Na podlagi 119. člena v zvezi z 289. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 10. in 30. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 7. redni seji dne 21. 9. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje TRŽ 23 Severni priključek
(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje TRŽ 23 Severni priključek (v nadaljnjem besedilu: OPPN) je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič – UPB, Uradni list RS, št. 3/20) (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki za območje enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) z oznako TRŽ 23 določa obveznost izdelave OPPN.
(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2842.
(1) S tem odlokom se sprejme OPPN za območje TRŽ 23 Severni priključek, ki obsega EUP TRŽ 23.
(2) OPPN določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi območji,
– urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt gradbenih parcel,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) Z OPPN je načrtovana gradnja severnega cestnega priključka na državno cesto G2-101 MP Ljubelj–Podtabor in sicer na odseku 0232 MP Ljubelj–Bistrica. Sočasno z ureditvijo cestnega priključka je predvidena tudi gradnja mostu preko vodotoka Mošenik in ureditev struge vodotoka Mošenik.
(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora: | |
1.1. Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič | (M 1:2000) |
2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji: | |
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | (M 1:5000) |
3. Načrt območja z načrtom parcelacije: | |
3.1. Prikaz območja OPPN na geodetskem posnetku | (M 1:500) |
3.2. Načrt gradbenih parcel z zakoličbo in prikazom javnega dobra | (M 1:500) |
4. Načrt prostorske ureditve: | |
4.1. Ureditvena situacija | (M 1:500) |
4.2. Prometna ureditev z značilnima karakterističnima prerezoma | (M 1:500) |
4.3. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | (M 1:500) |
4.4. Prikaz razredov poplavne nevarnosti in vodovarstvenega območja | (M 1:500) |
(spremljajoče gradivo OPPN)
Spremljajoče gradivo OPPN je:
1. izvleček iz OPN,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost in
7. spis postopka priprave in sprejema OPPN.
OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji d.o.o., Poslovna cona A2, 4208 Šenčur, pod številko projekta P158590, v avgustu 2023.
(1) Območje OPPN obsega EUP TRŽ 23 v celoti (namenska raba: PC – površine cest) in dele EUP TRŽ 36 in POD 30 (namenska raba: G – gozdna zemljišča in VC – celinske vode) ter del EUP TRŽ 14 (namenska raba: SS – stanovanjske površine).
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele in dele parcel v katastrskih občinah:
– 2141 Podljubelj: 894/6, 913/2, 1005 in 1025 ter
– 2143 Tržič: 413/11, 414/9, 414/10, 415/10, 415/13, 415/25, 415/26, 415/27, 415/28, 415/29, 656/1 in 682.
(3) Površina območja OPPN znaša približno 0,73 ha.
(4) Meja območja OPPN je določena v grafičnem delu OPPN.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Severni priključek na državno cesto G2-101 MP Ljubelj–Podtabor, na odseku 0232 MP Ljubelj–Bistrica, bo izboljšal prometne razmere v širšem prostoru. Prevzel bo večji del tranzitnega prometa do severnega dela mesta Tržič ter do zaselkov severno od Tržiča, ki sedaj poteka skozi mestno jedro. V mestnem jedru se bo posledično povečala varnost prometnih udeležencev, zmanjšale se bodo emisije hrupa in onesnaženja z izpušnimi plini in prašnimi delci.
(2) Cestni priključek prečka strugo vodotoka Mošenik, zato so predvideni posegi v vodna in priobalna zemljišča, ki morajo biti izvedeni skladno s pogoji DRSV.
(3) Z načrtovanimi ureditvami se posega v območja obstoječih infrastrukturnih omrežij, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(4) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet/ustrezen prometni režim in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje. Zagotovljen mora biti stalen dostop urgentnim vozilom.
(5) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
(6) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
IV. URBANISTIČNE, ARHITEKTURNE IN KRAJINSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo severnega priključka Tržič, na državno cesto G2-101 MP Ljubelj–Podtabor.
(2) Predvideni posegi so:
– gradnja novega križišča na državni cesti G2-101 MP Ljubelj–Podtabor,
– gradnja cestnega priključka z navezavo na lokalno cesto Ravne–Tržič,
– gradnja novega mostu čez vodotok Mošenik,
– ureditev struge Mošenika,
– ureditev navezav na obstoječe javne ceste in javne poti,
– prestavitev, novogradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture.
(situativna ureditev cestnega priključka)
(1) Novo križišče se locira v km 9.8+85 (cca) državne ceste. Hitrost v križišču je omejena na 70 km/h.
(2) Situativni potek državne ceste se v celoti ohrani (ohranja se desni rob vozišča, križišče se širi na levo stran), zato se elementi horizontalnega poteka prilagajajo obstoječemu stanju. V območju novega cestnega priključka je trasa ceste v rahlem desnem ovinku.
(3) Za potrebe umestitve pasu za leve zavijalce iz smeri Ljubelja, širine 3.0 m se cestišče razširi na levo stran, proti strugi vodotoka Mošenik.
(4) Normalni prečni prerez državne ceste:
– vozišče | 2 x 3,25 m = 6,50 m |
– robni pas | 2 x 0,25 m = 0,50 m |
– bankina | 1 x 1,50 m = 1,50 m. |
(5) Bankina se uredi le na levi strani vozišča, na desni strani vozišča se ohrani obstoječa asfaltna koritnica.
(6) Na zadnjem delu trase v smeri Bistrice, kjer se državna cesta približa vodotoku Mošenik na cca 7.0 m, bo za zagotovitev zadostne širine bankine in za zagotovitev stabilnosti brežine, potrebno na dolžini cca 50 m, izvesti podporni zid.
(7) Cesta Za jezom se na državno cesto priključuje pod pravim kotom, s kapljo in trikotnim usmerjevalnim otokom.
(8) Normalni prečni prerez ceste Za jezom:
– vozišče | 2 x 3,00 m = 6,00 m |
– pločnik | 1 x 1,60 m = 1,60 m |
– berma | 1 x 0,50 m = 0,50 m. |
(9) Pločnik na levi strani vozišča se uredi od priključka ceste za zgornji del naselja Za jezom, do obstoječega pločnika ob objektu Za jezom 16, na desni strani vozišča od uvoza k obstoječim garažam do pločnika pred objektom Za jezom 11.
(10) Takoj za priključkom na državno cesto, cesta Za jezom prečka vodotoka Mošenik. Za premostitev vodotoka je predvidena gradnja mostu in regulacija struge vodotoka Mošenik.
(11) Za mostom se z leve strani uredita eden za drugim priključek ceste za zgornji del zaselka Za jezom in priključek ceste, ki vodi proti zaselku Čegeljše in Podljubelju. Oba priključka se situativno navežeta na obstoječe stanje cest, katerih širina je 2.5–3.0 m. Da se zagotovi srečavanje vozil na priključku, se v območju obeh priključkov cesti razširita.
(12) Nasproti priključka za Čegeljše se uredi priključek k obstoječim garažam. Ker gre za skupinski priključek se uredi z zavijalnimi radiji, širina priključka je 6.0 m.
(13) Takoj za priključkom k obstoječim garažam, se z desne strani uredi še priključek do treh samostojnih garaž. Ker so garaže ena za drugo, se priključki vseh treh garaž združijo v enoten priključek. Priključek se uredi preko pogreznjenega robnika.
(14) Na koncu trase se uredi z leve strani še individualni priključek do stanovanjskega objekta. Priključek se uredi v širini obstoječega uvoza, preko pogreznjenih robnikov.
(15) Na mestu obstoječe ceste Ljubelj–Bistrica (Tržič) znotraj območja OPPN kakršnekoli nestabilnosti pobočja niso razvidne. Kljub temu je na mestu brežine pod objekti z vrtički priporočeno urejanje odvodnjavanja zaledne vode, da se vkopna brežina ceste ne napaja z zaledno vodo.
(16) V primeru dodatnih vkopov (razširitve), naj se brežino učvrsti s podpornimi ukrepi, na primer z nizko zložbo iz kamna v betonu, brežine pa splanira pod podobnimi nakloni kot v obstoječem stanju ter zatravi oziroma zasadi z avtohtonim drevjem.
(17) Na zgornjem delu platoja (med objekti ali za objekti) se priporoča izvedba dodatne preiskave temeljnih tal za podrobnejšo klasifikacijo zemljine, njenih mehanskih lastnosti in debelino do matične podlage.
(18) Urejeno mora biti odvodnjavanje cest in dreniranje voziščne konstrukcije, da ne pride do zatekanja v zaledje in poslabšanja obstoječega stanja. Vsa površinska voda s cest naj bo kontrolirano odvedena dolvodno preko kanalizacije ali do struge Mošenika. Nekontrolirano odvajanje voda ni dopustno, saj poslabšuje stabilnostne pogoje.
(19) Pri dimenzioniranju voziščne konstrukcije je smiselno, da se zaradi pestrih hidrogeoloških lastnosti območja privzame neugodne hidrološke razmere, sicer pa zadosti ostalim klimatskim in prometnim razmeram.
(premostitev in ureditev struge Mošenika)
(1) Nova cestna povezava med državno in občinsko cesto, ki poteka skozi naselje Ravne pri Tržiču, bo preko nove premostitve prečkala strugo vodotoka Mošenik.
(2) Premostitveni objekt mora biti izdelan skladno z načrtom IDP Načrt mostu in ureditev struge (št. 58-P/2013, izdelal: VGP d.d., julij 2014).
(3) Pred pričetkom gradnje je potrebna izvedba začasnih dovoznih cest oziroma ramp (odstranitev humusa, nasip tampona, utrjevanje itd.), po končanju del jih je potrebno odstraniti ter vzpostaviti predhodno oziroma čim bolj ekološko ustrezno stanje.
(4) Med gradnjo je treba vzpostaviti odvod vode mimo gradbene jame in preprečiti kakršnokoli onesnaženje vode s cementnim mlekom, mazivi ali gorivom.
(5) Most mora biti projektiran tako, da prevaja visoke vode s 100 letno povratno dobo in 1 m varnostno višino. Kota gladine vode pri Q100 na območju mostu je 543,81 nmv. Varnostna višina v osi je na levem bregu 0,65 m in na desnem bregu 1,10 m.
(6) Mostna opornika sta predvidena iz AB, razdalja med opornikoma je 12,5 m, tako, da ne posegata v profil struge vodotoka.
(7) Zaradi premajhne pretočnosti struge Mošenika in zaradi bočne erozije, je predvidena razširitev struge Mošenika na 10,0 m.
(8) Ureditve struge Mošenika je potrebno izvesti v obsegu in na način, kot je predvideno v projektu IDP Načrt mostu in ureditev struge (št. 58-P/2013, izdelal: VGP d.d., julij 2014), ki je strokovna podlaga OPPN in za katerega je bilo pridobljeno vodno soglasje št. 35506-3999/2014 z dne 2. 6. 2014.
(9) Poplavna varnost obstoječih objektov na levi brežini bo zagotovljena z gradnjo visokovodnega nasipa višine 1,5–1,7 m.
(10) Za potrebe dimenzioniranja opornikov premostitve je potrebno pridobiti podatke o sestavi temeljnih tal, za kar je treba izvesti dve sondažni vrtini in dodatne preiskave za definiranje strižnih in deformacijskih parametrov materiala. Na podlagi materialnih podatkov temeljnih tal, obtežbe in geometrije opornikov se izvede geostatične izračune.
(11) Temelj opornika naj sega vsaj 1 m pod koto dna končne ureditve struge. Za temelj opornika se uporabi ustrezne materiale (ustrezna sestava betona) oziroma se ga zaščiti z drugimi sredstvi (hidroizolacijske folije/premazi) za preprečevanje prodora vode in zagotavljanja zmrzlinske odpornosti.
(12) Odvodnja s prekladne konstrukcije mora biti urejena na način, da ne pride do zastajanja vode za oporniki in krili. Prav tako mora biti urejeno dreniranje zaledne vode za opornikom. Zasip izkopov se izvede iz materiala, ki je dobro vodoprepusten in odporen.
(13) Za visokovodni nasip se uporabi material, ki je srednje do slabo prepusten in izkazuje zadovoljive strižne karakteristike. Zadržati mora morebiten poplavni dogodek z višjo povratno dobo. Ker gre za relativno nizek nasip, težav s stabilnostjo ni pričakovati – predlaga se uporaba materiala GC ali GM po USCS klasifikaciji. Krovni sloj se splanira in zatravi. Brežine naj bodo v naklonu do 2:3, odvisno od uporabljenega material. Visokovodni nasip se gradi po dobro utrjenih slojih po 20–30 cm. Za večje nasipe je potrebno izvesti stabilnostne analize.
(14) Na mestu predvidenega nasipa naj se izvede sondažne razkope za določitev temeljnih tal. Ocenjuje se, da tla sestavljajo dokaj čisti peščeno-prodnati nanosi in za potrebe izgradnje nasipa dodatno zgoščanje ne bo potrebno. Pod visokovodnim nasipom naj se obstoječa tla očisti organskih delcev in humusa, drugi ukrepi niso potrebni. V kolikor pa temeljna tla sestavljajo slabši sloji iz drobnozrnatih zemljin, se jih po potrebi zamenja in od nasipa loči z geosintetikom.
(15) Z izvedbo visokovodnega nasipa se ne sme poslabšati stanja v zaledju. Po potrebi se predvidi dodatne drenaže oziroma odtočne jaške za odvodnjo zaledne vode.
(16) Strugo se uredi na način, da se onemogoči erozijo dna in brežin, še posebej v okolici opornikov premostitve (dolvodno od opornikov se predvidi talni prag, varovanje brežin z zložbo kamen v betonu ali kamen v suho).
(1) Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti selektivni posek vegetacije:
– posek naj bo minimalen oziroma v najmanjši možni meri,
– poseka naj se le vegetacijo, ki se nahaja na območju gradbenih posegov, vegetacijo, ki neposredno ovira gradnjo ali dostop oziroma dovoz ter vegetacijo ki negativno vpliva na vodni režim vodotoka na tangiranem odseku,
– ostalo vegetacijo naj se ohrani in po potrebi tudi zavaruje pred poškodbami med gradnjo (večja drevesa),
– če je na območju gradnje prisotna posebno bujna vegetacija invazivnih vrst (na primer japonski dresnik), naj se to vegetacijo v celoti poseka ter skupaj s koreninami zažge na posebnih kupih ali pa odpelje v posebno deponijo, izkopni material okužen z deli invazivnih vrst naj se ne uporablja za zasipavanje oziroma nasipe itd.
(2) Po končanju gradbenih del je potrebno izvesti vsa zaključna zasaditvena dela (zatravitev, sajenje potaknjencev, grmovja in drevja).
(3) V primeru dovažanja nasipnega ali humusnega materiala na gradbišče od drugod je potrebno preveriti izvor oziroma morebitno okuženost z deli invazivnih rastlinskih vrst.
(4) Skale in kamni obrežnega zavarovanja naj bodo zloženi neenakomerno, razgibano, brez izrazitih ravnih linij in ploskev.
(5) V zgornjem delu obloge naj se fuge med skalami in kamni zapolni z zemljo ter zatravi in zasadi s potaknjenci.
(6) Brežino nad zavarovanjem je potrebno primerno oblikovati in izravnati, zatraviti ter zasaditi potaknjence in grmovnice avtohtonih vrst.
(7) Zasaditve ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in njenih priključkih.
V. NAČRT GRADBENIH PARCEL
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi zakoličbe je prikazan v grafičnem delu OPPN.
(2) Parcelacija se lahko izvede po izvedenih delih in se prilagodi dejanskemu stanju prometnih ureditev.
(1) Javne površine na območju OPPN obsegajo prometno omrežje in vodno zemljišče.
(2) Pri izbiri urbane opreme za urejanje javnih površin se upošteva Katalog urbane opreme za urejanje javnega prostora Občine Tržič.
(3) Gradnja cestnega priključka in vseh ostalih objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih ureditev, določenih s tem odlokom, je v javnem interesu. V javnem interesu so tudi vsi začasni posegi na zemljišča, ki bodo potrebni v času gradnje cestnega priključka.
(4) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so v območjih javnih površin dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebni za gradnjo javnih cest in druge infrastrukture, namenjene izvajanju gospodarskih javnih služb.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditve, določene v OPPN, se lahko izvajajo v eni ali več fazah. Za posamezno fazo se lahko šteje katerikoli del območja OPPN, ki predstavlja zaključeno celoto.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju OPPN in v območju vplivov predvidenih posegov se ne nahaja nobena enota nepremičnine kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
Območje OPPN ne leži v ekološko pomembnih območjih ali območjih varstva okolja Natura 2000.
(1) Obravnavano območje tangira vodna in priobalna zemljišča vodotoka Mošenik in dveh neimenovanih pritokov vodotoka Mošenik z območja severno od Cenove gube ter odtoke zalednih, drenažnih in padavinskih voda.
(2) Območje urejanja je poplavno ogroženo (majhen, srednji in velik razred poplavne nevarnosti), nahaja se na območju pomembnega vpliva poplav ter je podvrženo geološko pogojeni nestabilnosti (plazljivo območje – območje Cenove gube, podor na Koroški cesti) in erozijski aktivnosti.
(3) Strokovne podlage OPPN so Hidrotehnično poročilo: Izgradnja »severnega priključka« na Ravnah pri Tržiču, priključek občinske ceste Za jezom na glavno cesto G2-101/0232 MP Ljubljana–Bistrica (Tržič), v km 9.8+85 (cca) (št. 58-H/2013, izdelal VGP d.d., september 2013), tehnična rešitev predvidenega priključka je natančneje opisana in prikazana v projektu IDP Izgradnja »severnega priključka« na Ravnah pri Tržiču, priključek občinske ceste Za jezom na glavno cesto G2-101/0232 MP Ljubelj–Bistrica (Tržič), v km 9.8+85 (cca) (št. P-443, izdelal: PLANING d.o.o., julij 2014).
(4) Odvodnjavanje z državne ceste je urejeno s koritnico z desne strani vozišča (vozišče je na celotni dolžini ureditve v konstantnem nagibu v desno) in se izliva v obstoječe cestne prepuste.
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod se ohrani, obnovi, cevni prepusti se ohranijo in zaradi razširitve vozišča v levo podaljšajo. Iztoki iz prepustov se tlakujejo (kamen v betonu) do iztoka v regulacijo Mošenika.
(6) Odvodnjavanje ceste Za jezom je v celoti ločeno od odvodnjavanja državne ceste.
(7) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi poplavljanje in razlivanje na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje
naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(7) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi poplavljanje in razlivanje na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(8) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE) – v nadaljevanju ZV-1), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19 in 194/21), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(9) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Pri tem je treba v skladu z 92. členom ZV-1 v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni, da je pred iztokom potrebno predvideti zadrževanje. Večje količine vode ni dovoljeno spuščati po terenu tako, da bi povzročile erozijske procese ali destabilizirale zemljine. Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost.
(10) Ureditve struge vodotoka Mošenika je potrebno predvideti in prikazati v obsegu in na način, kot je predviden strokovni podlagi PZI Mošenik – ureditev struge na Ravnah (št. 21/2014, izdelal: VGP d.d., maj 2014), za katerega je bilo pridobljeno vodno soglasje št. 35506-3999/2014 z dne 2. 6. 2014.
(11) Odtok iz utrjenih, povoznih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
(12) Ureditveno območje je poplavno ogroženo. Na takem območju so v skladu z 86. členom ZV-1 prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(13) Vsem vodotokom na vplivnem območju enote urejanja je treba ohranjati dobro hidromorfološko in ekološko stanje ter jih varovati pred onesnaževanjem.
(14) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop do vodotoka in morebitno vzdrževanje vodotoka.
(15) Upoštevati je potrebno določbe 84. člena in 68. člena ZV-1, po katerih so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(16) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(17) S projektno rešitvijo je potrebno zagotoviti, da predvidene ureditve in gradnje ne bodo poslabšale stabilnosti terena, tako v fazi gradnje kot v fazi uporabe.
(18) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na pogojno stabilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(19) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
(varstvo vodnih virov)
(1) Območje OPPN delno posega na območje 1. varstvenega režima (VVO 1), kot ga določa Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 57/01), vendar na tem delu posegi niso predvideni. Kljub temu je treba upoštevati določila predmetnega predpisa oziroma veljavni predpis, ki ureja to področje.
(2) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
(3) Prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvajanje onesnaženih padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj.
(4) Za čas gradnje je treba točno določiti mejo gradbišča in sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za varovanje vodnih virov za oskrbo s pitno vodo: t.i. Ravne 1 in Ravne 2 ter za vodno dovoljenje Markov studenec. Markov studenec leži na načrtovanem vodovarstvenem območju (VVO), zato je treba upoštevati tudi načrtovano VVO za Markov studenec.
(5) Med gradnjo je treba upoštevati najmanj naslednje omilitvene ukrepe:
– območje gradbišča ne sme posegati na VVO;
– pri gradnji je treba uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni, da ne bi prišlo do kontaminacije tal zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
– v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja), absorpcijska sredstva na gradbišču in rokovanje z njimi, začasno odlaganje in odvoz nevarnih odpadkov (npr. onesnaženih krp, ostankov in embalaže idr.);
– določena morajo biti utrjena mesta za gradbeno mehanizacijo in tovorna vozila v času, ko gradbena dela ne potekajo (ponoči, med prazniki in vikendom);
– zagotovljena mora biti taka organizacija gradbišča, da je onemogočeno vsakršno onesnaženje okolja oziroma tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti vodnih virov za oskrbo s pitno vodo idr.
(6) Zahodni rob ceste, ki meji na VVO 1 in na načrtovano VVO je treba fizično zavarovati pred izletom motornih vozil oziroma na celotnem območju urediti meje med državno cesto in najožjim VVO na način, da v primeru nesreče in morebitnega razlitja nevarnih snovi ne bi prišlo do onesnaženja tal ter površinske in podzemne vode.
(7) Zahodni rob ceste, ki je istočasno vzhodni rob VVO 1 je treba ustrezno zavarovati, da onesnažene odpadne padavinske vode s cestišča ne bodo zatekale na rob VVO 1 ter načrtovanega VVO, ki sega do sredine obstoječega cestišča.
(1) Območje OPPN se nahaja na območju geološko pogojenih nevarnosti in erozijsko ogroženem območju.
(2) Na območju morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni v skladu z 87. členom ZV-I. Za posege, ki se načrtujejo na območjih, kjer iz opozorilne karte verjetnosti pojava erozije izhaja, da na širšem območju posega obstaja nevarnost pojava erozije, je potrebno izdelati dokumentacijo in druge podatke o predvideni gradnji, ki smiselno vključujejo geološko poročilo s poudarkom na erodibilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege in projektne rešitve omilitvenih ukrepov.
(3) Strokovno podlago Geološko geomehansko poročilo (št. 102/2023, izdelal: Tempos d.o.o., januar 2023) je treba upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije.
(4) Predvidene gradnje oziroma ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti površin in brežin vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Za površine, ki so potencialno lahko podvržene geološko pogojeni nestabilnosti in erozijski aktivnosti je potrebno predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo pogojno stabilnih in nestabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo varovanja površin.
(5) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico.
(6) Z zunanjo ureditvijo se uredijo travnate površine in zasaditve, kar velja za celotno območje. Potrebno je pazljivo ravnanje z zemljo in humusom, tako da se z vseh površin, ki jih zavzema poseg, humus deponira in kasneje uporabi za izvedbo vkopov in nasipov. Enako je treba predvideti tudi deponije za material s tras infrastrukture, ki jih je treba po zaključku del prekriti s humusom in zatraviti.
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je treba upoštevati veljavne predpise s področja varstva okolja, ki se nanašajo na mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednosti.
(2) Gradnja naj se organizira tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka. Na onesnaženje zraka vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
(3) V času gradnje je treba poskrbeti za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča,
– ustrezno čiščenje vozil pred izvozom iz gradbišča,
– sprotno rekultiviranje dokončanega območja gradnje.
Območje OPPN sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
Na območju OPPN ni območij in objektov z naravovarstvenim statusom ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) V času gradnje je treba predvideti ukrepe za preprečevanje onesnaženja podzemne vode na način, da se ne posega v globino podtalnice, prav tako na območju ni dovoljeno servisiranje vozil in začasno ali trajno odlaganje materiala ali odpadkov.
(2) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so tudi uporabniki/povzročitelji odpadkov, zato mora investitor za potrebe delovanja gradbišča preskrbeti potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov na stroške investitorja oziroma izvajalca. Investitor oziroma izvajalec gradbenih del mora izvajalcu zbiranja pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov.
(3) V času gradnje cestnega priključka mora biti omogočen in neoviran dostop do prevzemnih mest zabojnikov za odpadke na tem območju. V primeru, da ni mogoče zagotoviti dostopa do prevzemnih mest, ki se nahajajo v območju gradnje, mora izvajalec del na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu in o tem obvestiti uporabnike.
(4) Odpadke, ki bodo nastajali zaradi izgradnje priključka ceste, in niso predmet izvajanja gospodarske javne službe, mora investitor oziroma izvajalec gradbenih, del odstraniti sam.
(5) Upoštevati je treba Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 90/21) in Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18 in 13/21) oziroma veljavne predpise, ki urejajo to področje.
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Pri projektiranju je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2) oziroma veljavni predpis, ki ureja to področje.
(2) Osvetljevanje prometnice naj se izvede samo na delih, kjer je zaradi varnosti prometa to nujno potrebno.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(ukrepi za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Požarna varnost sosednjih objektov se zaradi gradnje priključka ne sme poslabšati.
(2) Požarna varnost sosednjih objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem novem cestnem omrežju. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(3) V primeru, da na območju obstaja javno hidrantno omrežje, se mora to ohraniti oziroma se ga ustrezno prilagodi. V kolikor hidrantno omrežje ni zgrajeno, se ga načrtuje skladno z veljavno zakonodajo.
(4) Ureditve se načrtujejo na erozijsko ogroženih območjih, zato je pri posegih treba upoštevati pogoje iz Geološko geomehanskega poročila (št. 102/2023, izdelal: Tempos d.o.o., januar 2023).
(5) Upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu prilagoditi predvidene rešitve. Vse ureditve se izvede tako, da se prepreči erozija na območju gradnje.
(6) V dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba opredeliti možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno načrtovati objekte.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se po potrebi prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(2) Trase, križanja in morebitne zaščite ter prestavitve obstoječe infrastrukture morajo biti ustrezno obdelani v projektni dokumentaciji in potrjeni s strani upravljavca posameznega voda.
(3) V območju varovalnih pasov obstoječe infrastrukture je investitor dolžan zagotavljati varnostne in zaščitne ukrepe ob izkopih.
(4) Pred začetkom del je treba naročiti zakoličbe vodov pri posameznem upravljavcu infrastrukture.
(1) Območje urejanja se nahaja v varovalnem pasu državne ceste G2-101/0232 Ljubelj–Bistrica (Tržič), v km 9+885, na levi strani v smeri stacionaže.
(2) Za gradnjo predvidenega cestnega priključka je bila izdelana naslednja projektna dokumentacija:
– IDP – Izgradnja »severnega priključka« na Ravnah pri Tržiču, priključek občinske ceste Za jezom na glavno cesto G2-101/0232 MP Ljubelj–Bistrica (Tržič), v km 9.8+85 (cca) (št. P-443, izdelal: Planing d.o.o., julij 2014) in
– Elaborat prometne študije za izgradnjo »severnega priključka Tržiča« na Ravnah pri Tržiču – novelacija (št. PR597-STU-P, izdelal: PROVIA d.o.o., julij 2022),
ki jo je treba upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju cestnega priključka.
(3) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalni pas državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste idr.
(4) Posebno pozornost je treba posvetiti tudi odmikom posegov (morebitnih parkirišč in manipulativnih površin, objektov, zunanje ureditve vzdolž državne ceste, morebitnih zasaditev, ograj, komunalnih vodov idr.) od državne ceste, pri čemer je treba upoštevati tudi možnost bodoče rekonstrukcije državne ceste oziroma križišč z državno cesto (upoštevati tudi možnost širitve državne ceste idr.) – vključno s površinami za pešce, kolesarje idr.
(5) Upoštevati je treba predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme (5,0 m od roba vozišča državne ceste oziroma 2,0 m od zunanjega roba pločnika idr.), zagotoviti pregledno bermo in preglednost na območju cestnih priključkov, prehodih za pešce, avtobusnih postajališčih idr. ter zagotoviti in utemeljiti ustrezne odmike posegov, odstraniti morebitne ovire.
(6) Pri načrtovanju komunalnih priključkov je treba upoštevati prisotnost obstoječih komunalnih naprav v cesti ter morebitno prestavitev na stroške investitorja z ustrezno sanacijo ceste.
(7) Investitor je dolžan zagotoviti sočasno gradnjo vseh infrastrukturnih naprav v območju ceste.
(8) Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje vzdolž državne ceste, morebitne ukrepe za varovanje pred vplivi državne ceste in prometa mora zagotoviti investitor posegov (objektov idr.) na območju ob državni cesti.
(9) Predvideni posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in morebitno bodočo ureditvijo državnih cest (utemeljiti v projektni dokumentaciji, priložiti izjavo projektantov o medsebojni usklajenosti in ustreznosti posegov).
(10) Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr., rešitve morajo zagotavljati prometno varnost.
(11) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste izven naselja ni dovoljeno. Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje znotraj naselja, v predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme ni dovoljeno.
(12) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni ustrezno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju cestnih priključkov oziroma križišč. Morebitno reklamno obvestilno ipd. signalizacijo, ki ni postavljena v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca državne ceste, je treba odstraniti.
(13) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je treba izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste.
(14) Za načrtovanje vseh posegov v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca državne ceste.
(1) Na območju OPPN se nahaja javni vodovod. Primarni vodovod (DN15 in DN200) poteka preko državne ceste in pod strugo Mošenika, sekundarni vod poteka v občinski cesti in napaja naselje Za jezom.
(2) Obstoječi vodovod se v celoti ohrani in v času del po potrebi zaščiti. Dela v območju vodovodov morajo potekati pod nadzorom odgovornega predstavnika upravljavca vodovoda.
(3) Upoštevati je treba Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/14, 68/19 in 134/20) oziroma veljavni predpis, ki ureja to področje.
(1) Na območju OPPN (na parc. št. 415/27 in 414/10, k.o. 2143 Tržič) poteka ločen sistem javne kanalizacije.
(2) Odvodnjavanje državne ceste je urejeno s koritnico z desne strani vozišča, ki se izliva v cestne prepuste in se ohrani ter obnovi. Cevne prepuste se zaradi razširitve v levo obnovi in podaljša (podaljšajo se trije prepusti od 3–10 m).
(3) Za odvajanje lokalne ceste Za jezom je predvideno nadaljevanje meteornega kanala fi40 vse do objekta Za jezom 30, ki se ga uredi hkrati z izvedbo fekalne kanalizacije.
(4) Odvodnjavanje obeh cest je ločeno.
(5) Priključki na obstoječi kanalizacijski sistem odpadnih vod niso predvideni.
(6) Upoštevati je treba Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19 in 194/21) in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 42/14) oziroma veljavne predpise, ki urejajo to področje.
(1) V območju OPPN, v trasi ceste Za jezom, poteka obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje v upravljanju Petrol d.d.
(2) Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture na območju obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju je prisotno NN in SN kabelsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d.d., ki služi napajanju okoliških odjemalcev z električno energijo.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije mora investitor upoštevati obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo.
(3) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(4) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavite, oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja.
(5) Za priključevanje novih odjemalcev je potrebno predvideti ustrezno novo NN omrežje, oziroma se lahko koristijo proste kapacitete obstoječega elektrodistribucijskega omrežja. Razdelilne oziroma priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. NN omrežje mora biti zgrajeno v kabelski kanalizaciji. Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznanje potrebe po električni moči.
(6) Za območje varovalnega pasu elektroenergetskih objektov velja Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovanega pasu elektroenergetskih objektov (Uradni list RS, št. 101/10) ter Energetski zakon EZ 1 (Uradni list RS, št. 17/14) oziroma veljavni predpisi, ki urejajo to področje.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju potekajo glavni napajalni hrbtenični optični kabel za celotno območje Podljubelja in mejnega prehoda Ljubelj z vsemi nadzornimi sistemi na mejnem območju, GPON optično omrežje in obstoječi bakreni TK vodi.
(2) Pred pričetkom gradnje je potrebno obvezno zakoličiti obstoječe TK naprave in izdelati projekt zaščite obstoječih bakrenih in optičnih kablov v lasti Telekoma Slovenije, v katerem se bo smiselno obdelala tudi nivojska prilagoditev in morebitna prestavitev obstoječih TK jaškov.
(3) Pred pričetkom izvajanja del bo treba skleniti dogovor o zaščiti in prestavitvi TK vodov med, investitorjem, izvajalcem gradbenih del in nadzorom Telekoma Slovenije d.d. Obvezno je pisno obvestilo vsaj dva meseca pred pričetkom izvedbe gradnje.
(4) Investitor odgovarja za poškodbe na TK omrežju, ki se lahko izkažejo šele kasneje, v kolikor izvajalec del ne pozove nadzora Telekoma Slovenije d.d., da se vsa križanja in posegi v obstoječe TK omrežje pred zasutjem pregledajo in ugotovitve vpišejo v gradbeni dnevnik. Telekom Slovenije d.d. tudi ne prevzema odgovornosti za nastale stroške popravil na novih asfaltnih površinah, ki bi nastali zaradi zgoraj navedenih dejstev. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na območju, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede Telekom Slovenije d.d. na podlagi naročila investitorja.
(1) Vzdolž ceste Za jezom je urejena obstoječa cestna razsvetljava, ki se jo ohranja.
(2) Nova cestna razsvetljava je predvidena tudi na novem cestnem priključku in ob državni cesti, za kar je treba v nadaljnjih fazah načrtovanja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti usklajena z upravljavcem državne ceste.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) V primeru odstopanja od predvidenih rešitev je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa k predvidenim posegom. Za morebitna odstopanja od predvidenih rešitev v varovalnem pasu državne ceste oziroma v vplivnem območju državne ceste pa je treba pridobiti tudi soglasje upravljavca državne ceste (na podlagi ustrezne projektne dokumentacije), rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste.
(3) Pri prometni ureditvi so možna odstopanja na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(4) Pri komunalnem in energetskem urejanju prostora so možna odstopanja tras posameznih vodov na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN pod pogojem, da so spremembe v soglasju z upravljavci infrastrukturnih omrežij.
(5) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso načrtovane ceste, ki niso določena s tem odlokom.
(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskem delu OPPN, ki so posledica natančnejše obdelave podatkov.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri izvedbi posameznih sklopov objektov imajo za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo mora biti organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotovljena mora biti nemotena komunalna oskrba prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– če se ob gradnji poškoduje obstoječe infrastrukturne vode, jih je treba takoj obnoviti,
– zagotovljena mora biti sanacija zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– zagotovljeno mora biti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
OPPN je na vpogled pri pristojnih službah Občine Tržič in na Upravni enoti Tržič.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0002/2022
Tržič, dne 25. septembra 2023
