiselno uporabljajo pravila, določena v četrtem do sedmem odstavku 299. člena tega zakona«.
V 311. členu se v tretjem odstavku besedilo »njegova izločitvena pravica preneha« nadomesti z besedilom »se zanj smiselno uporabljajo pravila, določena v četrtem do sedmem odstavku 299. člena tega zakona«.
V 317. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Sodišče o nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika odloči na predlog upniškega odbora ali upravitelja po predhodni pridobitvi soglasja upniškega odbora.
(3) Predlog iz drugega odstavka tega člena mora biti vložen najpozneje v šestih mesecih po začetku stečajnega postopka.«.
V petem odstavku se beseda »upravitelja« črta.
V šestem odstavku se v 1. točki za besedo »če« doda besedilo »je predlog podal upravitelj in če«.
V sedmem odstavku se besedilo »enem mesecu« nadomesti z besedilom »dveh mesecih«.
V osmem odstavku se za besedo »vroči« doda besedilo »upniškemu odboru in«.
V 326. členu se:
– v 1. točki beseda »in« nadomesti z vejico;
– v 2. točki pika na koncu točke nadomesti z vejico in doda beseda »in«;
– za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. vpis premoženja v spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku, ki se opravi najpozneje ob izdaji sklepa o prodaji.«.
Za 326. členom se doda nov 326.a člen, ki se glasi:
(spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku)
Vrhovno sodišče za namen pregledne in uspešne prodaje v stečajnem postopku vzpostavi, upravlja in vzdržuje spletni iskalnik prodaj premoženja, s katerim lahko zainteresirani kupci iščejo stvari, ki so predmet prodaje, zlasti po naslednjih iskalnih kriterijih:
– vrsta stvari (na primer premičnine, nepremičnine, premoženjske pravice, prodaja poslovne celote),
– čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna javna dražba, ali naslov, na katerega se pošljejo ponudbe, če se prodaja opravlja na način zbiranja zavezujočih ponudb,
– upravitelj in opravilna številka stečajnega postopka.«.
V 329. členu se v prvem odstavku za besedilom »javne dražbe« dodata vejica in besedilo »spletne javne dražbe«, beseda »četrtem« pa se nadomesti z besedo »petem«.
Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Spletna javna dražba se izvede v skladu s pravili tega zakona in na način, kot spletno javno dražbo ureja zakon, ki ureja izvršbo in zavarovanje, razen če sodišče odobri prodajo z javno dražbo, ki poteka prek drugega ponudnika na spletu. Podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno dražbo določi minister, pristojen za pravosodje.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »Če je bil javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja neuspešen« nadomesti z besedilom »Če so bili javna dražba, spletna javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo posameznega premoženja neuspešni«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Tarifa za prodajo na spletni javni dražbi se oblikuje tako, da ne presega običajnih stroškov zagotavljanja storitve spletne javne dražbe ter stroškov njenega razvoja in vzdrževanja. Tarifo za prodajo na spletni javni dražbi določi zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje.«.
V 330. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti:
1. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, dokler njegov zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona ni pravnomočno zavrnjen, ali
2. če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena tega zakona, do izteka tega roka.«.
V 331. členu se v četrtem odstavku v 2. točki beseda »četrtem« nadomesti z besedo »petem«.
V 332. členu se v četrtem odstavku beseda »četrtem« nadomesti z besedo »petem«.
V 337. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Stečajni dolžnik ne sme:
1. skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja s stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi postopek, ali z njima ožje povezano osebo ali pravno osebo, v kapitalu katere ima ta oseba delež;
2. skleniti pogodbe na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku, z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, z osebo, ki ima v razmerju do teh oseb položaj ožje povezane osebe, ali s pravno osebo, v kapitalu katere ima ta oseba delež.«.
Za 339. členom se doda nov 339.a člen, ki se glasi:
(posebna pravila o plačilu kupnine z najemom kredita)
(1) Če kupec za poplačilo kupnine vzame kredit, lahko dajalec kredita, ki želi zavarovati svojo terjatev za vrnitev kredita z zastavno pravico na predmetu nakupa, nakaže denarni znesek v hrambo notarju in notarju naloži:
1. da deponirani znesek nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika, potem ko mu upravitelj predloži sklep sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti, ali
2. da deponirani znesek vrne deponentu:
– če mu deponent predloži sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izročitev nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti ali
– če mu upravitelj v šestih mesecih od dneva deponiranja ne predloži sklepa iz 1. točke tega odstavka.
(2) Kupec mora o plačilu kupnine z izročitvijo v hrambo obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti odpravek notarskega zapisnika o hrambi.
(3) Če kupec plača kupnino z izročitvijo v hrambo notarju v skladu s prvim odstavkom tega člena, se z dnem, ko upravitelj prejme obvestilo iz drugega odstavka tega člena, šteje:
1. da je stečajni dolžnik sprejel pravico od notarja zahtevati izplačilo deponiranega zneska iz 1. točke prvega odstavka tega člena in
2. da je plačana kupnina do višine deponiranega zneska.
(4) Če je kupec v zavarovanje obveznosti vrniti kredit s sporazumom, sklenjenim v obliki notarskega zapisa, ustanovil hipoteko na nepremičnini v korist dajalca kredita, mora notar ne glede na tretji odstavek 142. člena SPZ vložiti predlog za vknjižbo hipoteke nemudoma po prejemu sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti.
(5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za plačilo kupnine za drugo premoženje.«.
V 341. členu se v četrtem odstavku beseda »četrtem« nadomesti z besedo »petem«.
V šestem odstavku se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če je kupnina plačana z najemom kredita z zastavo premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe.«.
V 344. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če je premoženje, ki se prodaja, predmet predkupne pravice, lahko predkupni upravičenec, čigar predkupna pravica je bila kršena, ne glede na prvi odstavek tega člena s pritožbo izpodbija:
1. v primeru iz šestega odstavka 341. člena tega zakona: sklep o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena tega zakona;
2. v drugih primerih: sklep o soglasju k prodajni pogodbi iz 341. člena tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prvega odstavka« črta.
V 346. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedo »do« doda besedilo »336.,«.
V 354. členu se drugi odstavek črta.
V dosedanjih tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta drugi in tretji odstavek, se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »šestega«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »četrtim« nadomesti z besedo »tretjim«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Upravitelj mora sodišču poslati sklenjeno pogodbo ali drugo listino oziroma podatke o osebi, s katero je sklenil pravni posel za posamezno storitev, in o dogovorjeni ceni te storitve.«.
V 355. členu se v drugem odstavku:
– 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. stroški računovodskih in administrativnih storitev za potrebe stečajnega postopka ter hrambe dokumentacije stečajnega dolžnika do izteka rokov hrambe ali do predaje arhivskega gradiva pristojnemu arhivu, ki nastajajo mesečno,«;
– 9. točka spremeni tako, da se glasi:
»9. drugi stroški storitev za potrebe stečajnega postopka (na primer stroški odbiranja in izročitve javnega arhivskega gradiva).«.
V tretjem odstavku se 1. in 3. točka črtata.
Dosedanje 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točka postanejo 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točka.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Plačilo stroškov iz šestega odstavka 329. člena tega zakona bremeni kupca. Na predlog upravitelja lahko sodišče, ko da soglasje k plačilu stroškov za dejanja v zvezi s prodajo premoženja iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, odloči, da ti stroški bremenijo kupca.«.
V 357. členu se v drugem odstavku:
– v 2. točki beseda »in« nadomesti z vejico;
– v 3. točki pika na koncu stavka nadomesti z vejico;
– za 3. točko dodata novi 4. in 5. točka, ki se glasita:
»4. plačilo odmerjene sodne ali upravne takse in sodnih ali upravnih stroškov na podlagi odločbe sodnega ali upravnega organa in
5. plačilo stroškov spletne javne dražbe v višini tarife iz šestega odstavka 329. člena tega zakona.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Upravitelj mora v predlogu za plačilo stroškov navesti podlago in prejemnika tega plačila.«.
V 371. členu se v osmem odstavku za besedilom »razdelitve posebne razdelitvene mase« doda besedilo »v osmih dneh po pravnomočnosti sklepa iz drugega odstavka 342. člena tega zakona ali sklepa iz četrtega odstavka 343. člena tega zakona, v drugih primerih pa«.
V 374. členu se v drugem odstavku v 1. točki besedilo »nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije,« črta, 3. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»3. nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije, ter drugo premoženje, razen denarnega dobroimetja, na Republiko Slovenijo, če privoli, da to premoženje prevzame.«.
V tretjem odstavku se v prvem stavku za besedilom »in sicer,« doda besedilo »če je predmet tega premoženja nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije, ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve,«.
V šestem odstavku se v 3. točki pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda beseda »in«, za 3. točko pa se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. znesek iz trinajstega in štirinajstega odstavka tega člena, ki ga mora upnik ali družbenik plačati za prevzem tega premoženja.«.
V desetem odstavku se za besedilom »po 1.« doda besedilo »ali 3.«.
V 375. členu se v drugem odstavku za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. podatek, kdo hrani dokumentacijo stečajnega dolžnika po končanju stečajnega postopka,«.
Dosedanji 3. in 4. točka postaneta 4. in 5. točka.
V 377. členu se v naslovu člena doda besedilo »in registra proračunskih uporabnikov«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Sodišče pošlje pravnomočni sklep o končanju stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je proračunski uporabnik, Upravi Republike Slovenije za javna plačila zaradi izbrisa iz registra proračunskih uporabnikov.«.
V 383. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopek osebnega stečaja ne uporabljajo:
1. drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi odstavek 227. člena, 2. točka in 5. točka 231. člena, tretji odstavek 232. člena, deveti odstavek 239. člena, 234. člen in 236. do 238. člen,
2. 259. člen, 260. člen, 262. člen in prvi do tretji odstavek 290. člena,
3. peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298. člena, sedmi odstavek 299. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena,
4. 348. do 352. člen,
5. drugi do sedmi odstavek 374. člena ter dvanajsti in štirinajsti odstavek 374. člena v delu, v katerem se ureja prenos premoženja na družbenike,
6. za postopek osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika pa tudi ne:
– 285. do 289. člen,
– 291. člen in
– 316. do 319. člen tega zakona.«.
V 384. členu se v osmem odstavku besedilo »osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,« nadomesti z besedilom »zunajzakonskega partnerja«.
V 389.a členu se osmi odstavek črta.
V 394. členu se v prvem odstavku v 1. točki besedi »ali četrtega« črtata.
V 395. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če dolžnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne izprazni stanovanja ali stanovanjske hiše in je ne izroči upravitelju, upravitelj v imenu stečajne mase predlaga prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo, lahko na podlagi pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena nadaljuje ali predlaga tudi kupec nepremičnine, ki mu je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine.«.
V 396. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »odstavka« doda besedilo »skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z 256. členom tega zakona«.
V drugem odstavku se za besedo »terjatev« doda besedilo »skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z 256. členom tega zakona«.
Za 396. členom se doda nov 396.a člen, ki se glasi:
(smrt stečajnega dolžnika)
Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre, se postopek osebnega stečaja nadaljuje nad stečajno maso kot postopek stečaja zapuščine. Sodišče mora zapuščinsko sodišče in zapustnikove dediče, če so mu znani in če ve za njihovo prebivališče, obvestiti, da se postopek osebnega stečaja nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine. Če sodišču dediči niso znani ali če ne ve za njihova prebivališča, jim nemudoma postavi skrbnika za posebni primer.«.
V 399. členu se v prvem odstavku za besedilom »tisti del njegovih obveznosti, ki jih« doda besedilo »kljub prizadevanju«.
V drugem odstavku se v 2. točki v drugi alineji za besedilom »tega člena« beseda »ali« nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če dolžnik izkaže, da te kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku, ali«.
V tretjem odstavku se za besedo »stečaja« dodata vejica in besedilo »ravnanj dolžnika med postopkom osebnega stečaja«.
V četrtem odstavku se:
– na koncu 4. točke beseda »ali« črta;
– v 5. točki pika na koncu stavka nadomesti z besedo »ali«;
– za 5. točko dodajo nove 6., 7. in 8. točka, ki se glasijo:
»6. če si stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov, pri čemer se šteje, da si dolžnik ni prizadeval dovolj, če je poplačal manj kot 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev ali če zaradi ravnanj dolžnika ali glede na njegov premoženjski položaj ni mogoče pričakovati, da bo do izteka preizkusnega obdobja poplačal terjatve v tej višini, razen če sodišče glede na višino prijavljenih terjatev, socialni položaj in prizadevanja dolžnika oceni, da je upravičeno, da se dolg dolžniku odpusti, ali
7. če stečajni dolžnik v stečajnem postopku namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti ali
8. če stečajni dolžnik v preizkusnem obdobju sklene pravni posel v nasprotju z določbami tega zakona.«.
V 400. členu se v petem odstavku besedilo »dveh let« nadomesti z besedilom »enega leta«, beseda »petih« pa z besedo »treh«.
V osmem odstavku se v napovednem stavku besedilo »dveh let« nadomesti z besedilom »enega leta«.
V 408. členu se v drugem odstavku za besedilom »ne učinkuje« doda besedilo »za zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona,«.
V 409. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika iz 2. točke prvega odstavka 386. člena tega zakona, čeprav postopek osebnega stečaja še teče, razen glede odpovedi dediščini ali drugim premoženjskim pravicam, če te spadajo v stečajno maso.«.
V 435. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če je bil postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 1. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, je ugovor dovoljen samo, če pravna oseba hkrati z ugovorom predloži vsa manjkajoča letna poročila zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali manjkajoče podatke iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1, ki jih še ni predložila.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v napovednem stavku za besedo »in« doda besedilo »je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vložila pravna oseba ali družbenik ali«.
Za novim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je bil postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, ima premoženja ali ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni prenehala poslovati, ima premoženja ali ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen.«.
Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.
V 437. členu se v prvem odstavku v 3. točki besedilo »tretjem ali četrtem« nadomesti z besedilom »tretjem, četrtem ali petem«.
V 485. členu se v prvem odstavku besedilo »Uredba 1346/2000« nadomesti z besedilom »Uredba 2015/848/EU«.
V drugem odstavku se v 1. točki besedilo »zakonu, ki ureja bančništvo« nadomesti z besedilom »zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank«.
V 486. členu se v prvem odstavku besedilo »16. in 17. členu Uredbe 1346/2000« nadomesti z besedilom »19. in 20. členu Uredbe 2015/848/EU«, besedilo »zakonu, ki ureja bančništvo ali zavarovalništvo« pa se nadomesti z besedilom »zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ali zakonu, ki ureja zavarovalništvo«.
V 487. členu se besedilo »16. in 17. členu Uredbe 1346/2000« nadomesti z besedilom »19. in 20. členu Uredbe 2015/848/EU«.
V 489.a členu se v prvem odstavku, ki postane besedilo člena in se odznači:
– v 1. točki beseda »poslovodstvo« črta, besedilo »35. do« pa nadomesti z besedilom »38. in«;
– v 2. točki beseda »ravnalo« nadomesti z besedo »ravnala«.
Drugi, tretji in četrti odstavek se črtajo.
491. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prekrški drugih oseb v stečajnem postopku)
(1) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, če ne ravna v skladu s prvim ali drugim odstavkom 292. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika zadnjih pet let pred začetkom stečajnega postopka, če upravitelju na njegovo zahtevo ne da pojasnil v skladu s šestim odstavkom 292. člena tega zakona.
(3) Z globo od 800 do 4.100 eurov se kaznuje družbenik stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje družbenik stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, ali oseba, ki je bila ob začetku stečajnega postopka član organa nadzora stečajnega dolžnika ali pri njem zaposlena, če stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 800 do 4.100 eurov se kaznujeta stečajni dolžnik, ki je fizična oseba, in oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva ob začetku postopka prisilne likvidacije, če storita prekršek iz prvega ali drugega odstavka 491. člena tega zakona.«.
V 492. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Prekrškovni organ je upravičen v obsegu, potrebnem za odločanje v postopkih o prekrških iz prvega odstavka tega člena, neposredno dostopati in pridobivati podatke iz centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra.«.
Za 492. členom se doda nov 492.a člen, ki se glasi:
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se spremenjeni oziroma dopolnjeni 48.a, 48.b, 98. in 119.a člen, 5. točka drugega odstavka 122.a člena, 123.a, 124., 137. in 177. člen, peti odstavek 179. člena, 192., 199.a, 199.b, 200., 239., 248., 291., 292., 299., 310., 311., 317., 330. in 337. člen, novi 339.a člen, spremenjeni oziroma dopolnjeni 341., 344., 346., 371., 374., 375., 377., 384., 389.a. in 395. člen, novi 396.a člen, spremenjeni oziroma dopolnjeni 2. točka drugega odstavka 399. člena, 408. in 409. člen, četrti odstavek 435. člena, 485., 486., 487. in 492. člen zakona uporabljajo tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nov drugi odstavek 435. člena uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, v katerih ugovor do uveljavitve tega zakona še ni bil vložen.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se spremenjeni 400. člen zakona uporablja tudi za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, v katerih sodišče še ni določilo preizkusnega obdobja.
(5) Če je bil postopek odpusta obveznosti v skladu s 400. členom zakona začet pred uveljavitvijo tega zakona in do uveljavitve tega zakona preizkusno obdobje še ni poteklo, se določbe spremenjenih petega in osmega odstavka 400. člena zakona smiselno uporabljajo tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki ga vloži v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona, zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja. Upnik lahko v tem postopku uveljavlja vse ugovore proti odpustu obveznosti iz 403. člena zakona.
(sprememba Zakona o notariatu)
V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13, 189/20 – ZFRO, 130/22 in 49/23 – ZUS-1C) se v 14. členu v tretjem odstavku za besedilom »v petih letih« vejica črta, besedilo »odkar je škoda nastala« pa se nadomesti z besedilom »po izteku trajanja zavarovanja (podaljšano obdobje uveljavljanja zahtevkov)«.
Notar uskladi zavarovalno pogodbo s prvim odstavkom tega člena v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(uskladitev podzakonskega predpisa)
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08, 119/08, 53/09, 92/14, 66/22 in 103/22) z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(začetek uporabe posameznih določb)
(1) Spremenjena in dopolnjena 5. točka drugega odstavka 108. člena, spremenjena 2. točka drugega odstavka 229. člena ter novi 221.aa, 221.ab, 221.ac in 221.ad člen zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2025.
(2) Novi tretji odstavek 121. člena, spremenjeni in dopolnjeni 326. člen, novi 326.a člen, spremenjeni in dopolnjeni 329., 331. in 332. člen se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega se uporabljajo določbe iz drugega odstavka tega člena. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US in 35/23 – odl. US).
(uporaba spremenjenih drugega in tretjega odstavka 38. člena zakona)
Če so razlog za insolventnost poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023 in je insolventnost nastala do uveljavitve tega zakona, začne rok za vložitev predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti po spremenjenem drugem in tretjem odstavku 38. člena zakona teči z dnem uveljavitve tega zakona.
(uporaba novega drugega odstavka 269. člena zakona)
Nov drugi odstavek 269. člena zakona se uporablja za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih dolžnik sklene ali izvede po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 138. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-01/23-6/27
Ljubljana, dne 20. septembra 2023
EPA 764-IX
