Občinski svet Občine Šentjur na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE), 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo, 54/16) ter Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP ŠE 93/4 in del ŠE 93/3 in del ŠE 93/6 – Intervencijski center Šentjur (OPPN Intervencijski center) na 6. redni seji dne 19. septembra 2023 sprejema
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Intervencijski center Šentjur (EUP ŠE93/3, ŠE93/4 in ŠE93/6)
1. člen
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18, 58/19), v nadaljevanju: OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP ŠE 93/4 in del ŠE 93/3 in del ŠE 93/6 – Intervencijski center Šentjur (v nadaljevanju: OPPN Intervencijski center).
(2) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je za OPPN Intervencijski center v zbirki prostorskih aktov dodelilo identifikacijsko številko 3235.
(3) OPPN Intervencijski center je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale, pod številko projekta 13/2022.
(4) V postopku priprave OPPN Intervencijski center je bilo skladno s pridobljenim mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, št. 3563-0098/2022-2, z dne 21. 9. 2022 ugotovljeno, da Intervencijski center Šentjur verjetno ne bo imel pomembnega vpliva na varovana območja, zato presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja, ni potrebno izvesti.
OPPN Intervencijski center določa:
– območje obravnave,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in visokimi vodami,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, in
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(1) OPPN Intervencijski center vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
– Izsek iz veljavnega OPN Občine Šentjur s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:5000),
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:500),
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:5000),
– zazidalna situacija (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – prikaz prometnih ureditev (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in visokimi vodami (M 1:500) in
– načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje (M 1:500).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(1) Poseg, načrtovan s tem prostorskim aktom, obravnava jugozahodni del naselja Šentjur, kjer je predvidena gradnja intervencijskega centra. Območje OPPN Intervencijski center na severnem robu meji na obstoječo glavno cesto GC II 107/1275 Šentjur–Mestinje, na katero se tudi prometno priključuje. Območje na zahodni strani meji na obstoječo zazidavo, južno je omejeno z vodotokom Voglajna, vzhodno meji na zelene površine. Ureditveno območje je namenjeno umestitvi novega objekta policijske postaje Šentjur in novega intervencijskega centra Šentjur s prostori za Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur (PGD), Občinski štab civilne zaščite (CZ), Gasilsko zvezo (GZ) ter Območno združenje Rdečega križa Šentjur (OZKR) z ureditvijo površin mirujočega prometa.
(2) Območje OPPN Intervencijski center zajema zemljišča parc. št. 937/1, 937/11 del, 937/12, 937/13, 937/15, 937/22, 937/23, vse k.o. 1138 in parc. št. 635/4 del, 637/1 del, 637/3 del, 637/4 del, 638 del, vse k.o. 2647. V vsebinsko območje obravnave so vključene površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo in rabo načrtovane prostorske ureditve. Velikost obravnavanega območja je okvirno 0,99 ha.
(3) S tem odlokom se ureja tudi izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, ki se načrtujejo izven ureditvenega območja OPPN. Območje ob obstoječi cesti, severno od območja OPPN Intervencijski center ter del površin vzhodno in zahodno ob območju se z namenom ureditve prometne in ostale infrastrukture skladno določilom 2. člena Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP ŠE 93/4 in del ŠE 93/3 in del ŠE 93/6 – Intervencijski center Šentjur vključi kot vplivno območje prostorskega akta.
(program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)
(1) Zasnova organizacije prostora izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega zemljišča z upoštevanjem naravnih in ustvarjenih razmer ter omejitev v prostoru. Objekte se zato načeloma umešča ob prometnico na severu, površine mirujočega prometa ter zelenih površin pa pretežno ob robne predele območja na jugu in vzhodu obravnave.
(2) Na ureditvenem območju se tako načrtuje izgradnja stavbe policijske postaje in intervencijskega centra, praviloma v skladu z izdelano idejno zasnovo, oziroma je, v skladu z dovoljenimi odstopanji kot so opredeljena v 29. členu tega odloka, tlorisna zasnova objekta lahko tudi drugačna. Območje urejanja je razdeljeno na troje funkcionalnih sklopov in sicer, sklop namenjen gradnji stavbe intervencijskega centra z ustreznim spremljajočim programom, sklop namenjen gradnji stavbe policijske postaje s spremljajočim programom ter sklop namenjen ureditvi površin za prometno infrastrukturo.
(3) Zasnova pozidave izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega zemljišča. V sklopu kompleksa kot je načrtovan Intervencijski center Šentjur, je zasnovan objekt namenjen gasilcem in poslovnim prostorom Občinskega štaba civilne zaščite, Gasilske zveze ter Območnem združenju Rdečega križa.
(4) Za zagotovitev zadostne komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja priključiti na obstoječo prometno omrežje na severu, fekalno infrastrukturo in plinovodno omrežje, ki se nahaja izven meje območja urejanja, ter vodovod, elektro omrežje in telekomunikacijski vod, katerih vodi potekajo preko območja urejanja.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(oblikovanje območja OPPN)
(1) Območje OPPN Intervencijski center sestavljajo tri funkcionalne celote, in sicer funkcionalna celota FCG, ki je namenjena gradnji stavbe intervencijskega centra vključujoč prostore Občinskega štaba civilne zaščite, Gasilske zveze ter Območnega združenja Rdečega križa, ureditvi površin pripadajočega mirujočega prometa, ureditvi zelenih površin in ureditvi protipoplavnih ukrepov (protipoplavni nasip) vzdolž vodotoka Voglajna na južni in vzhodni strani. Funkcionalna enota FCP je namenjena gradnji stavbe policijske postaje s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in ureditvami mirujočega prometa ter funkcionalna celota FCI, ki je namenjena prometni ureditvi notranje prometnice.
(2) Funkcionalna celota FCG obsega sedem funkcionalnih enot FeG/1, FeG/2, FeG/3, FeG/4, FeG/5.1, FeG/5.2 in FeG/6. Funkcionalna enota FeG/1 je namenjena umestitvi stavbe intervencijskega centra, ki je namenjen tudi Občinskem štabu civilne zaščite, Gasilski zvezi ter Območnem združenju Rdečega križa s pripadajočimi odprtimi zelenimi površinami in mirujočim prometom. Funkcionalna enota FeG/2 je namenjena zagotovitvi dostopov in dovozov, tudi do parkirišča v funkcionalni enoti FeG/3. Funkcionalna enota FeG/4 je namenjena ureditvi zelenih površin ob parkirišču. Funkcionalni enoti FeG/5.1 in FeG/5.2 sta namenjeni ureditvi visokovodnega nasipa skladno s hidrološko-hidravlično analizo. Funkcionalna enota FeG/6 na severu je namenjena zagotovitvi ustreznega prometnega profila glavne ceste.
(3) Funkcionalna celota FCP obsega šest funkcionalnih enoti FeP/1.1, FeP/1.2, FeP/2.1, FeP/2.2 in FeP/3.1 in FeP/3.2. Funkcionalni enoti FeP/1.1 in FeP/1.2 sta namenjeni umestitvi stavbe policijske postaje s pripadajočimi odprtimi zelenimi površinami in mirujočim prometom. Funkcionalni enoti FeP/2.1 in FeP/2.2 sta namenjeni mirujočemu prometu (parkirišče). Funkcionalni enoti FeP/3.1 in FeP/3.2 na severu sta namenjeni zagotovitvi ustreznega prometnega profila glavne ceste.
(4) Funkcionalna celota FCI poteka po sredini območja OPPN Intervencijski center in je namenjena izvedbi notranje prometne infrastrukture s priključevanjem na obstoječo glavno cesto GC II 107/1275 Šentjur–Mestinje. Funkcionalna celota FCI obsega dve funkcionalni enoti FeI/1 in FeI/2. Funkcionalna enota FeI/1 je namenjena izgradnji novega cestnega priključka območja na glavno cesto GC II 107/1275 Šentjur–Mestinje. Funkcionalna enota FeI/2 je namenjena izgradnji notranje cestne infrastrukture.
(5) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnih načrtov.
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) Območje je namenjeno gradnji stavbe intervencijskega centra in policijske postaje z ustreznim spremljajočim programom (zunanje utrjene ureditve, zunanje zelene ureditve …), parkiriščem ter izvedbi protipoplavnega nasipa vzdolž vodotoka Voglajna in na vzhodni strani območja obdelave (kot protipoplavni ukrep).
(2) Arhitekturni zasnovi stavb, intervencijskega centra in policijske postaje, imata razgibano tlorisno zasnovo. Usmeritve za oblikovanje objekta intervencijskega centra praviloma izhajajo iz Idejne zasnove Intervencijski center Šentjur, ki ga je v mesecu juliju 2022, pod številko projekta UP – 043/2021 izdelalo podjetje Uniprojekt d.o.o., Polzela. Usmeritve za oblikovanje objekta policijske postaje praviloma izhajajo iz Idejne zasnove policijska postaja, ki ga je v mesecu novembru 2021, pod številko projekta 03/21-PP izdelalo podjetje Aplan d.o.o., Koper.
(3) Gabarit stavbe intervencijskega centra je razviden iz grafičnega dela. Za podrobnejšo umestitev stavbe v prostor je v grafičnem delu določena gradbena meja in gradbena linija. Višinski gabarit stavbe je opredeljen z etažnostjo (K) + P + 1, ter višinsko koto stolpa v njegovi najvišji točki 18,60 m nad koto urejenega terena. Stavba je v pritličju namenjena prostorom Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) z garažami za gasilna vozila ter Gasilski zvezi (GZ), prvo nadstropje namenjeno prostorom Občinskega štaba civilne zaščite in Območnem združenju Rdečega križa.
(4) Gabarit stavbe policijske postaje je razviden iz grafičnega dela. Za podrobnejšo umestitev stavbe je v grafičnem delu določena gradbena meja in gradbena linija. Višinski gabarit stavbe je opredeljen z etažnostjo (K) + P + 1. Stavba je v pritličju namenjena garažam za službena vozila in poslovnim prostorom policijske postaje, slednjim je namenjeno tudi celotno prvo nadstropje.
(5) Stavbe so lahko podkletene. V primeru izvedbe kletne etaže mora biti kletna etaža izvedena v vodotesni izvedbi, projektant priprave projektne dokumentacije mora v celoti upoštevati mnenje pristojnega nosilca urejanja prostora s področja voda in določila hidrološko-hidravlične analize ter v nadaljnjih fazah priprave dokumentacije zagotoviti vse potrebne ukrepe za eliminacijo vplivov visokih voda in podtalnice.
(6) Višinska kota urejenega terena namenjenega gradnji je (skladno s hidrološko-hidravlično analizo), 260,50 m.n.m. Tlorisni in vertikalni gabariti stavb so razvidni iz grafičnih načrtov.
(7) Oblikovanje strehe: Streha stavbe je nizko-naklonska streha ali ravna streha, minimalnega naklona (do 2,5 procenta), skrita za vencem objekta. Streha je lahko v celoti ali delno pohodna, lahko je tudi delno ali v celoti ozelenjena.
(8) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še naslednje:
– fasade morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov mora biti enostavno in poenoteno po celi fasadi;
– glavni vhod v stavbo mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi;
– steklene površine morajo biti opremljene z zunanjimi ali notranjimi senčili;
– fasade se lahko izvede v klasičnem zaglajenem ometu (oziroma kontaktna tankoslojna fasada) bele, zemeljske ali svetle pastelne barve, v lesu, lokalnem kamnu, fasadnih ploščah ali steklu (barva in tip fasade se določi v idejni zasnovi oziroma projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja – DGD).
(9) Pri oblikovanju stavbe je treba upoštevati še:
– z oblikovanjem objektov, izborom materialov in barv je potrebno doseči enoten izgled;
– na strehi stavb je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov;
– lega stavbe mora upoštevati gradbeno mejo in gradbeno linijo, določeno v grafičnem delu, razen stopnic in nadstrešnic, ki lahko segajo preko določene gradbene meje;
– stavba mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito.
(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN Intervencijski center je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, senčnica, uta, zbiralnik za deževnico, vadbena oprema …), informacijskih panojev za označevanje zunanjega dela objekta, znamenitosti, spominskih obeležij, urbane opreme, ograj ter opornih zidov in utrjenih brežin.
(2) Za umestitev, velikost in oblikovanje pomožnih objektov je potrebno smiselno upoštevati merila in pogoje OPN ter ostala določila tega OPPN Intervencijski center.
(1) Zunanje površine naj se oblikujejo kot zunanji prostor poslovnih stavb. Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je treba primerno utrditi (asfaltirati ali tlakovati).
(2) Dostopna ploščad pred vstopom v stavbe mora biti povezana s parkiriščem, izvedena v blagem naklonu brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako, da bo omogočen tudi dostop z otroškim vozičkom in gibalno oviranim.
(3) Vse proste površine se uredijo kot zelenice oziroma urejen zunanji prostor z vegetacijo. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja. Močnejši pas drevesne vegetacije se načrtuje ob obstoječi glavni cesti II. reda 107/1275 Šentjur–Mestinje na način linijske drevoredne zasaditve ob prometnicah. Z zasaditvijo vegetacije (sklenjen drevored visokoraslih dreves mestoma prekinjen za uvoz in vhod) ob prometnico je potrebno zagotavljati ustrezno preglednost na cesti in priključkih na cesto. Parkirišče se ozeleni z drevoredno vegetacijo.
(4) Na območju celotnega OPPN je potrebno zagotoviti vsaj 20 % zelenih površin. Za funkcioniranje vsake izmed obeh stavb je potrebno zagotoviti zelene površine, potrebne manipulacijske površine in potrebno število parkirnih mest. Parkirišče se med posameznimi parkirnimi pasovi ozeleni z visokoraslimi drevorednimi drevesi, na način strnjene linijske poteze.
(5) Ograje se ob robovih območja lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel v kolikor se s tem medsebojno sporazumejo tangiranimi lastniki zemljišč. V območju priobalnih zemljišč ni dovoljeno postavljanje ograj.
(6) Varovalne ograje so lahko visoke največ do 2,0 metra. Lahko so lesene ali žične.
(7) Višinske razlike zemljišča, nasipne in odkopne brežine se lahko izvedejo z zatravljenimi brežinami, v primeru večjih naklonov lahko tudi v armirani brežini ali s podpornimi zidovi. V območju priobalnih zemljišč ni dovoljeno postavljanje podpornih zidov.
(8) Pri urejanju okolice objekta je treba, po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(9) Zaradi poplavne varnosti območja se, v skladu z izdelano hidrološko-hidravlično analizo, kota urejenega terena izvede na koti 260,50 m.n.m.
(1) Dovoljene so gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.
(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja in postavitev pomožnih objektov in opreme zunanjih površin.
Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(1) Zemljišče, kjer je predviden nov intervencijski center in nova policijska postaja, je omejeno s protipoplavnim nasipom. Zaradi potrebe po večjem zemljišču za gradnjo je predvidena prestavitev vzhodnega dela protipoplavnega nasipa proti vzhodu. Na omenjenih zemljiščih znotraj nasipa se predvidi plato z višinsko koto nadmorske višine 260,50 m.n.m. Nadmorske višinske kote obstoječega nasipa, na katerega se bo predvidena ureditev navezala, pa nihajo med 260,06 m.n.m. in 260,26 m.n.m. (skladno z izdelano Hidrološko-hidravlično analizo, izdelovalca Hidrosvet d.o.o., številka projekta 19/23). Obstoječa komunalna oprema je minimalna, vendar se v obodnih delih oziroma v neposredni bližini nahajajo obstoječi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Na severnem robu poteka obstoječa glavna cesta II. reda GC II 107/1275 Šentjur–Mestinje. Novonačrtovane stavbe se z glavnim dovozom prometno naveže na glavno cesto na severu.
(3) Stavba intervencijskega centra in policijske postaje, načrtovani s tem OPPN Intervencijski center, bosta priključeni vsaj na obstoječe elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko in telekomunikacijsko omrežje. Usmeritve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določene v nadaljnjih členih tega odloka.
(4) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(5) Pred začetkom del je potrebno označiti (zakoličiti) in ustrezno zaščititi obstoječa omrežja.
(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječo glavno cesto II. reda 107/1275 Šentjur–Mestinje, preko enega novega priključka na severu, ter možnostjo izvedbe peš dostopa do policijske postaje, prav tako na severni strani preko hodnika za pešce v sklopu ceste.
(2) Za zagotovitev ustreznega prometnega profila je potrebno rekonstruirati obstoječo glavno cesto II. reda GC II 107/1275 Šentjur–Mestinje (vključno z izvedbo kolesarske steze, hodnika za pešce, zelenega pasu za linijski drevored minimalne širine 2,0 m) vzdolž območja vključno s priključkom na glavno cesto II. reda. V ta namen so vzdolž obstoječe prometnice določene štiri funkcionalne enote (FeG/6, FeI/1, FeP/3.1 in FeP/3.2) za namen izvedbe priključka, kolesarske steze, hodnika za pešce in zelenega pasu. V kolikor se med pripravo projekta rekonstrukcije glavne ceste izkažejo boljše oblikovne in tehnične rešitve, ki vključujejo zeleni pas z drevoredom neposredno ob vozišču, se lahko zeleni pas z drevoredom namesto ob hodniku za pešce izvede med voziščem in kolesarsko stezo. Mikrolokacija novega priključka na glavno cesto je lahko, na podlagi podrobnejših rešitev tudi drugačna.
(3) Nov cestni priključek mora biti dimenzioniran in projektiran kot skupinski priključek Osnova za dimenzioniranje cestnega priključka, preko katerega se bo obravnavano območje navezovalo na državno cesto je kapaciteta analiza »Ureditev križišča na križanju glavne ceste G2-107/1275 (Šentjur–Mestinje) s cestnim priključkom k predvideni ureditvi Intervencijskega centra Šentjur v km 0+340, na območju naselja Šentjur« (PROJEKTIVA NVG, projektiranje in inženiring, d.o.o., št. projekta: 746/23, april 2023), na podlagi katere je izdelana idejna zasnova križišča.
(4) V nadaljnjem postopku je potrebno prikazati celotno ureditev cestnega priključka, ustrezno širino in dolžino priključka, odvodnjavanje, dopusten naklon ipd. Zavijalne loke je potrebno projektirati tako, da bodo sestavljeni iz treh krožnih lokov (košarasta krivina), katerih velikosti so v razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3. Zavijalne loke je potrebno glede na tip merodajnega vozila preveriti in prikazati z dinamičnimi traktrisami merodajnega vozila. Pri izvozu na državno cesto se ne sme uporabiti nasprotni vozni pas oziroma se ne sme uporabiti levi zavijalni pas.
(5) Pri načrtovanju prometnic je potrebno:
– zagotoviti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– zagotoviti opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovati usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– zagotoviti, da s posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(6) Na cestnem priključku je potrebno zagotoviti minimalno ustrezno preglednost. Predvidena ureditev zelenih površin oziroma zasaditev dreves se ne sme predvideti v območju preglednosti ali na cestnem priključku oziroma križišču. Na območju površin potrebnih za preglednost ne sme biti ničesar kar bi preglednost oviralo ali zmanjševalo.
(7) Na celotnem območju se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija.
(8) Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste ustrezno odmaknjeni.
(9) Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti pred tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.
(10) V varovalnem pasu državne ceste, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena. Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovat takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisija, ki so posledica prometa na državni cesti moteče (obremenitev s hrupom, plini, prašnimi delci).
(11) Prečkanja in potek gospodarske javne infrastrukture v cestnem zemljišču državne ceste in njenem varovalnem pasu so grafično prikazana v »Prikazu ureditev omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestno zemljišče z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 15,0 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami Pravilnika o projektiranju cest. Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem zemljišču državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljalca ceste.
(12) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko predvidijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Za postavitev je potrebno soglasje Direkcije RS za infrastrukturo ali se rešitev poda pri projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja za gradnjo objektov.
(13) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev Direkciji RS za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del.
(14) Parkirni prostori za potrebe intervencijskega centra in policijske postaje so delno locirani ob obeh objektih, sicer pa sta mirujočemu prometu namenjeni dve parkirišči, medsebojno ločeni z zelenim pasom (širine vsaj 2,5 m) in ozelenjeni z drevesno vegetacijo v jugozahodnem delu obravnavanega območja. V okviru parkirnih prostorov se predvidi parkirišča in objekti za shranjevanje koles s stojali, ki so lahko tudi nadkrita. Ureditev manipulativnih površin in parkirišča so določeni v 9. členu tega odloka.
(15) Za vse prometne površine se določa:
(a) prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(b) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni tudi vozilom intervencijskih služb;
(c) vsi hodniki za pešce morajo biti primerno utrjeni (tlakovani ali asfaltirani), enotno oblikovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom;
(d) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin, dostope do objektov se predvidi na način, da so kar se da prilagojeni osebam z oviranostmi (če je možno brez višinskih preprek za uporabnike).
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Na območju naselja Šentjur je zgrajena javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode, ki komunalno odpadno vodo odvaja na centralno čistilno napravo Šentjur. Za odvajanje odpadnih komunalnih voda iz načrtovanih objektov se načrtuje nadgradnja obstoječega javnega kanalizacijskega voda, ki poteka na skrajnem jugozahodnemrobu območja.
(2) Na območju se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
(3) Padavinsko odpadno vodo na območju OPPN Intervencijski center je v celoti potrebno odvesti v bližnji vodotok Voglajna preko nepovratne lopute na skrajnem jugozahodnem robu območja, s predhodnim zadrževanjem na parceli investitorja. Padavinske vode je možno uporabiti tudi kot dodatni vir vode pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti pitne vode (zalivanje, splakovanje stranišč, pranje vozil …).
(4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Meteorna in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnega priključka ne sme pritekati na državno cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti spremembe ali poslabšanja obstoječega odvodnjavanja državne ceste.
(1) Preko območja obravnave poteka razvod voda vodovodnega omrežja, katera se prestavi severneje ter na katerega se priključi tudi novo načrtovana objekta.
(2) Za oskrbo objekta s pitno vodo se načrtuje prestavitev obstoječega vodovodnega omrežja in priključitev novo načrtovanih objektov na obstoječe vodovodno omrežje.
(3) Na vodovodnem omrežju se, skladno širši zasnovi varstva pred požarom, po potrebi zgradi nadzemne hidrante, ki morajo zagotavljati zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve.
(oskrba z električno energijo in zunanja javna razsvetljava)
(1) Preko območja OPPN Intervencijski center poteka podzemni srednje napetostni električni vod distributerja Elektro Celje d.d., katerega se prestavi severneje ter se na osrednjem delu območja za zagotovitev ustrezne razpoložljive energije za napajanje predvidenih objektov umesti nova transformatorska postaja. Za potrebe ureditve elektoenergetskega omrežja na območju urejanja je potrebno upoštevati, s tem namenom izdelano, strokovno podlago »Ureditev električnih vodov in naprav na območju OPPN intervencijski center EUP ŠE93/4, ŠE93/6 in ŠE93/3«, izdelovalec Elektro Celje, d.d., št. projekta 120/23, april 2023, ki jo je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah.
(2) Prostorska ureditev se bo z električno energijo oskrbovala iz prestavljenega elektro kablovoda južno od obstoječe glavne ceste. Prestavljeno srednje napetostno omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji. Priključna merilna omarica mora biti locirana na stalno dostopnem mestu. Lokacija nove transformatorske postaje je razvidna iz grafike.
(3) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave vzdolž novo načrtovane notranje zbirne ceste in na območju novo načrtovanih parkirišč. Novo načrtovana javna razsvetljava znotraj območja obdelave se priključi na obstoječe omrežje javne razsvetljave, ki sicer že poteka na severni strani glave ceste vzdolž celotnega območja OPPN Intervencijski center. Razvod novo predvidene razsvetljave se določi v območju zelenega pasu vzdolž notranje zbirne ceste in na parkiriščih.
(1) Naselje Šentjur je opremljeno z distribucijskim plinovodnim omrežjem. Varovalni pas distribucijskega plina predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globje od 0,5 m.
(2) Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.
(3) Z izborom lokacije, orientacije objektov in ustreznimi odmiki med njimi se omogoča ustrezno celoletno osončenje in zagotavlja zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju. Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavlja čim manjše izgube toplotne energije.
(4) Objekta se za potrebe ogrevanja in priprave tople vode lahko priključuje na plinovodno omrežje ali uporabi druge energente. V primeru priključevanja na plinovodno omrežje, se objekt priključi na obstoječe omrežje v cestnem telesu glavne ceste.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Naselje Šentjur je opremljeno s komunikacijskimi omrežji. Obstoječe komunikacijsko omrežje (Telekom) poteka po južnem robu glavne ceste.
(2) Priključek na obstoječe komunikacijsko omrežje se izvede v točki, ki jo določi upravljavec.
(3) Priključna omarica TK omrežja se izvede na stalno dostopnem mestu.
(1) Odpadke je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih za odpadke, ki so locirani znotraj funkcionalne enote FeG/1, FeP/1.1 in FeP/1.2 na za to določeni lokaciji v objektu ali na prostem. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati številu zabojnikov. Lokacija zabojnikov mora biti utrjena, da je možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarstvenim pogojem. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti pred vremenskimi vplivi zavarovani tako, da zaradi njih ne pride do poškodovanja zabojnikov ali onesnaženja okolice.
(2) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
(varstvo tal, voda in zraka)
(1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno delno še njivske in travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objekta in pripadajočih prometnih površin je potrebno humus odstraniti in ločeno deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic in parkovne ureditve ob objektu.
(3) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in objekte v neposredni bližini in okolje.
(4) Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.
(5) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v nadzemne in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
(6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(7) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave.
(1) Območje OPPN Intervencijski center bo po izgradnji objekta sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom, glede na veljavno zakonodajo in predpise.
(2) Prezračevalne naprave in morebitne toplotne črpalke naj se v prostor umeščajo previdno ob upoštevanju sosednjih objektov, da bodo ti čim manj izpostavljeni hrupu teh naprav.
(3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate.
(4) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(svetlobno onesnaževanje in osončenost)
Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanje okolja.
(1) Na obravnavanem območju, se obstoječi visokovodni nasip na južnem delu, delno nahaja v območju naravne vrednote (ident. št. SI3000068, Voglajna pregrada Tratna – izliv v Savinjo) in Nature 2000. Vse novopredvidene projektne rešitve in posegi se izvajajo izven območij naravnih vrednost in Nature 2000.
(2) Na območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Vse načrtovane protipoplavne ureditve ter kasneje gradnja novih objektov v območju intervencijskega centra Šentjur naj se izvajajo na način, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila spoznana za naravno vrednoto in da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora. S posegi naj se ne prekinja zveznosti vodnega toka, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, ohranjajo naj se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
(3) Pri posegih v brežine ter obvodno vegetacijo je potrebno z namenom ohranjanja kakovosti vodotoka, ob hkratnemu upoštevanju vseh že izvedenih in načrtovanih protipoplavnih ukrepov ob Voglajni in njenih pritokih, zagotoviti čim prejšnjo izvedbo ozelenitve brežin. Pri tem naj se uporablja hitro rastoče drevesne in grmovne vrste (npr. vrbe).
(4) V kolikor bi se z zunanjo ureditvijo posegalo v obvodni pas naj se novi obrežni objekti oziroma obnova obrežnih zavarovanj prednostno izvaja s sonaravnimi tehnikami (npr. vrbovi popleti, sidranje dreves, piloti ipd.). Za izvajanje zavarovanj naj se uporabljajo lokalno značilni materiali. Brežine naj se zasadi s sklenjenim pasom lesne vegetacije, ki dolgoročno prevzame nalogo stabilizacije brežine. Dna struge naj se na novo ne utrjuje. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev.
(5) Glede na bližino naravne vrednote in biotske raznovrstnosti ekološko pomembnega območja ter območja Natura 2000 je potrebno smiselno upoštevati tudi nadaljnje varstvene usmeritve:
– izvedejo naj se tehnične rešitve, s katerimi se bo zagotovilo, da se bo zbrana padavinska voda iz območja OPPN, pred kontroliranim izpustom v vodotok Voglajna, očistila alohtonih sedimentov in onesnaževal, da bodo omogočeni naravni hidrološki procesi in dinamika njenega spreminjanja ter da se ohranjajo specifične lastnosti, strukture in procesi habitata (nastajanje nasipov, erozijskih zajed ipd.) naj se ohranja naravna morfologija brežine in korita vodotoka,
– zemeljska in druga gradbena dela se izvedejo na način, da na obstoječi obrežni lesni vegetaciji ne bodo povzročene bistvene poškodbe na deblih in vejah ter koreninskem sistemu. V primeru, da se med odkopom zemljine odkrije in odtrga drevesne korenine je potrebno korenine sanirati z gladkim ravnim rezom,
– v obrežno lesno vegetacijo naj se, razen v nujnem obsegu kot je potrebno za zagotovitev poplavne varnosti, ne posega. Ohranja se zvezen pas avtohtone obvodne lesne vegetacije, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok. Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst,
– na debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žični vodi …),
– vsa dela naj se izvajajo z brežine in ne iz struge vodotoka Voglajna. Z gradbenimi stroji naj se v vodotok ne dostopa,
– v času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev),
– pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del se s tehničnimi ukrepi zagotovi, da bo onemogočeno izpiranje gradbenega materiala in zemljine v Voglajno,
– zemeljska dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok,
– ob zunanji strani visokovodnega nasipa ob vodnem pasu naj se ne postavlja trajnih niti začasnih objektov, odlaga izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali drugih trdih odpadkov sekundarnega izvora ter ne tlači ali zbija tal,
– višek izkopanega materiala naj se, v kolikor je kvaliteta ustrezna, vgradi v nasipne platoje stavbnega zemljišča, se uporabi za ureditev neposredne okolice posegov, višek pa se odpelje na za ta namene urejeno deponijo,
– ureditve znotraj poplavnega pasu naj se načrtujejo tako, da ne bo oviran dostop prostoživečim vrstam do vode ter da grajeni elementi ne bodo predstavljali ekološke pasti za prostoživeče vrste živali, npr. odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi ali previsnimi stenami,
– razgaljene površine naj se po končanih zemeljskih delih sanira z zatravitvijo travne mešanice avtohtonih travniških vrst in senenim drobirjem z okoliških travnikov ter zasadi avtohtone lesne vrste (jelša, vrba). Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. Pri zasaditvi naj se zagotavlja čimbolj naravni izgled,
– izvajajo naj se ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih (invazivnih) rastlinskih vrst (npr. japonski dresnik, nedotika, zlata rozga, akacija …). Ob morebitnem pojavljanju se jih redno odstranjuje do vzpostavitve naravne avtohtone vegetacije,
– na območju naj se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov in
– omrežje javne razsvetljave naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od vodotoka ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge Voglajne.
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni registriranih enot kulturne dediščine, zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni.
(2) V skladu s splošnim varstvenim arheološkim režimom je, ob vseh posegih v zemeljske plasti najditelj (lastnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del ipd.) dolžan ob eventualnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa mora omogočiti dostop do zemljišča za izvajanje zemeljskih del in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
25. člen
Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Lokaciji objektov predvidenih za gradnjo se ne nahajata na plazljivih ali erozijskih območjih.
(2) Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju vrednost projektnega pospeška tal 0,200 [g](potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo.
(3) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh.
(1) Na območju OPPN Intervencijski center in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja.
(2) V območju OPPN Intervencijski center ni predvidena uporaba nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara.
(3) Odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov ali potrebne protipožarne ločitve preprečujejo možnosti širjenja požara.
(4) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega omrežja.
(5) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari.
(varstvo pred visokimi vodami)
(1) Območje obravnave se nahaja v bližini vodotoka Voglajna, ki občasno, ob visokih vodah poplavlja ravnice na širšem območju. Na desnem bregu vodotoka imajo pomembno vlogo pri dosegu visokih vod tudi obstoječi protipoplavni ukrepi, konkretno visokovodni nasip, zid in izgradnja novega mostu na cesti Kozjanskega odreda. Zato se večji del obravnavanega območja že v sedanjem stanju nahaja za obstoječim nasipom in izven dosega visokih vod.
(2) Lokacija načrtovanega kompleksa se delno nahaja v dosegu srednjega (Ps), majhnega (Pm) in preostalega razreda poplavne nevarnosti (Pp). Na podlagi načrtovanih ureditev pa se objekti z zunanjo ureditvijo na platoju v predvidenem stanju v celoti nahajajo izven dosega 500-letnih visokih vod. Za kvalitetno preverbo stanja in zagotovitev ustreznih, eventualno potrebnih ukrepov, je bila izdelana Hidrološko-hidravlična analiza (Hidrosvet d.o.o., Celje, št. projekta 19/23, september 2023) s katero se ugotavlja, da je na podlagi rezultatov hidravličnega modela in izrisanih poplavnih kart razvidno, da načrtovane gradnje nimajo vpliva na gladino visokih vod, prav tako ne bo opaznega poslabšanja poplavne varnosti gorvodno in dolvodno od obravnavanega območja s tem OPPN. Za celovito realizacijo načrtovanih prostorskih rešitev se obstoječi protipoplavni nasip na vzhodni strani območja prestavi vzhodneje.
(3) Ob realizaciji prostorskih rešitev je potrebno v celoti upoštevati rezultate zgoraj citirane hidrološko-hidravlične analize; pri tem se ugotavlja, da se ob upoštevanju načrtovanega nasipa in platoja na koti 260,50 m.n.m., načrtovane prostorske ureditve objektov nimajo vpliva na gladino visokih vod, prav tako ne bo opaznega poslabšanja poplavne varnosti gorvodno in dolvodno od obravnavanega območja.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(1) Gradnja stavbe intervencijskega centra (funkcionalna enota FeG/1) in gradnja stavbe policijske postaje (funkcionalni enoti FeP/1.1 in FeP/1.2) se lahko izvede kot samostojna etapa (prva in druga faza) ali sočasno obe etapi. Posamezna faza je predmet ločene projektne obdelave. V prvi fazi se mora sočasno ali predhodno zagotoviti potrebno energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo (funkcionalna celota FCI). Predhodno, pred načrtovanimi posegi v prostor, je potrebno v celoti izvesti protipoplavne ukrepe, prestavljen protipoplavni nasip, skladno z izdelano Hidrološko-hidravlično analizo (Hidrosvet d.o.o., Celje, št. projekta 19/23, september 2023).
(2) Samostojno etapo lahko predstavlja funkcionalna enota FeG/6, FeI/1, Fep/3.1 in FeP/3.2 pod pogojem, da se sočasno zagotovi vsa potrebna energetska, komunalna in prometna infrastruktura, do območja funkcionalne celote FCG, FCI in FCP.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
30. člen
(1) Pri realizaciji prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in generalnim konceptom urejanja območja.
(2) Tlorisni gabarit stavbe je lahko tudi drugačen, vendar ne sme presegati gradbene meje opredeljene v grafičnem delu. Ne glede na določilo prejšnjega stavka lahko preko gradbene meje segajo stopnice in nadstreški.
(3) Višina stolpa je določena v 7. členu. Dovoljeno je odstopanje od višinskega gabarita do + 1,0 m, objekt pa je lahko poljubno nižji.
(4) Dovoljeno je odstopanje od določene kote terena do + 0,5 m.
(5) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopi, parkirne, manipulacijske in zelene površine), zaradi ustreznejših tehničnih rešitev.
(6) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
31. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) O začetku del mora investitor ali izvajalec pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Med izvajanjem posegov na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte.
(6) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred pričetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor občasno spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne. Obvezno upoštevanje pravočasne izvedbe vseh potrebnih ukrepov za zaščito okolja pred nevarnostjo visokih voda in podtalnice.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
32. člen
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, je potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, s katerimi se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju (npr. ohranja naj se z OPPN Intervencijski center določen, višinski gabarit merila in pogoji za oblikovanje stavb, ter ukrepov za varstvo pred visokimi vodami …).
33. člen
OPPN Intervencijski center je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Šentjur in na njenih spletnih straneh.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-0042/2022(261)
Šentjur, dne 19. septembra 2023
