Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. do 124. členom Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, 29/13, 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 7. redni seji dne 27. 9. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve OPPN severovzhodnega dela naselja Šempeter
V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu severovzhodnega dela naselja Šempeter (objava Uradni list RS, št. 24/14, z dne 4. 4. 2014), se za 1. členom doda novi 1a. člen, ki se glasi:
(1) S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta severovzhodnega dela naselja Šempeter – v nadaljevanju SD OPPN.
(2) SD OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2022/SDOPPN-040.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 3166.«
V 2. členu odloka se na koncu druge alineje doda besedilo, ki se glasi:
»Grafični del in priloge:
1. Prikaz namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN | M – 1:2500 |
1.2 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPPN – | M – 1:1000 |
Zazidalna situacija s karakterističnima prerezoma
2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcel
2.1 Območje SDOPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M – 1:1000 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1 Načrtovane ureditve s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji | M – 1:5000 |
4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
4.1 Ureditvena situacija s karakterističnimi prerezi | M – 1:1000 |
4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji | M – 1:1000 |
4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo | M – 1:1000 |
4.4 Prometno tehnična situacija s prikazom priključevanja na obstoječo prometno ureditev | M – 1:1000 |
5. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel |
5.1 Načrt parcelacije | M – 1:1000 |
IV. Priloge:
1. UTEMELJITEV UPOŠTEVANJA SPLOŠNIH SMERNIC IN TEMELJNIH PRAVIL UREJANJA PROSTORA TER IZVLEČEK IZ NADREJENEGA PROSTORSKEGA AKTA
2. PODATKI IZ PRIKAZA STANJA PROSTORA IN DRUGI PODATKI, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE AKTA
3. MNENJE O USTREZNOSTI VPLIVOV PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA NA OKOLJE
4. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, MNENJA
5. SEZNAM IZDELANIH STROKOVNIH PODLAG
6. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV SD OPPN
7. SKLEP
8. POVZETEK ZA JAVNOST«
Na koncu 2. člena odloka se doda novi odstavek, z besedilom, ki se glasi:
»(3) Termin »poslovne dejavnosti« se nanaša na termin »dopustne spremljajoče dejavnosti«, ki so podrobneje navedene v 8. členu odloka in skladne z OPN Žalec.«
V 3. členu odloka (načrtovane prostorske ureditve) se v 2. točki brišejo peta in šesta alineja, ki se glasita:
»– prenovo stanovanjske stavbe – hiše nekdanjega Lenkovega posestva (Rimska cesta 32),
– rekonstrukcijo gospodarskega objekta – sušilnice.«
Na koncu 2. točke se dodajo alineje, z besedilom, ki se glasi:
»– »gradnja novega poslovno-večstanovanjskega objekta E na območju nekdanjega objekta stavbne dediščine Lenkove hiše – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337),
– načrtovana dodatna parkirna mesta na zahodni strani objekta E,
– zvišanje etažnosti načrtovanih večstanovanjskih objektov za eno etažo,
– predvidena izgradnja kletne etaže in garažnih objektov za potrebe parkiranja osebnih vozil stanovalcev in drugih uporabnikov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditev zunanjih, prometnih in ostalih površin ter pripadajoče gospodarske infrastrukture, ki je potrebna za normalno uporabo objektov.«
V 6. členu odloka (umestitev načrtovane ureditve v prostor) se v 2. točki briše tretji stavek, ki se glasi:
»V osrednjem delu ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) se nahaja objekt profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) s pripadajočim vrtom, ki ima veliko likovno-arhitekturno vrednost in se ohrani.«
7. člen odloka (opis prostorskih ureditev) se v celoti briše in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) V območju OPPN je predvidena manjša poslovno–stanovanjska soseska z devetnajstimi (19) večstanovanjskimi stavbami, ki jih razdelimo v sklope:
– sklop stavb A, B, C, D, E v jugozahodnem delu ob regionalni cesti RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec),
– sklop stavb F, G in H v osrednjem zahodnem delu severno od ceste »B«,
– sklop stavb L, M, N in O v osrednjem vzhodnem delu južno od ceste »C«,
– sklop stavb I, J in K v severozahodnem delu ob cesti »D« in
– sklop stavb P, R, S in T v severovzhodnem delu severno od ceste »C«.
(2) Niz petih (5) stavb – sklop stavb A, B, C, D, E različno velikih tlorisnih gabaritov, je lociran ob regionalni cestni povezavi Ločica–Šempeter–Žalec v jugozahodnem delu. Niz skuša ohraniti tipološko značilnost poselitve v obliki obulične pozidave. Stavbe so namenjene bivanju s spremljajočo poslovno-trgovsko in gostinsko dejavnostjo v pritličju, delno tudi v nadstropju. V sklopu je predvidenih približno 39 stanovanj. Natančno število stanovanj se določi v projektni dokumentaciji.
(3) V osrednjem zahodnem delu je severno od ceste »B« predviden niz treh (3) stavb – sklop stavb F, G in H podolgovatega tlorisa. Stavbe so namenjene bivanju, v sklopu je načrtovanih približno 60 stanovanj. Natančno število stanovanj se določi v projektni dokumentaciji.
(4) V osrednjem vzhodnem delu je južno od ceste »C« predviden niz štirih (4) stavb – sklop stavb L, M, N in O. Stavbe L, M in N so večjega podolgovatega tlorisa, stavba O pa manjšega. Stavbe L, M in N so namenjene izključno bivanju, v njih je načrtovanih približno 57 stanovanj. Natančno število stanovanj se določi v projektni dokumentaciji. Zaradi lege stavbe O, na skrajnem vzhodnem robu območja, je v njej poleg stanovanj predvidena dejavnost za športne, rekreativne, kulturne, izobraževalne, gostinske in podobne namene, kjer bi se prebivalci nove soseske zadrževali v prostem času. Možna je tudi umestitev otroškega vrtca, če se zanjo izkaže potreba.
(5) Sklop stavb I, J in K v severozahodnem delu ob cesti »D« je namenjen bivanju. Stavbe so različnega podolgovatega tlorisa, v njih je načrtovanih približno 38 stanovanj. Natančno število stanovanj se določi v projektni dokumentaciji.
(6) Sklop stavb P, R, S in T v severovzhodnem delu severno od ceste »C« predstavlja niz štirih (4) zamaknjenih stavb manjšega podolgovatega tlorisnega gabarita. Stavbe so namenjene bivanju, v njih je predvidenih približno 43 stanovanj. Natančno število stanovanj se določi v projektni dokumentaciji.
(7) Stavbe (obulični niz) so razporejene tako, da ob regionalni cestni povezavi Ločica–Šempeter–Žalec ohranjajo tipično značilnost poselitve z dvokapnimi strehami in nižjimi višinskimi gabariti. Oblikovanje arhitekturne zunanjščine sloni na tradiciji stavbarstva v naselju. V preostalem območju so stavbe postavljene tako, da ohranjajo obstoječe pozidane strukture v naselju s podolgovatimi tlorisnimi gabariti, ki obenem tvorijo funkcionalne parcele – tipične podolgovate parcele. Dostop do stavb sklopa A, B, C, D in E je možen s severne strani preko dostopne ceste »1« in notranjih cest »A« in »B« ali notranje ceste »B« preko alternativnega dostopa ceste »2« in štirikrakega križišča na regionalno cesto RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec).
(8) Predvideni prostorski elementi odprtih površin, ki povezujejo nove večstanovanjske stavbe so načrtovani kot:
– linijski zeleni pasovi (drevoredi) ob vseh načrtovanih prometnicah s parkirnimi površinami znotraj območja,
– skupne zelene površine z otroškimi igrišči med stanovanjskimi stavbami in
– tlakovane pešpoti in ploščadi z navezavo na skupne zelene površine.«
V 8. členu odloka (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) se briše 1. točka in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»(1) Območje OPPN je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec opredeljeno kot stavbno zemljišče znotraj naselja Šempeter v Savinjski dolini z oznako enote urejanja prostora (EUP) ŠE-1/9 in opredeljeno podrobnejšo namensko rabo kot osrednje območje centralnih dejavnosti (CU). Dopustne dejavnosti so:
– bivanje brez dejavnosti, tudi za občasno bivanje ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),
– bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
– trgovina razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, brez trgovine z motornimi gorivi,
– intelektualne dejavnosti razen veterinarstva,
– dejavnosti javne uprave,
– vzgoja in izobraževanje,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
V 9. členu odloka (pogoji in usmeritve za obstoječe objekte) se briše celotno besedilo, ki se glasi:
»(1) Vse obstoječe stanovanjske stavbe (razen stavbe E) in gospodarski objekti so predvideni za rušitev. Za vse obstoječe objekte, ki so predvideni za rušenje velja, da so do uresničitve načrtovanih ureditev s tem OPPN, na njih dopustna vzdrževalna dela.
(2) Stavba E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) se ohrani in prenovi v okviru določil tega odloka.
| (3) | Gospodarski objekt (sušilnica) v severozahodnem delu območja se lahko v celoti poruši ali pa rekonstruira v okviru določil tega odloka.« |
Nadomesti se z besedilom, ki se glasi:
»Vsi obstoječi objekti na območju SD OPPN so predvideni za rušitev.«
V 10. členu odloka (pogoji in usmeritve za arhitekturno in urbanistično oblikovanje objektov) se brišeta 1. in 2. točka besedila, ki se glasita:
»(1) Sklop stavb A, B, C in D s stavbo E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) ohranja tipično značilnost obulične pozidave naselja. Nove stavbe so etažnosti pritličje, nadstropje in mansarda (P+1+M) in ne presegajo višinske kote slemena obstoječih stavb ob regionalni cesti RII-447. Od obstoječe stavbe E so oddaljeni s spoštljivo distanco, kar ohranja njeno dominantno lego tudi z zahodne smeri naselja. Profana stavbna dediščina ohranja svojo podobo, pripadajoči vrt in vrtni elementi (vključno z ograjo ob cesti) se prenovijo. Dostopi do stavb in parkiranje so predvideni na severni strani.
(2) Preostali sklopi stavb so v prostor postavljeni tako, da ohranjajo obstoječe pozidane strukture v naselju (tipične podolgovate parcele), s podolgovatimi tlorisi in etažnosti pritličje, dve nadstropji in mansarda (P+2+M), brez kolenčnih zidov. Stavbe ne presegajo višinske kote slemena obstoječih stavb. Dostopi do stavb so predvideni z vseh strani. Parkiranje je predvideno ob vseh novih notranjih cestah.«
Nadomestita se z besedilom, ki se glasi:
»(1) Sklop stavb A, B, C, D in E – ohranja tipično značilnost obulične pozidave naselja. Stavbe A, B in C so ob ulici maksimalne etažnosti klet, pritličje, 1 nadstropje in mansarda (K+P+1+M), proti notranjosti kareja pa maksimalne etažnosti klet, pritličje, 2 nadstropji in mansarda (K+P+2+M).
Stavbi D in E sta maksimalne etažnosti klet, pritličje, 1 nadstropje in mansarda (K+P+1+M).
Dostopi do stavb in parkiranje so predvideni na severni strani, dovozi v kletno etažo, garažo so določeni načelno, natančneje se določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Preostali sklopi stavb so v prostor postavljeni tako, da ohranjajo obstoječe pozidane strukture v naselju (tipične podolgovate parcele), s podolgovatimi tlorisi. Etažnost stavb je maksimalna klet, pritličje, 3 nadstropja in mansarda (K+P+3+M), razen stavbe O, ki je maksimalna etažnost klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda (K+P+2+M). Dostopi do stavb so predvideni z vseh strani. Parkiranje je predvideno ob vseh novih notranjih cestah in v kletni etaži, garaži.«
V 4. točki se briše drugi stavek, ki se glasi:
»Gradnja kleti v območju OPPN ni dovoljena.«
V 11. členu odloka (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) se v 5. točki briše konec stavka, ki se glasi:
»in prenoviti ograjo ob obstoječi stavbi E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337).«
V 12. členu odloka (pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin) se briše 1. točka s prvo alinejo, besedilo, ki se glasi:
»(1) Predvideni prostorski elementi odprtih površin, ki povezujejo nove večstanovanjske stavbe z objektom profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337), so načrtovani kot:
– krajinska ureditev ob objektu profane stavbne dediščine v jugovzhodnem delu območja,«
Nadomesti se z besedilom:
»(1) Predvideni prostorski elementi odprtih površin, ki povezujejo večstanovanjske stavbe so načrtovani kot:«
V 14. členu odloka (prometno omrežje) se briše točka 5.:
»(5) Dostopna cesta »3« je alternativna povezava objektov (praviloma za objekta I in J) na lokalno cesto št. 490412 (Gotovlje–Podlog–Šempeter) v primeru, da objektoma ni omogočen dostop preko dostopnih cest »1« in »2«. Predvidi se kot rezervat v širini 10,0 m, natančneje v profilu NPP 9,2 m. Izvedba ceste je predmet posebne dokumentacije.«
In nadomesti z besedilom, ki glasi:
»Dostopna cesta »3« predstavlja povezovalno cesto med cestami »A«, »D« »1« in »4«.«
Briše se točka 6.:
»(6) Dostopna cesta »4« je alternativna začasna povezava in se lahko izvede samo kot začasen dostop do stavb I in J v primeru, da stavbama ni omogočen dostop preko dostopnih cest »1« ali »2« ali »3« in velja samo za čas do izvedbe dostopne ceste »1« ali »2« ali »3«. Izvedba dostopne ceste »4« je predmet posebne dokumentacije.«
Nadomesti se z besedilom, ki se glasi:
»(6) Dostopna cesta »4« je alternativna začasna povezava in se lahko izvede samo kot začasen dostop preko ceste »3« do stavb I in J v primeru, da stavbama ni omogočen dostop preko dostopnih cest »1«, »2« ter velja samo za čas do izvedbe dostopne ceste »1« in »2«. Izvedba dostopne ceste »4« je predmet posebne dokumentacije.«
Briše se točka 8.:
»(8) V prometnem smislu predstavljajo prednostne smeri dostopne ceste »1«, »2« in »3«.«
In nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»(8) V prometnem smislu predstavljata prednostno smer dostopni cesti »1« in »2«.«
Briše se besedilo prvega stavka 10. točke:
»(10) Izvedba dostopnih cest »2« in dela ceste »3« se ureja s posebno dokumentacijo.«
In nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»(10) Izvedba dostopne ceste »2« se ureja s posebno dokumentacijo.«
Na koncu 14. člena (prometno omrežje) se dodata novi točki, ki se glasita:
»(11) Za območje OPPN je bila izdelana prometna študija za semaforizirano križišče občinske ceste št. 490412 in regionalne ceste R2-447 na odseku 0367 Žalec–Šempeter, v km 4.0096 (Kapacitetna analiza vpliva OPPN (severovzhodnega dela naselja Šempeter) na obstoječe semaforizirano križišče na R2-447, odsek 0367 Žalec–Šempeter v km 4+096, Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor, številka načrta: 428-PŠ, julij 2023).
V skladu z ugotovitvami in priporočili iz citirane prometne študije je potrebno v obdobju 10 let po izgradnji načrtovanih ureditev ponovno preveriti prometno ustreznost obstoječega semaforiziranega križišča in na podlagi ugotovitev izvesti nujne prometne ukrepe, ki predstavljajo ali rekonstrukcijo križišča ali izgradnjo novega dostopa na vzhodni strani (cesta 2).
(12) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«
V 15. členu odloka (parkirne površine) se v 2. točki zadnjega stavka briše številka: »217 PM«.
Nadomesti se s številko: »207 PM«
Na koncu 4. točke se doda nova 5. točka z besedilom, ki se glasi:
»(5) Parkiranje se zagotavlja v kletnih etažah, garažah, ki so lahko povezane med seboj. V kartografskem delu je prikazan shematski prikaz kletne etaže, garaže. Njene natančne velikosti, možne povezave, uvozi in izvozi se bodo natančneje določili v projektni dokumentaciji.«
V 22. členu odloka (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) se za drugo točko obstoječega besedila doda novo besedilo, ki se glasi:
»(3) Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS v cevni KK in zaščita kabla KKS. Zakoličbo (odkaz) trase kabla (oziroma KK) in zaščito z začasno odstranitvijo kabla in morebitno izvedbo provizornih povezav izvede Telemach d.o.o. najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradbenih del. Ustrezno obvestilo na Telemach d.o.o. pošlje investitor ali njegov pooblaščenec. Glede na predviden poseg je pred pričetkom del potrebna prestavitev obstoječe prostostoječe razdelilne omarice ob rob meje obdelave – prikaz v prilogi.
(4) Morebitno premestitev, izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja v lasti Telemach d.o.o. izvrši Telemach d.o.o. ali za ta dela usposobljen, registriran in s strani Telemach d.o.o. potrjen izvajalec.
(5) Vse morebitne prestavitve, popravila poškodovanih ali uničenih KKS vodov in drugih naprav med gradnjo bremenijo investitorja oziroma izvajalca.
(6) V OPPN naj bo upoštevano, da je priključitev načrtovanega področja/objektov na obstoječe KKS optično omrežje možno na tehnično določeni točki, ki jo definira Telemach d.o.o. oziroma je projektno opredeljena v IZP in PZI (DGD) na osnovi optimalno zasnovanih projektnih rešitev.
(7) Priključitev kabelske kanalizacije do ožjega območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera (Ø 110 mm) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS.
(8) Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm iz revizijskih jaškov KK KKS. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
(9) Notranja instalacija v objektih z več nastanitvenimi enotami se izvede po sistemu zvezda. Dovodni optični kabel se uvleče v TK omarico ustreznih dimenzij v objektu. Iz TK omarice do posameznih priključnih točk v objektu se položi optični SM kabel 2 vlakni, ter UTP razvod znotraj stanovanj. V hišni TK omari se zagotovi električno napajanje (vtičnica 220 V).
(10) Možnost izvedbe cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški.
(11) Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora. Mora pa biti dopuščena možnost sodelovanja izvedbe povezav cevne KK tako, da je le-ta integralno povezana z obstoječim omrežjem.«
V 25. členu odloka (kulturna dediščina) se briše celotno besedilo, ki se glasi:
»(1) Območje OPPN leži znotraj območja naselbinske dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro (EŠD 27101). V osrednjem delu ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) se na zemljiški parceli št. 372/15, k.o. Šempeter v Savinjski dolini, nahaja objekt profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) s pripadajočim vrtom, ki ima veliko likovno-arhitekturno vrednost in se ohrani. Južni del območja pa meji na območje arheološke dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053), ki predstavlja spomenik državnega pomena.
EŠD | Ime | Režim | Podrežim |
1053 | Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola | spomenik | |
27101 | Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro | dediščina | naselbinska dediščina |
24337 | Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska cesta 32 | dediščina | stavbna dediščina |
| (2) | Priporočljivo je že v času priprave projektne dokumentacije izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala, ki je namenjena pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora glede na predlagano prostorsko ureditev. Rezultati raziskav omogočajo ustreznejše opredelitve prostorskih ureditev z vidika varstva nepremičnine arheološke kulturne dediščine in ustreznejše določitve rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav se občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin ob posegih v prostor. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline (27. člen ZVKD-1).« |
Nadomesti se z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Območje urejanja posega v območje spomenika državnega pomena Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053).
(2) Na delu parcele 363/3, k.o. Šempeter v Savinjski dolini, ki se nahaja na območju spomenika Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053) je potrebno posege v zemeljske plasti globinsko minimalizirati. Ob vseh posegih v zemeljske plasti se na površini ca. 200 m2 izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološke raziskave ob gradnji. Natančen obseg predhodnih arheoloških raziskav bo na podlagi predložene projektne dokumentacije z vsemi opredeljenimi posegi v zemeljske plasti podan v kulturnovarstvenih pogojih pristojne OE ZVKDS. Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Na podlagi rezultatov arheoloških raziskav lahko pristojna OE ZVKDS zahteva prilagoditev načrtovanih posegov v prostor s ciljem ohranjanja arheoloških ostalin in situ.
(3) Na območju urejanja, ki na vzhodu meji na območje predmetnega OPPN, ni dovoljeno urejanje deponij, transport delovnih strojev, urejanje gradbiščnih delovnih površin ipd.
(4) Splošno določilo o varstvu arheoloških ostalin, ki velja za območje zemljišč SD OPPN, ki so izven spomenika državnega pomena Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053):
– strokovni nadzor nad posegi
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.«
V 30. členu odloka (ravnanje z odpadki) se na koncu besedila doda nova alineja z besedilom, ki se glasi:
»(3) V stanovanjskem naselju so predvidene utrjene površine za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min. 5 x 2 m, ki so načelno prikazane v kartografskem delu. Njihova natančna lokacija se opredeli v projektni dokumentaciji. Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti dostopne za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih razmerah in smejo biti oddaljeni od roba prometne poti največ 5,0 m.
Najmanjša širina dostopne poti do prevzemnega mesta mora biti 3,0 m, svetla višina pa praviloma 4,0 m.«
V 32. členu odloka (varstvo pred požarom) se briše 2. točka, ki se glasi:
»(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.«
In nadomesti z besedilom, ki glasi:
»(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
– da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
– da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
– da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
– da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.«
V 35. členu odloka (odstopanja pri načrtovanju objektov) se v 2. točki briše zadnji stavek, ki se glasi: »Vse stavbe morajo biti grajene brez kleti.«
V 36. členu odloka (odstopanja glede prometne ureditve) se briše 2. točka odloka:
»(2) V primeru, da dostop do stavb I in J (oziroma možne rekonstrukcije obstoječega objekta) ni možen preko dostopnih cest »1« ali »2«, je za ta objekta možna izvedba alternativne povezave preko dostopne ceste »3« ali dostopne ceste »4«. Slednja je lahko le začasna rešitev (za čas do izvedbe dostopne ceste »1« ali »2« ali »3«, ob njihovi izvedbi pa se začasna dostopna cesta »4« ukine). En dostop do stavb I in J mora biti zgrajen pred izdajo gradbenega dovoljenja za omenjena objekta. Izvedba dostopnih cest »3« ali »4« se ureja s posebno dokumentacijo.«
In nadomesti z besedilom, ki glasi:
»(2) V primeru, da dostop do stavb I in J (oziroma možne rekonstrukcije obstoječega objekta) ni možen preko dostopnih cest »1« ali »2«, je za ta objekta možna izvedba alternativne povezave preko dostopne ceste »3« in dostopne ceste »4«. Slednja je lahko le začasna rešitev (za čas do izvedbe dostopne ceste »1« in »2«, ob njihovi izvedbi pa se začasna dostopna cesta »4« ukine). En dostop do stavb I in J mora biti zgrajen pred izdajo gradbenega dovoljenja za omenjena objekta. Izvedba dostopne ceste »4« se ureja s posebno dokumentacijo.«
V 41. členu odloka (obveznosti izgradnje komunalne opreme) se v točki 2. doda med naštevanjem proti koncu stavka črka »E«.
Briše se 4. točka, ki se glasi:
»(4) V programu opremljanja stavbnih zemljišč se določi, da se pri preračunu obračunskih stroškov za gradnjo predvidene nove komunalne opreme na območju OPPN, vključno z gradnjo dostopnih cest izven območja OPPN, na merske enote upoštevajo le gradbene parcele in neto tlorisne površine predvidenih novih objektov A, B, C, D, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T in obstoječega objekta E, neto tlorisne površine ostalih obstoječih objektov, ki so razen objekta E vsi predvideni za odstranitev, pa se pri preračunu obračunskih stroškov za gradnjo predvidene nove komunalne opreme ne upoštevajo. Posledično se v programu opremljanja stavbnih zemljišč določi, da se v izračunu komunalnega prispevka iz naslova priključitve novih objektov na novo komunalno opremo neto tlorisna površina obstoječih objektov, predvidenih za odstranitev, ne upošteva, kar pomeni, da se v izračunu komunalnega prispevka za priključitev objekta na novo komunalno opremo le-ta ne odšteje od neto tlorisne površine predvidenih novih objektov na isti gradbeni parceli. S tem se zagotovi, da se kljub obstoječi dotrajani pozidavi na območju OPPN, ki je razen objekta E in variantno delno objektov I in J, v celoti predvidena za rušenje in odstranitev, obračunski stroški za gradnjo nove komunalne opreme porazdelijo med določljive zavezance gradnje predvidenih novih objektov A, B, C, D, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T sorazmerno glede na njihove gradbene parcele in neto tlorisne površine novih objektov ter na zavezanca obnove objekta E, za katerega se lahko izračun komunalnega prispevka določi drugače.«
Nadomesti se z besedilom, ki se glasi:
»(4) V programu opremljanja stavbnih zemljišč se določi, da se pri preračunu obračunskih stroškov za gradnjo predvidene nove komunalne opreme na območju OPPN, vključno z gradnjo dostopnih cest izven območja OPPN, na merske enote upoštevajo le gradbene parcele in bruto tlorisne površine predvidenih novih objektov A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T. Obračunski stroški za gradnjo nove komunalne opreme se porazdelijo med določljive zavezance gradnje predvidenih novih objektov A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T sorazmerno glede na njihove gradbene parcele in bruto tlorisne površine novih objektov.«
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3502-0016/2022
Žalec, dne 27. septembra 2023
