Na podlagi 115. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US in 112/21 – ZIUPGT) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 6. redni seji dne 28. 9. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (SD OPN 4)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr., 9/17 – teh. popr., 9/17, 79/17 – teh. popr., 12/18 – teh. popr., 60/19, 81/19 – teh. popr., 83/21 – obv. razl.) (v nadaljevanju: SD OPN 4).
II. VSEBINA SPREMEMB IN DOPOLNITEV
(1) SD OPN 4 vsebujejo tekstualni del.
(2) Tekstualni del SD OPN 4 je sestavljen iz:
– odloka,
– priloge 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih in opornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje ter spominskih obeležij glede na podrobnejšo namensko rabo prostora,
– priloge 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora,
– priloge 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN),
– priloge 4: Obrazložitve dopustnih oblik zazidave tipa AP, APd in AS.
III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
V celoti se zamenja besedilo izvedbenega dela odloka, poglavje 3. IZVEDBENI DEL OPN VRHNIKA, od 19. do 120. člena. Novo besedilo se glasi:
»3.1 Uvodne določbe
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Atrijska hiša je povezana v niz najmanj treh in največ šestih stavb z enakimi tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stavbe imajo ločene vhode in skupne ločilne zidove nad skupno parcelno mejo sicer ločenih gradbenih parcel.
2. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe nad terenom in pod njim, vključno z mansardo, podstrešjem, strešnimi terasami, površinami tehničnih in skladiščnih prostorov, pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2 m.
3. Dvojček sestavljata dve enako oblikovani enostanovanjski stavbi enakih gabaritov, ki se gradita sočasno z enotnim gradbenim dovoljenjem, na skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika, loči ju skupen požarni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo stavbo z ločenima vhodoma in ločenima gradbenima parcelama.
4. Dvostanovanjska stavba je stavba z dvema stanovanjskima enotama, ki se gradi na eni gradbeni parceli, pod skupno streho in enim skupnim vhodom in vhodnim prostorom v objektu.
5. Etaža je del stavbe med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, in pomeni tudi klet (K), pritličje (P), nadstropje (N), mansardo (M) in terasno etažo (T).
6. Etažnost objekta je določena s številom vseh polnih etaž nad terenom.
7. Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele.
8. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in površino gradbene parcele. V izračun FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
9. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavb nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. V izračun FZ se upoštevajo površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh objektov, skupaj s pomožnimi objekti.
10. Gradbena linija (GL) določa linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji.
11. Gradbena meja (GM) določa mejo, ki je fasade ali nekontinuirani stavbni členi (prizidki, balkoni, nadstreški, previsi ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
12. Gradbena parcela(GP) je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki mu bodo služile. Kot GP se štejejo samo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, ki so stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo. Površina skupne dostopne poti, ki služi več kot štirim stanovanjskim enotam, ni del GP in se ne upošteva v izračunu FZ, FI, FOBP ali ZP.
13. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsem. Javne površine so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
14. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
15. Kmetija je kmetijsko gospodarstvo, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva.
16. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Mansarda ali bivalno podstrešje je zaprta, toplotno izolirana, naravno osvetljena etaža s stojno višino; neizkoriščena mansarda ni možna.
17. Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt ter namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega objekta.
18. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
19. Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije v obvodnem prostoru.
20. Obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali se po zakonu šteje, da ima tako dovoljenje.
21. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 70 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 30 % tlakovanih površin.
22. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
23. Parkiraj in se pelji (P&R) je večji javni parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
24. Paviljonski tip objekta je pritlična, pretežno transparentna stavba z večjimi steklenimi površinami ali odprtinami.
25. Praviloma je izraz, ki pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
26. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
27. Prizidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta za največ 60 % osnovnega legalno zgrajenega objekta. Izjemoma so dopustne prizidave za več kot 60 % BTP k objektom družbenih dejavnosti (šole, vrtci, zdravstveni dom ipd.).
28. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
29. Regulacijske črte določajo urbanistične meje umeščanja objektov v prostor in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na: regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.
30. Regulacijske linije (RL) razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi.
31. Simetrična dvokapnica je streha osnovnega objekta s slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta, kjer sta obe strešini simetrični z vidika naklona.
32. Skupna dostopna pot je avtomobilski dovoz, ki vodi od javne ceste do več gradbenih parcel. Skupna dovozna pot je samostojna parcela in ni del gradbenih parcel objektov, če služi več kot štirim stanovanjskim enotam.
33. Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
34. Stanovanjska stavba je objekt z enim ali dvema stanovanjskim enotama, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
35. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
36. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja.
37. Terasa je pohodna ravna streha na objektu, ki je lahko nadkrita s streho ali nadstreškom.
38. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne presega 70 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.
39. Teren v naklonu je teren, katerega višinska razlika na gradbeni parceli meri več kot 1 m na razdalji 10 m.
40. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba z več kot dvema stanovanjema na skupnem zemljišču.
41. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje polne etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali terasno etažo.
42. Višina stavbe se meri od kote terena ob vhodu v pritličje do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. V primeru gradnje v terenu z naklonom se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe ob stiku s terenom do najvišje točke na slemenu ali vencu objekta.
43. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda ter ukrepi za preprečevanje škodljivega delovanja voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami in regulacije vodotokov ter drugi protipoplavni ukrepi.
44. Vrstna hiša je enostanovanjska stavba, povezana v niz najmanj treh in največ šestih stavb z enakimi tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stavbe imajo ločene vhode in skupne ločilne zidove nad skupno parcelno mejo sicer ločenih gradbenih parcel. Osvetljena je le iz dveh strani.
45. Zbirno mesto za odpadke je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema odpadkov.
46. Zelena stena je zunanja stena objekta (fasada), ki jo pokriva vegetacijski sloj.
47. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov v tem odloku, ki so vsebinsko enaki izrazom iz predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
Kratice, ki se poleg tistih, navedenih v 19. členu, uporabljajo v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EUP: enota urejanja prostora,
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– GP: gradbena parcela,
– KNP: konservatorski načrt za prenovo,
– DGD: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– PIN: prostorski izvedbeni načrt (ZN, UN, LN, OLN, OPPN),
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
– PM: parkirno mesto,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
(stopnja natančnosti mej)
Meje EUP so določene na zemljiških parcelah. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na EUP. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, načrtovanih prostorskih ureditev in namenske rabe.
(2) Določena sta dva nivoja EUP:
– makroenote, ki so večja geografska območja in predstavljajo naselja: Blatna Brezovica (BB), Borovnica (BO), Drenov Grič (DG), Podlipa (PO), Smrečje (SM), Stara Vrhnika (SV), Verd (VE), Velika Ligojna (VL), Vrhnika (VR), Zaplana (ZA),
– EUP, ki so označene z oznako, ki določa makroenoto, podrobno namensko rabo in zaporedno številko. Kadar se enota urejanja prostora ne ureja samo s tem prostorskim aktom, je v drugi vrstici izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim OPPN.
(3) Na karti je naslednji zapis oznak EUP, na primer:
pri čemer je:
– VR – oznaka makroenote,
– SSeb – oznaka podrobne namenske rabe,
– 475 – oznaka, na katero so podane usmeritve za pripravo OPPN oziroma podrobni PIP,
– OPPN – oznaka načina urejanja.
3.2 Namenska raba
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Na območju Občine Vrhnika je določena naslednja namenska raba prostora:
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S | območja stanovanj | SSea | stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na ravnem terenu |
SSeb | stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na razgibanem terenu |
SSv | stanovanjske površine za večstanovanjske objekte |
SB | stanovanjske površine za posebne namene |
SK | površine podeželskega naselja |
SP | površine počitniških hiš |
C | območja centralnih dejavnosti | CU | osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD | druga območja centralnih dejavnosti |
I | območja proizvodnih dejavnosti | IP | površine za industrijo |
IG | gospodarske cone |
IK | površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
B | posebna območja | BT | površine za turizem |
BC | športni centri |
Z | območja zelenih površin | ZS | površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP | parki |
ZV | površine za vrtičkarstvo |
ZD | druge urejene zelene površine |
ZK | pokopališča |
P | območja prometnih površin | PC | površine cest |
PŽ | površine železnic |
PO | ostale prometne površine |
E | območja energetske infrastrukture |
O | območja okoljske infrastrukture |
F | območja za potrebe obrambe v naselju |
A | površine razpršene poselitve |
Ag | območja razpršene gradnje |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 | najboljša kmetijska zemljišča |
K2 | druga kmetijska zemljišča |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G | gozdna zemljišča |
IV. OBMOČJA VODA |
V | površinske vode | VC | celinske vode |
VI | območja vodne infrastrukture |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L | območja mineralnih surovin | LN | površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
f | območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
3.3 Razpršena gradnja
(stavbišča objektov razpršene gradnje)
(1) Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določene GP, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada GP, iz veljavnega upravnega dovoljenja, objektom zgrajenim pred letom 1967 pa GP, v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dopustna nadomestna gradnja z največjim dopustnim povečanjem BTP objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževanje, prenova, rekonstrukcija, prizidava za 10 % od velikosti BTP obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije ali kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih – brez dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti.
(2) Na območju GP, določene v gradbenem dovoljenju, je dopustna postavitev:
– po en pomožni objekt za lastne potrebe iste vrste po določilih 33. člena,
– ograj po določilih 38. člena in
– podpornih zidov po določilih 39. člena tega odloka.
(3) Gradnje iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno prizidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(4) V primeru dopustnih posegov oblikovne sanacije objektov razpršene gradnje se upošteva določila 45. člena tega odloka.
3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1 Določanje prostorskih izvedbenih pogojev
(1) Za EUP veljajo:
– splošni PIP, določeni v poglavju 3.4 (25. do 88. člen),
– PIP glede na namensko rabo, določeni v poglavju 3.5 (89. do 120. člen),
– posebni PIP za posamezne EUP so v prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s PIP glede na namensko rabo in posebnimi PIP določeno drugače.
(3) PIP glede na namensko rabo dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP.
(4) Posebni PIP za posamezne EUP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP oziroma PIP glede na namensko rabo.
3.4.2 Dopustne dejavnosti
(1) PIP o dopustnih dejavnostih so opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo.
(2) Preglednica: Pojasnilo povezav med izrazi s področja dopustnih dejavnosti, uporabljenimi v tem odloku in področnimi predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti:
Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku | Dejavnosti, navedene v področnih predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti |
kmetijstvo in gozdarstvo | A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
rudarstvo | B rudarstvo |
proizvodne dejavnosti | C predelovalne dejavnosti D oskrba z električno energijo, plinom, paro E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja F gradbeništvo |
obrtne dejavnosti | C predelovalne dejavnosti F gradbeništvo G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
trgovske in storitvene dejavnosti | G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje | H promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem | I gostinstvo |
poslovne dejavnosti | J informacijske in komunikacijske dejavnosti K finančne in zavarovalniške dejavnosti L poslovanje z nepremičninami M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
družbene dejavnosti | O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti |
P izobraževanje |
Q zdravstvo in socialno varstvo |
R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
druge dejavnosti | S druge dejavnosti T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(spremembe namembnosti objektov)
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, ki so določene za EUP.
3.4.3 Dopustne gradnje in drugi posegi v prostor
(1) PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi:
a) so dopustne gradnje in/ali spremembe namembnosti obstoječih objektov:
– gradnja novega objekta, prizidava objekta,
– nadomestna gradnja,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objekta;
b) določila pod točko a) tega odstavka niso dopustna za namene opravljanja ali razširitve naslednjih dejavnosti:
– kompostiranja,
– bioplinarne,
– asfaltnih baz,
– zbiranje, predelava in odlaganje nevarnih odpadkov, razen, če gre za dejavnost javnega komunalnega podjetja,
– dejavnosti, ki lahko povzročajo prekomerne emisije smradu, prekomeren hrup in druge škodljive vplive na ljudi in okolje.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, dopustne samo rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta.
(3) Prizidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja prizidava, razen če se hkrati s prizidavo spremeni tudi namembnost objekta iz enostanovanjske v dvostanovanjsko stavbo.
(dopustni objekti, naprave in ureditve)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
– objekti, vodi in naprave GJI;
– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju;
– ekološki otoki (razen na območjih namenske rabe ZP, K1 in K2);
– podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; na območjih ZP samo do 60 % površine parka, s tem da mora biti na celotnem območju parka možno saditi drevesno vegetacijo;
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– avtobusna postajališča (na K1 in K2 samo ob rekonstrukciji ceste);
– javne površine za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske povezave, brvi, pločniki, podhodi in nadhodi za pešce ipd.);
– vodnogospodarske ureditve (razen na K1 in K2);
– objekti in ureditve za prilagajanje na podnebne spremembe, katerih investitor je občina (razen na K1 in K2);
– agrarne operacije;
– javne odprte površine na območjih stavbnih zemljišč (zelene površine, drevoredi, trgi ipd.);
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe na območjih stavbnih zemljišč (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– javne ceste in cestni objekti (mostovi idr.) (razen na K1 in K2);
– parkirne površine na območjih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da služijo osnovni namembnosti območja;
– manjše naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, skladno in pod pogoji uredbe, ki ureja to področje.
(1) Namestitev panelov za izkoriščanje sončne energije je dopustno na vseh tipih strehe, vendar je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka panelov od površine strešne plošče ne odstopa za več kot 50 cm. Izjemoma je dopustna postavitev panelov na tla, in sicer pod pogoji, ki jih določajo področni predpisi. Na območjih namenske rabe IP in IG je dopustna uporaba fasadnih panelov za izkoriščanje sončne energije.
(2) Dopustna je namestitev vseh vrst toplotnih črpalk na GP stavb.
(3) Klimatske in prezračevalne naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.
(4) Pri izvajanju vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih in objektih s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti ipd.) je treba upoštevati:
– zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt;
– pri obnovi fasad je treba upoštevati barve, ki jih določa ta odlok;
– pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
(5) Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(6) Na celotnem območju občine je na obstoječih, legalno zgrajenih objektih gospodarske javne infrastrukture dopustna izvedba vzdrževalnih del v javno korist, skladno s predpisi o graditvi objektov.
(fotonapetostne naprave na kulturni dediščini)
(1) Ne glede na določbe 29. in 30. člena se fotonapetostne naprave na objektih in območjih kulturne dediščine, vključno z njihovimi vplivnimi območji, ki so razglašeni za kulturni spomenik, ob upoštevanju varovanih vrednot lahko umeščajo izjemoma in na način, da niso v nasprotju z varstvenim režimom iz odloka o razglasitvi.
(2) Ne glede na določbe 29. in 30. člena se fotonapetostne naprave na objektih in na območjih kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, lahko umeščajo, če:
– niso vizualno zaznavni na način, da bi prizadeli varovane vrednote in prostorski kontekst dediščine;
– zgodovinska, izvirna substanca dediščine ostane v največji možni meri nedotaknjena, morebitni posegi vanjo pa so reverzibilni;
– se na strešne površine namesti le fotonapetostne panele, medtem ko morajo biti baterijski hranilniki in drugi deli fotonapetostnih naprav vgrajeni na drugih, manj izpostavljenih mestih;
– se fotonapetostni paneli vključujejo v samo strukturo stavbe v obliki, dimenzijah, stopnji odboja svetlobe in barvah strešne kritine;
– je vgradnja fotonapetostnih naprav skladna z obstoječo morfologijo objekta;
– so usklajeni s tradicionalnimi/prepoznavnimi oblikovnimi značilnostmi zavarovanega območja naselja oziroma krajine;
– umestitev in oblikovni izgled ne vplivata na oblikovne značilnosti zavarovanih parkov in vrtov.
(3) Za posege, ki so potrebni zaradi umeščanja fotonapetostnih naprav, na objekte in območja kulturne dediščine, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(1) Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, gozdne ceste, gozdne vlake, prostori za skladiščenje lesa, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, za katere veljajo varstveni režimi in ležijo na ogroženih območjih, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.
(2) Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov je treba upoštevati usmeritve hidrotehnične stroke. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.
(3) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja tal ali preprečiti odtoka meteornih voda, visokih voda in hudournikov.
(4) Gozdne ceste in poljske poti so široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami (npr. podvozi, mostovi) ter na ravnih delih, kjer so dopustne ureditve izogibališč in skladišč za les.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– gozdni rob.
(6) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah, ki so opredeljena v področnih zakonskih in podzakonskih aktih.
3.4.4 Pomožni objekti
(skupna določila za pomožne objekte)
(1) Pomožni objekti so: objekti za lastne potrebe, pomožni kmetijski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, objekti za spremljanje stanja okolja, ograje, podporni in oporni zidovi, urbana oprema, objekti za oglaševanje in spominska obeležja.
(2) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in razen priključka na javno pot ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI.
(3) Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.
(4) Dopustni pomožni objekti glede na namensko rabo prostora so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(objekti za lastne potrebe)
(1) Objekti za lastne potrebe so:
– nadstrešek: streha, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ali kot streha nad zunanjimi bivalnimi površinami ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– garaža: enoetažen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 50 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– drvarnica: enoetažen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom;
– lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., s površino do 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– steklenjak, zimski vrt: enoetažen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– uta oziroma senčnica: enoetažna, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, prostornina do 60 m3, globina do 2 m;
– grajeni prostor na drevesu: površina do 5 m2, višina od tal do vrha objekta do 5 m;
– grajeni prostor na vodi: površina do 10 m2;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
– zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m;
– zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3;
– pesjak: površine do 15 m2, višine 1,8 m in minimalno širino 2 m;
– rastlinjak: ogrodje pokrito s tkanino ali PVC materialom za varstvo rastlin pred vremenskimi vplivi, površine največ 36 m2 in višine največ 2,5 m, tla pod rastlinjakom predstavljajo raščen teren.
(2) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na GP stavbe h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.
(3) Ob stanovanjskih stavbah, počitniških hišah in na območjih namenske rabe SB je dopustno zgraditi samo po en objekt iste vrste. Izjemoma se dopušča gradnja dveh nadstreškov na eni GP.
(4) Na GP večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko kot dopušča FZ.
(5) Na območjih večstanovanjskih stavb, za katera priprava OPPN ni predvidena, je gradnja objektov za lastne potrebe dopustna le skladno z enotno zasnovo ureditve, ki se izdela za celotno območje večstanovanjskih stavb.
(6) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani v slogu osnovnega objekta. Dopustni so le pritlični objekti. Dopustne so dvokapne, enokapne, ravne ali zelene strehe. Strešne frčade niso dopustne. Objekti so lahko ločeni od osnovnega objekta ali pa se z njim stikajo.
(7) Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto je dopusten na dvoriščni strani objekta oziroma mora biti umeščen v prostor tako, da ni vidno izpostavljen.
(8) Na območjih namenske rabe CU je gradnja objektov za lastne potrebe dopustna samo na dvoriščni strani objekta.
(9) Na območjih naselbinske in stavbne kulturne dediščine je:
– drvarnica oblikovana v podolgovatem tlorisu, z obodom iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45º in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so dopustna odstopanja, ki jih potrdi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine;
– garaža locirana v sklopu objekta oziroma izven objekta v obliki nadkritih PM;
– enoetažna pritlična lopa lesena; dopustna je le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom;
– nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;
– uta oziroma senčnica lesena in nemoteče vključena v prostor.
(10) Znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine je bazen dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(11) Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine so steklenjaki in rastlinjaki dopustni izjemoma, če je pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(pomožni kmetijski objekti)
(1) Pomožni kmetijski objekti so:
– kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno površino največ 150 m2 in višino do dve etaži, če gre za dvojni kozolec (toplar) oziroma z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec;
– kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, shranjevanja oziroma sušenja lesa, z bruto površino največ 150 m2, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke 6 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 40 m2 in višina najvišje točke 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– stavba za rastlinsko pridelavo: enoetažen, pritličen objekt, namenjen pridelavi rastlin z bruto površino do 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– silos: objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – tlorisna površina največ 100 m2, višina najvišje točke objekta največ 10 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
– zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, lahko je zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3;
– vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, lahko je zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna;
– betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, lahko je zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 250 m3;
– ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m, lahko je zavarovan z varovalno ograjo;
– vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m;
– hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2;
– staja: lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
– krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom;
– ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi: višina največ 2,2 m.
(2) Pomožne kmetijske objekte je dopustno graditi na območjih namenske rabe SK, A, Ag in IK. Na drugih območjih stavbnih zemljišč je pomožne kmetijske objekte dopustno graditi, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije.
(3) Pomožne kmetijske objekte je dopustno graditi:
– če ima investitor kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
– če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije, kar pomeni, da so osnovni kmetijsko gospodarski objekti že zgrajeni in v uporabi (npr. hlev) oziroma se gradijo sočasno;
– če investitor utemelji potrebo po gradnji pomožnega kmetijskega objekta s povečanjem števila glav živine ali obdelovalnih površin z ustreznimi izkazi iz registra kmetijskih gospodarstev in mnenjem javne službe kmetijskega svetovanja.
(4) Pomožni kmetijski objekti se praviloma umeščajo tako, da z osnovnimi objekti kmetije tvorijo zaključeno gručo poslopij, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami. Izjema so objekti, ki niso stavbe (npr. ograja za pašo živine) ali pa je njihovo umeščanje vezano na obdelovalne površine, pašnike, trajne nasade ipd. (za umeščanje objektov na K1 in K2 je treba upoštevati tudi pogoje 114. in 115. člena tega odloka).
(5) Čebelnjaki na območjih namenske rabe K1, K2 in G morajo biti prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Investitor gradnje mora imeti status čebelarja in čebelnjak vpisati v register čebelnjakov. Površina čebelnjaka na območju namenske rabe G je največ 20 m2.
(6) Na območjih kulturne dediščine ograditev gnojišča, koritastega silosa in drugih podobnih objektov, ki jih obdaja zid, ne sme presegati višine 1,3 m.
(7) Na območjih kulturne dediščine in v odprti krajini je dopustna postavitev le regionalno značilnih skednjev in kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec).
(8) Na območjih kulturne dediščine je dopustna postavitev silosa samo v horizontalni obliki.
(9) Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine je postavitev stavb za rastlinsko pridelavo dopustna, če je pridobljeno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(10) Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi s področja voda, pridobljeno vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč.
(11) Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine, ograje za zaščito kmetijskih pridelkov ter fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(12) Sprememba namembnosti pomožnih kmetijskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč, ni dopustna.
(13) V območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine oblikovanje pomožnih kmetijskih objektov sledi tradicionalnim vzorcem. Regionalno značilni pomožni kmetijski objekti, kot so npr. čebelnjak, kašča, skedenj, kozolec (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec), se lahko gradijo na osnovi pridobljenih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Začasni objekti so namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in so:
– kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– stojnica;
– pomol: vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, dolžina do 10 m, širina pa do 1,5 m;
– odprt sezonski gostinski vrt: urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, tlorisna površina zemljišča največ 50 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– pokriti prireditveni prostor: pokrit z napihljivo konstrukcijo ali montažnim šotorom: tlorisna površina do 500 m2, višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– oder z nadstreškom: tlorisna površina do 30 m2, višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov;
– cirkus: prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, šotor in drugi objekti so montažni;
– začasna tribuna za gledalce na prostem: tlorisna površina največ 500 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena;
– montažna sanitarna enota: lahko tudi v zabojniku, tlorisna površina do 25 m2, višina do 3,5 m.
(2) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na površinah, ki so po namenski rabi določene za ta namen, ali na površinah v lasti države ali občine, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin. Postavljeni so začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve ali gostovanja cirkusa. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt postavljen.
(3) Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij.
(1) Vadbeni objekti so namenjeni športu in rekreaciji na prostem, in so:
– otroško in drugo javno igrišče: površina do 1000 m2,
– športno igrišče: brez grajenih tribun, tlorisna površina do 1000 m2;
– kolesarska steza: v urbanem okolju pas asfaltirane, tlakovane ali makadamske površine, namenjene kolesarjenju, širine do 3 m, lahko tudi del javne ceste; v naravnem okolju pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjen kolesarjenju, širine do 2 m;
– planinska pot: ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop v hribe, širina do 1 m;
– smučišče: travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim športom, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča;
– sprehajalna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, širina do 1,2 m;
– športno strelišče: tlorisna površina do 1000 m2;
– trimska steza: ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, širina do 2 m;
– gozdna učna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu; pot je lahko opremljena z učnimi tablami in drugimi didaktičnimi pripomočki ter urbano opremo. Na območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih tabel;
– vzletišče: travnata površina, namenjena vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, tlorisna površina do 5 ha,
– maneža oziroma jahališče: raven, ograjen, neprokrit prostor namenjen treniranju oziroma ježi konj v velikosti do 1000 m2;
– jahalna pot: steza, širine do 3 m, utrjena z naravnimi materiali, namenjena izključno jahanju.
(2) Pri vadbenih objektih so dopustni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodnih, gozdnih, krajinskih in reliefnih značilnosti območja.
(3) Otroško, športno in drugo javno igrišče je dopustno postavljati tudi na območju namenske rabe G, in sicer v 100 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča, pod pogojem, da ne ovira gozdarske dejavnosti oziroma ni v nasprotju z ekološkimi ali socialnimi funkcijami gozda.
(4) Jahalnih poti ni dopustno vzpostavljati na obstoječih javnih poteh, ki se uporabljajo kot sprehajalne in/ali kolesarske poti. Jahalna pot mora biti ustrezno označena in omejena (plot) tako, da je preprečen dostop za avtomobile, kmetijske stroje, pešce, kolesarje idr. uporabnike prostora.
(objekti za spremljanje stanja okolja)
(1) Objekti za spremljanje stanja okolja so namenjeni:
– meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov, kakovosti zraka, seizmološkemu opazovanju in opazovanju drugih okoljskih sestavin, do bruto površine 40 m2, z drogom ali brez njega in z višino do 10 m;
– spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m2;
– spremljanju kakovosti površinskih voda;
– spremljanju onesnaženosti zemljine.
(2) Objekte za spremljanje stanja okolja lahko gradi le pristojna državna ali občinska ustanova ali pristojni izvajalec gospodarske javne službe. Če objekta ne gradi ustanova oziroma služba oziroma organizacija iz prejšnjega stavka, je gradnja dopustna le na podlagi soglasja pristojne ustanove oziroma službe in pod njenim nadzorom.
38. člen
(1) Ograje so:
– medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na GP stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. Na območjih namenske rabe SSea, SSeb, SSv, SB, CU, CD in BT so dopustne žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. Na območjih namenske rabe SK, SP, ZV in A so dopustne transparentne lesene ograje in žive meje, lahko v kombinaciji z žično mrežo na notranji strani parcele. Višina ograje je največ 1,5 m oziroma ob izvozih največ 0,8 m; v makroenoti Zaplana največ 1 m oziroma ob izvozih v dolžini, ki zagotavlja polje preglednosti, največ 0,8 m;
– varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dopustne so transparentne kovinske, lesene in žične ograje, višine največ 3 m z zagotavljanjem polja pregledosti;
– igriščna ograja: namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dopustne so transparentne žične ograje, višine največ 3 m;
– pokopališka ograja: namenjena označevanju območja pokopališča. Dopustne so ograje v obliki žive meje z žično mrežo in zidane ograje višine največ 2 m;
– protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Z upoštevanjem operativnega varstva pred hrupom (OP Hrup 2012-2017) je dopustna postavitev protihrupne ograje na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora.
(2) Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč z ograjami navedenimi v prvem odstavku tega člena, ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vojske, zaščite in reševanja ter objektov in naprav GJI. Ograjevanje z ograjami navedenimi v prvem odstavku tega člena ni dopustno na vodnih zemljiščih in v progovnem pasu železniške infrastrukture. Če je parcelna meja (med zemljiščem s statusom javna železniška infrastruktura in sosednjo parcelno mejo) v progovnem pasu, se ograja lahko postavi na rob progovnega pasu, to je 6 m od osi najbližjega tira v naselju in 8 m od osi najbližjega tira izven naselja.
(3) Na območju naselbinske kulturne dediščine so ograje dopustne na podlagi soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V ostalih območjih kulturne dediščine je dopustna ograja iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo. Velikosti in oblike ograj so lahko drugačne, če pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine tako zahteva.
(4) Ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(5) Za postavitev ograj v varovalnih pasovih javnih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(6) Vstopna in uvozna vrata ograje se obvezno odpirajo proti GP, in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
(7) Med javno cesto in ograjo ali zapornico je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(8) Dopustne lokacije ograj glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(podporni in oporni zidovi)
(1) Višina podpornega in opornega zidu je največ 1,5 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,7 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov v terasah je največ 3,5 m.
(2) Gradnja podpornega in opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna za potrebe gradnje GJI, kadar ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov.
(3) Podporni in oporni zid je lahko kamnit ali betonski. Če je betonski, mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Pri GJI so izjemoma dopustne tudi drugačne rešitve.
(4) Podporni in oporni zid mora biti od sosednjega zemljišča oddaljen najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.
(5) Za postavitev podpornega in opornega zidu ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja ceste ter predvidenih ureditev.
(6) Dopustnost podpornih in opornih zidov glede na območje namenske rabe je navedena v prilogi 1 tega odloka.
(1) Urbana oprema je:
– nadkrita čakalnica: na avtobusnem, železniškem idr. postajališču, tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi;
– javna kolesarnica (z nadstreškom): tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi;
– večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina do 20 m2, višina do 3,5 m;
– skulptura ali druga prostorska inštalacija: tlorisna površina do 25 m2, višina do 6 m nad terenom;
– vodnjak oziroma okrasni bazen: arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, tlorisna površina do 25 m2, pri vodometu višina konstrukcije do 3,5 m;
– klopi, koši za smeti, stojala za kolesa idr.
(2) Pri urbani opremi so dopustni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.
(3) Za postavitev urbane opreme ni predpisanih odmikov od parcelnih mej, vendar se s postavitvijo ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.
(4) Urbana oprema in drugi objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Tudi na območjih izven naselij naj bo urbana oprema oblikovana enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(5) Obliko in mikrolokacije pred postavitvijo urbane opreme potrdi pristojni občinski organ za prostor, na območjih kulturne dediščine pa je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Pri vnašanju nove urbane opreme v prostor je stare objekte iste vrste potrebno odstraniti. Zamenjavo urbane opreme se opravi istočasno na celotnem območju naselja ali dela naselja.
(7) Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
(1) Dopustne lokacije objektov za oglaševanje glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. Skladno s predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje na območju krajinskega parka objekti za oglaševanje niso dopustni.
(2) Objekti za oglaševanje so dopustni samo kot del urbane opreme, ki jo postavlja pristojna občinska služba ali pooblaščeni izvajalec, ter na območjih in objektih poslovne dejavnosti, ki oglašuje svojo dejavnost.
(1) Spominska obeležja so spomeniki, kipi, spominske plošče, kapelice, križi in druge oblike spominskih obeležij. Postavljajo se na mestih spomina na nek zgodovinski dogodek, v čast neke osebe ali drugega simbolnega pomena.
(2) Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
3.4.5 Lega stavb
(1) Novogradnje stavb in prizidave obstoječih stavb morajo biti odmaknjene od meje GP najmanj 4 m. Če oblika GP pod tem pogojem ne dopušča umestitve objekta, so lahko odmiki stavbe od meje GP manjši, vendar ob upoštevanju četrtega in petega odstavka tega člena ter s soglasjem lastnika sosednje zemljiške parcele oziroma stavbe.
(2) Odmik stavbe od meje GP, ki meji na ulico, javno cesto ali dostopno cesto, mora upoštevati vzpostavljeno gradbeno linijo. Dopustni so zamiki od gradbene linije do 0,5 m.
(3) Pomožni objekti (razen ograj, podpornih in opornih zidov, urbane opreme) morajo biti odmaknjeni od meje GP najmanj 1,5 m; s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je gradnja dopustna do parcelne meje sosednjega zemljišča. Pomožni objekti na GP objekta tipa APd – dvojček se na skupni parcelni meji lahko stikajo.
(4) Razdalje med fasadami stanovanjskih stavb oziroma stavb, v katerih so tudi stanovanja, in se nahajajo na ločenih GP, morajo biti enake najmanj 2/3 višine višje stavbe. Izjema so stavbe družbenih dejavnosti (šole, vrtci, zdravstveni dom ipd.), kjer GP ne dopušča predpisane razdalje med fasadami. V tem primeru je potrebno požarno varnost zagotoviti na drugačne načine.
(5) V vseh primerih morajo odmiki stavb od meje GP in odmiki med stavbami zagotavljati svetlobno-tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter omogočiti vzdrževanje in rabo objektov v okviru GP objekta.
(6) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s smerjo plastnic. Če v naselju obstaja izrazit vzorec pozidave, postavitev stavbe sledi temu vzorcu.
(7) Soglasje občine kot lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno, kadar je za poseg v varovalni pas javne ceste pridobljeno soglasje občine kot upravljavca javne ceste.
3.4.6 Izraba prostora
(dopustna izraba prostora)
(1) Izraba prostora in velikost objektov je v tem odloku določena s:
– faktorjem zazidanosti GP (FZ),
– faktorjem izrabe GP (FI),
– faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) na GP,
– višino objektov.
(2) Nobeden od faktorjev – FZ, FI in višina objektov, ne sme biti presežen, tudi če kateri od drugih faktorjev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.
(3) Kadar sta obstoječa FZ in FI GP večja od FZ in FI določenih s tem odlokom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječih FZ in FI, ki ne zahtevajo novih PM. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
3.4.7 Oblikovanje objektov
(1) Pri novogradnjah, prizidavah, nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah ter vzdrževalnih delih je treba upoštevati obstoječo morfologijo naselja, tlorisne in višinske gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase, naklone streh in smeri slemen ter način ureditve odprtega prostora v vplivnem območju oblikovanja. Ta določila se ne upoštevajo na območjih za počitniške hiše (namenska raba SP).
(2) Prizidava objekta se mora prilagajati osnovnemu objektu po:
– naklonu streh in smeri slemen,
– razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi streh in fasad,
– višini in vzpostavljeni gradbeni liniji.
(3) Spremembe namembnosti objektov tipov APd in AS niso dopustne. Izjemoma je dopustna sprememba namembnosti objekta tipa APd v AP (enostanovanjska stavba) pod pogojem, da je v EUP, v kateri se objekt nahaja, dopustna gradnja objektov tipa AP in da je oblikovanje stavbe skladno z določili za oblikovanje stavb tipa AP.
(4) Dopustna je enkratna prizidava ene enote dvojčka (APd) do 20 % BTP na vizualno neizpostavljenem delu objekta oziroma do 60 % skupne BTP obeh enot, če se prizidava izvede hkrati na obeh enotah in je celota simetrična. Prizidava do 20 % BTP ne vpliva na razmerje stranic objekta. Prizidave objektov tipa AS niso dopustne.
(5) Podrobnejša določila glede oblikovanja objektov so podana v prilogi 4.
(6) Pogoji oblikovanja stanovanjskih objektov in objektov za spremljajoče dejavnosti so:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje stranic osnovnega objekta tipa AP in APd je najmanj 1:1,4; razmerje stranic objektov tipa AS je največ 1:6. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris (praviloma L in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta.
(7) Pogoji oblikovanja stanovanjskih objektov in objektov za spremljajoče dejavnosti na območju makroenote Zaplana so:
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4 do največ 1:2;
– višina: največ P + M (takrat je kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom in kolenčni zid največ 0,80 m) ali največ P + 1 + M (takrat je kota pritličja največ 0,6 m nad raščenim terenom in kolenčni zid največ 0,30 m);
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni.
(8) Pogoji oblikovanja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti so:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4;
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 10–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta;
– objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom v okviru iste kmetije;
– odmiki med objekti morajo omogočiti primerno funkcionalno površino k objektom in predvideni dejavnosti;
– dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji;
– za hrambo kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča.
(9) Pogoji oblikovanja proizvodnih in skladiščnih objektov so:
– horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja;
– fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.
(10) Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja največ 1,40 m nad terenom. V primerih gradnje v terenu z naklonom, kjer je objekt vsaj z eno stranico za celo etažo nad terenom, z drugimi pa delno ali v celoti v terenu, je pri skupni višini objekta treba etažo v terenu šteti za pritličje.
(11) Kolenčni zid ne sme presegati 0,80 m. Izjemoma je dopustna maksimalna višina kolenčnega zidu 1,40 m, če je objekt zgrajen le do višine P + M.
(12) Na območjih varovanja stavbne in naselbinske kulturne dediščine višinski gabariti novih objektov ne smejo zapirati pogledov na objekte kulturne dediščine.
(13) Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove objekta, ni sprejemljivo. Lom vzdolžnih stranic objekta je dopusten, kjer to narekujejo konfiguracija terena, lomljena linija parcelne meje ali izpolnjevanje zahtev iz veljavnih predpisov ali nosilcev urejanja prostora.
(14) Kritina mora biti temno sive, temno rjave ali opečno rdeče barve. V območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine mora biti kritina temno sive ali opečnato rdeče barve.
(15) Strehe so simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi simetrične večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustno. Dopustna so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine.
(16) Na območjih namenske rabe SSv, SB, C, I, B, Z, P, E, O in F, so dopustne ravne strehe na vseh stavbah razen na stanovanjskih stavbah. Ravna streha je lahko pohodna ali nepohodna. Dopustna je zelena streha.
(17) Na območjih namenske rabe SSea, SSeb, SK, A in Ag so dopustne dvokapne strehe v kombinaciji z ravnimi strehami, pri čemer je ravna streha dopustna samo na pritličnih delih objekta (na vetrolovu, zimskem vrtu, garaži in nadstrešku), pri čemer del objekta z ravno streho ne sme presegati 50 m2 tlorisne površine. Možne kombinacije so definirane v prilogi 4.
(18) Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 10 % fasadne površine. Dopustna je uporaba največ dveh barv na fasadi objekta. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.
(19) Uporaba lesa na celotni fasadi in gradnja brunaric, kjer so bruna vidna fasada objekta, sta dopustni samo na območjih namenske rabe SP. V drugih območjih je uporaba lesa na fasadi dopustna na največ 40 % fasadne površine.
(20) Steklene fasade so dopustne na največ 40 % fasadne površine. V območjih namenske rabe SP, SK, A in Ag steklene fasade niso dopustne.
(21) Stolpiči na fasadah niso dopustni.
(22) Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti nova okna, zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav izvedene na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.
Objekti se glede na tip zazidave delijo na:
označba tipa objekta | tip objekta oziroma zazidave | opis tipa objekta oziroma zazidave |
AP | nizki prostostoječi objekti | prostostoječ objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti (npr. eno in dvostanovanjska stavba, počitniška hiša, nestanovanjske stavbe) |
APd | nizka strnjena objekta | dve enostanovanjski stavbi, ki se med seboj stikata z eno stranico (dvojček) |
AS | nizki strnjeni objekti | stanovanjske stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali njenim delom (atrijske hiše, vrstne hiše) |
BP | visoki prostostoječi objekti | prostostoječi objekti, ki se z nobeno stranico ne stikajo s sosednjimi objekti (npr. vila bloki, stolpiči, poslovni objekti) |
BPo | visoki podolgovati objekti | podolgovati objekt (npr. bloki, poslovni objekti) |
C | svojstveni objekti | objekt s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (npr. cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena) |
D | objekti velikega merila | pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, skladiščem, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki |
E | tehnološki objekti in naprave | proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: elektrarna, čistilna naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni objekti |
3.4.8 Zelene površine in oblikovanje okolice objektov
(oblikovanje zelenih površin in okolice objektov)
(1) Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati:
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.
(2) Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na GP zagotoviti najmanj 15 m2 odprtih bivalnih površin (OBP). Ta normativ se ne prišteje k normativu za delež odprtih bivalnih površin (FOBP), temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin urejenih za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin urejenih za igro mlajših otrok in za počitek stanovalcev (od tega 4 m2 igralnih površin (opremljeno otroško igrišče) in 3,5 m2 zelenih površin). Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma zavarovana pred vplivi prometa. Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 20 % tlakovanih površin (npr. ploščad, igrišče, teren nad vkopanimi garažami).
(3) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah in v primeru organizirane gradnje več kot 10 eno ali dvostanovanjskih stavb je 50 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200 m2, je najmanjša velikost igrišča 200 m2.
(4) Če seštevek površin igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov glede na število stanovanj znaša več kot 1000 m2, je najmanjša velikost igrišča 1000 m2.
(5) Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za:
– otroška in druga igrišča,
– urejene zelene površine in parke.
(6) Na mestih, kjer je predvideno umeščanje otroških igrišč, je treba pred dokončno odločitvijo o njihovi umestitvi ugotoviti stopnjo onesnaženosti tal in zagotoviti, da bodo tla na območju otroških igrišč ustrezala kriterijem kot jih za otroška igrišča predpisuje veljavna zakonodaja, ki določa merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
(7) Na območjih stavbnih zemljišč se ohrani čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporablja predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
(8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani), ki se na GP ali na stičnih območjih s sosednjimi zemljišči ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves. Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna;
– obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2 m;
– gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če tega zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno izvajati, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.
(9) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(10) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato se uporabljajo vrste, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin;
– na javnih površinah ni dopustna uporaba krhkih, lomljivih drevesnih vrst;
– na ekološko pomembnih območjih (EPO) in na območjih naravnih vrednot je za okrasne zasaditve dopustna uporaba le avtohtonih vrst;
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena;
– za zasaditev živic in živih mej se praviloma uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev idr.
(11) Parkirišča, namenjena javni rabi (javna parkirišča in parkirišča ob stavbah v javni rabi), morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo višine najmanj 3 m na 4 PM, tako da je zagotovljena najmanj 30 % pokritost parkirnih površin brez dovozov s krošnjami dreves. Senčenje parkirnih površin se lahko zagotovi tudi z ozelenjeno pergolo. Lokacija dreves ne sme ovirati preglednosti za vključevanje vozil na javno cesto.
(12) Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(13) Pri urejanju okolice stavb je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni GP so dopustni nasipi in vkopi do največ 2 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Nasipi in vkopi niso dopustni na poplavnih ogroženih območjih in območjih vrtač, razen če gre za ukrep na podlagi hidrološko-hidravlične študije, ki jo potrdi pristojen organ.
(14) Dostopne poti in gospodarske površine je treba izoblikovati po terenu.
(15) Planiranje terena se izvaja s travnimi brežinami. Izjemoma, če zemljina drsi in ogroža objekt ali cestišče, se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi ali opornimi zidovi, skladno z določili 39. člena tega odloka.
(16) Nepozidani del GP je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri ohranjati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(17) Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev.
(18) V naseljih se priporoča ohranitev, dopolnitev in na novo vzpostavitev mreže zelenih koridorjev, manjših zelenih odprtih površin, obcestnih dreves, zasaditve GP, zelenih streh in sten, ki imajo učinek evaporativnega hlajenja in nudijo senco stavbam in prebivalcem.
(19) Priporoča se, da vse javne površine vključujejo vodne površine v obliki ribnikov, fontan ipd. ter, da so javne površine (parki, trgi, športna in otroška igrišča) opremljene s pitniki. Priporoča se, da se na zasebnih zelenih površinah ob stanovanjskih stavbah gradijo bazeni za kopanje.
(20) Priporoča se, da so zunanje ureditve del sonaravnega sistema za odvodnjavanje kot npr. porozne utrjene površine, peščene in zatravljene površine, ponikovalne površine v parkih in na drugih zelenih površinah.
(21) Pri zasaditvah drevja na zemljiščih ob železniški progi je treba v primerih, ko je niveleta proge enaka niveleti zemljišča, zasaditev načrtovati tako, da je drevje oddaljeno od osi najbližjega železniškega tira najmanj za svojo višino, povečano za 3 m. V primeru, ko niveleta proge ni enaka niveleti zemljišča, se od upravljavca javne železniške infrastrukture pridobi pogoje za zasaditev.
3.4.9 Parcelacija
(velikost in oblika gradbene parcele)
(1) Velikost in oblika GP morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati PIP (FZ, FI, FOBP, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt itd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.
(2) Določitev GP mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč.
(3) GP mora biti v celoti vključena na območje EUP, v kateri se gradi objekt.
(4) Velikost GP se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 400 m2,
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območju namenske rabe SSeb najmanj 600 m2. Izjemoma je dopustna gradnja stanovanjskih stavb na območju namenske rabe SSeb tudi na GP velikosti najmanj 400 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejetjem tega odloka,
– za dvojček najmanj 600 m2 (2 x 300 m2),
– za večstanovanjsko stavbo (stavbo s tremi ali več stanovanji) najmanj 800 m2,
– za vrstne hiše in atrijske hiše v nizu najmanj 250 m2 za en objekt v nizu,
– za počitniške hiše na območju namenske rabe SP najmanj 800 m2. Izjemoma je dopustna gradnja počitniških hiš na območju namenske rabe SP tudi na GP velikosti najmanj 600 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejetjem tega odloka.
(5) Minimalna velikost zemljišča ni predpisana za rekonstrukcije obstoječih objektov in nadomestne gradnje.
(spreminjanje mej gradbene parcele)
(1) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dopustna pod pogojem, da nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje GP, v skladu z določili tega odloka in da imajo vse GP zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.
(2) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih GP, v skladu z določili tega odloka. Pri določanju GP ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne GP.
(3) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel dopustna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(4) Parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost GP, FZ, FI, FOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd.).
3.4.10 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
(splošne določbe glede priključevanja objektov na GJI)
(1) Vsaka GP mora imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste.
(2) Obstoječe in načrtovane stavbe je treba priključiti na zgrajeno GJI v skladu z določili tega odloka, predpisi in pogoji upravljavcev teh omrežij.
(3) Na območjih, kjer je omrežje načrtovano, gradnja stavb do izgradnje omrežja ni dopustna, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo omrežja je treba dokončati pred izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo, ki se priključuje na omrežje.
(4) Za rekonstrukcijo ali izgradnjo manjkajoče GJI, določene s pogoji upravljavcev, lahko investitor z občino sklene pogodbo o opremljanju GP.
(5) GJI z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami ima varovalni pas. Načrtovana GJI in obstoječa GJI, kjer je načrtovana rekonstrukcija, ima rezervat.
(6) GJI mora praviloma potekati po javnih površinah ali zemljiščih v lasti občine. Izjemoma lahko na odsekih poteka tudi drugje, če zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Lastnik zemljišča mora omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje javne infrastrukture na njegovem zemljišču, investitor GJI pa mora za to od lastnika pridobiti pravico graditi oziroma jo v korist upravljavca pridobi investitor gradnje infrastrukture.
(7) Posegi v varovalni pas GJI ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(priključevanje na javno cesto)
(1) Vsi glavni oziroma osnovni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste, pomožni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dostop do javne ceste nujno potreben.
(2) Širina skupne dostopne poti, ki služi več kot štirim stanovanjskim enotam, je najmanj 4,50 m (2 x 2,25 m). Širina nove dostopne poti za kmetije in kmetijske objekte je najmanj 3,50 m.
(3) Priključki se uredijo skladno s predhodno pridobljenim mnenjem pristojnega upravljavca javne ceste.
(4) Dostopi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo, ter praviloma zgrajeni pravokotno na os ceste.
(5) Na javno cesto se novogradnje s štirimi stanovanjskimi enotami ali več priključujejo s skupno dostopno potjo in priključkom. Gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.
(6) Manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na GP, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto ali skupno dostopno pot, če ta služi več kot štirim stanovanjskim enotam. Manipulacija vozil je izjemoma dopustna na skupni dostopni poti, če ta služi največ štirim stanovanjskim enotam.
(gradnja in urejanje prometnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je treba upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.
(2) Postavitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa na občinskih cestah urejajo področni predpisi.
(3) Slepo zaključene ceste in skupne dostopne poti, ki služijo več kot štirim stanovanjskim enotam, morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice ter komunalnih in intervencijskih vozil.
(4) Gradnjo avtobusnih postajališč na in ob javnih cestah urejajo področni predpisi.
(5) Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ohranja. Na območju naselbinske dediščine »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni dopustno.
(6) Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in odstranjevanjem vegetacije.
(7) Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vegetacijske vzorce.
(8) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektirano hitrost v skladu s področnimi predpisi.
(9) V primeru, da dimenzija prečnega profila ceste ne ustreza minimalnim dimenzijam, ki jih določa zakonodaja na področju projektiranja cest, je treba v dolžini vidne razdalje izvesti izogibališče za srečevanje vozil.
(10) Pri novogradnjah prometnic se stremi k zagotavljanju:
– enostranskega hodnika za pešce ob lokalnih cestah znotraj naselij in lokalnih krajevnih cestah ter
– obojestranskega hodnika za pešce ob lokalnih zbirnih cestah znotraj naselij.
(11) Kolesarske poti, pasovi in steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.
(12) Zagotoviti je treba sklenjeno mrežo površin za pešce in kolesarskih povezav ter omogočiti prebivalcem varno in udobno pešačenje in kolesarjenje. Pri tem se upošteva Pravilnik o kolesarskih površinah, Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih in Splošne usmeritve: Infrastruktura za pešce.
(13) Gradnja pomožnih cestnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, varovalne in protihrupne ograje, avtobusno postajališče) je dopustna ob vseh obstoječih javnih cestah.
(14) Kategorizacijo, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest urejajo področni predpisi.
(varovalni pasovi prometnega omrežja)
(1) Posegi v varovalni pas ali rezervat prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Za vse posege v varovalni pas ali rezervat prometnic je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.
(2) Varovalne pasove za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega zemljišča oziroma meje parcele določa področna zakonodaja.
(3) Vse posege v varovalni pas avtoceste (AC) je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste. V varovalnem pasu AC ni dopustno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
(4) Zaradi predvidene širitve AC je treba za vse bodoče posege zagotoviti odmik najmanj 10 m obojestransko od roba cestnega zemljišča. Na območju, ki je obravnavano v »Pobudi za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih AC« pa je treba zagotoviti minimalno 10 m od rešitev iz Pobude. Izjema je križanje vodov GJI z AC, za katere je treba pridobiti soglasje oziroma pozitivno mnenje DARS-a.
(5) Gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov za dejavnosti, ki so občutljive za hrup, v varovalnem pasu AC ni dopustna. Na območjih, na katerih je dopustna gradnja novih stanovanjskih objektov ter drugih objektov in ureditev za dejavnosti, ki so občutljive za hrup, in ki so bila načrtovana kasneje kot AC, nahajajo pa se znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti zaradi prometa, je izvedba ukrepov za varovanje pred hrupom obveza lokalne skupnosti oziroma investitorjev posegov.
(6) Zaradi načrtovanih ureditev ob AC ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC ter na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
(7) Vse posege v varovalni pas državne ceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.
(8) Vse posege v varovalni pas občinske ceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju upravljavca ceste.
(9) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge:
– 108 m levo in desno od osi skrajnega tira izven naselja,
– 106 m levo in desno od osi skrajnega tira v naselju,
– 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge ob industrijskih tirih in progah drugih železnic (progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov), če s predpisom ministra ni določeno drugače,
je treba predhodno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. Za gradnjo v varovalnem progovnem pasu industrijskega tira je treba pridobiti tudi mnenje lastnika industrijskega tira.
(10) V primeru gradnje objektov in komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane železniške proge, s 3 kV DC električnim sistemom, je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi. Upravljavec železniške infrastrukture ne odgovarja za morebitne posledice in poškodbe zaradi vpliva blodečih tokov na kovinskih napravah in objektih investitorjev v bližini tirov.
(gradnja, urejanje in dimenzioniranje površin za mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objekta je treba na GP zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Izjemoma je dopustno na območju Krajevne skupnosti Vrhnika – Center parkiranje v oddaljenosti največ 200 m od objekta, na zemljišču za katerega mora investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom ali overjeno pogodbo izkazati pravico trajnega parkiranja.
(2) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(3) Parkirne površine, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(4) Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, ter za priklopnike teh vozil je dopustno graditi le na območjih namenske rabe P, IP, IG in O.
(5) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti PM rezervirana za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(6) Za večstanovanjske objekte z več kot 8 stanovanji je treba 2/3 PM zagotoviti v garažah ali v okviru osnovnega objekta.
(7) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dopustno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(8) Glede na dejavnosti je treba pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno število PM:
dejavnost | minimalno število PM |
STANOVANJA IN BIVANJE |
1 stanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
2 počitniške hiše | 2 PM/enoto |
3 večstanovanjske stavbe: | |
– za stanovanja do 35 m2 | 1 PM + 10 % za obiskovalce |
– za stanovanja do 36 do 60 m2 | 1,5 PM + 10 % za obiskovalce |
– za stanovanja od 61 do 100 m2 | 2 PM + 10 % za obiskovalce |
– za stanovanja nad 100 m2 | 3 PM + 10 % za obiskovalce |
4 dijaški, mladinski in otroški domovi | 1 PM/10 postelj, min. 2 PM |
5 delavski in študentski domovi | 1 PM/3 postelje, min. 3 PM |
6 domovi za ostarele, varna hiša | 1 PM/5 postelj, min. 3 PM |
7 oskrbovana stanovanja | 1 PM/stanovanje, min. 3 PM + 20 % za obiskovalce |
POSLOVNO TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
8 stavbe javne uprave | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
9 stavbe bank, pošt, zavarovalnic | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
10 druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
11 trgovski lokal (pod 100 m2) | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM na objekt |
12 trgovske stavbe (med 100 in 500 m2) | 1 PM/50 m2 BTP, min. 4 PM |
13 trgovina z neprehrambenimi izdelki | 1 PM/80 m2 BTP, min. 2 PM |
14 nakupovalni center do 2500 m2 | 1 PM/35 m2 BTP |
15 nakupovalni center nad 2500 m2 | 1 PM/30 m2 BTP |
16 odprte in pokrite tržnice | 1 PM/40 m2 BTP |
17 večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri | 1 PM/25 m2 BTP |
18 bencinski servisi | 1 PM/30 m2 prodajnih površin, min. 3 PM |
19 obrtno servisne dejavnosti | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
20 avtopralnice | 2 PM/pralno mesto |
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
21 gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija | 1 PM/5 sedežev |
22 muzeji in knjižnice | 1 PM/80 m2 BTP |
23 stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/10 sedežev |
ŠPORTNE DEJAVNOSTI |
24 športna igrišča – stadion | 1 PM/200 m2 BTP, od tega 20 % PM za avtobuse |
25 športna igrišča – igrišča za tenis | 4 PM/igrišče |
26 javna kopališča | 1PM/200 m2 tlorisne površine javnega kopališča |
27 športne dvorane s prostori za gledalce | 1 PM/30 m2 BTP, od tega 20 % PM za avtobuse |
28 večnamenske dvorane (fitnes, centri dobrega počutja ipd.) | 1 PM/15 m2 BTP |
29 kegljišča, bowling | 4 PM/stezo |
30 čolnarne | 1 PM/2 čolna |
POSEBNE DEJAVNOSTI |
31 hotel, prenočišča, penzioni | 0,75 PM/1 sobo + 1 PM za avtobus |
32 gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, min. 5 PM |
33 glamping hišice | 1 PM/glamping enoto |
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
34 bolnišnice | 1 PM/5 postelj |
35 zdravstveni domovi, ambulante, veterinarske ambulante | 1 PM/ 50 m2 BTP, min. 2 PM |
36 zavetišče za živali | 1 PM/300 m2 BTP, min. 2 PM |
37 osnovne šole | 2 PM/učilnico |
38 srednje šole | 1,5 PM/učilnico + 1 PM/10 učencev starejših od 18 let |
39 posebne šole za ovirane v razvoju | 1,75 PM/učilnico |
40 visoke šole | 1 PM/25 m2 BTP |
41 otroški vrtci | 2 PM/oddelek + 1 PM/3 zaposlene |
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
42 druge nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za spravilo pridelka | 1 PM/80 m2 BTP |
43 industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 PM/30 m2 BTP, min. 2 PM |
44 industrijske stavbe (več kot 200 m2) | 1 PM/50 m2 BTP |
45 rezervoarji, silosi, skladišča (brez strank) | min. 3 PM |
46 rezervoarji, silosi, skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m2 BTP |
47 delavnice za servis motornih vozil | 4 PM/popravljalno mesto |
DRUGO |
48 pokopališča, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti | 1PM/600 m2 površine, min. 5 PM |
49 stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe | 1 PM/50 m2 |
(9) Na vseh GP, razen pri stanovanjskih stavbah ter počitniških hišah, je treba od števila PM, določenega v tem členu, zagotoviti še najmanj 20 % PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(10) PM za počitniška vozila je dopustno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo BT in PO.
(11) Uporaba parkirnih naprav za namen shranjevanja vozil (v več etažah) v odprtem prostoru je dopustna v območjih namenske rabe IP in IG. Uporaba parkirnih naprav za namen parkiranja vozil v odprtem prostoru je dopustna v podzemni izvedbi.
(12) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(13) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(14) Najmanjša dimenzija parkirnega mesta za osebni avtomobil znaša 2,5 x 5 m. Ureditev parkirnih mest mora omogočati manipulacijo posameznega vozila neodvisno od drugih vozil na GP.
(15) Za tlakovanje parkirišč se priporoča uporaba »hladnih materialov« za povečanje refleksije sončnih žarkov (brez bleščanja) ali materialov, ki povečajo permeabilnost padavin v tla, kar poveča učinek hlajenja zaradi evaporacije.
(16) Na javna parkirišča se umešča tudi parkirna mesta s polnilnicami za električne avtomobile in kolesa.
(17) Standard maksimalnega števila parkirnih mest se zagotavlja v mestnem središču Vrhnike, in sicer v območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
3.4.10.2 Komunala, komunikacije, energetika, odpadki
(gradnja in urejanje komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture)
(1) Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(2) Trase omrežij morajo biti medsebojno usklajene in morajo potekati tako, da omogočajo priključitev posameznih uporabnikov.
(3) Trase omrežij se praviloma združuje v skupne koridorje.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč ter na območjih varstva kulturne dediščine se komunikacijske in elektroenergetske vode praviloma gradi v podzemni izvedbi.
(5) Na objektih, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, je treba priključne omarice za elektroenergetsko in komunikacijsko infrastrukturo ter požarne plinovodne pipe izvesti v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Vode in jaške je treba na javnih cestah locirati izven vozišča. Če to ni mogoče, se jaške locira tako, da so pokrovi izven poteka kolesnic vozil.
(7) Prečkanja vodov pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka in da je omogočena poglobitev struge (vod mora potekati na zadostni globini pod dnom vodotoka). V primeru prečkanja vodotokov z uporabo mostnih konstrukcij, se komunalne vode namesti na dolvodni strani konstrukcij.
(8) Upravljavec GJI mora imeti omogočen neoviran dostop do vseh vodov, naprav in objektov GJI, ki jih upravlja, ob kateremkoli času.
(9) Infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dopustna le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.
(gradnja, urejanje in priključevanje na javno vodovodno omrežje)
(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbeno inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe. Uporabnik mora za izvajanje lastne oskrbe s pitno vodo pridobiti pozitivno mnenje Občine Vrhnika.
(2) Javno vodovodno omrežje mora praviloma poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom hidrantov. Varnost se zagotovi z vgradnjo nadzemnih hidrantov, praviloma lociranih izven javnih povoznih ali pohodnih površin. Izjemoma se vgrajuje tudi podzemne izvlečne hidrante, ki so lahko locirani tudi v manj obremenjenih povoznih ali pohodnih površinah.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Pri projektiranju je treba upoštevati že zgrajeno javno vodovodno omrežje.
(5) Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je treba zagotoviti primerno zaščito, križanje pa se izvede pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota.
(6) Pri projektiranju je projektant dolžan preveriti obstoječe hišne priključke in jih pri projektiranju upoštevati.
(7) Varovalni pas in rezervat javnega vodovoda znaša za primarne javne vodovode 5 m od osi vodovoda na vsako stran in za sekundarne javne vodovode 3 m od osi vodovoda na vsako stran.
(8) Pri postavitvi hidroforne postaje oziroma prečrpavališča se je potrebno izogniti območju arheološkega spomenika EŠD 11420 Podpeč – Arheološko najdišče Ljubljanica.
(gradnja, urejanje in priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje)
(1) Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek med objektom in javnim kanalizacijskim omrežjem (npr. velika višinska razlika, vodotoki), v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca javne kanalizacije dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje komunalne odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(2) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Locirane morajo biti na GP stavbe kateri pripadajo, redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Če se naknadno pojavi možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, se morajo objekti nanj obvezno priključiti. Po priključitvi se individualni sistemi za odvajanje komunalne odpadne vode ustrezno sanirajo. Ena mala komunalna čistilna naprava lahko služi več objektom.
(3) Na območjih kulturne dediščine naj bo območje nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave po postavitvi zatravljeno ali urejeno skladno z okolico. Spremljajoč objekt komunalne čistilne naprave naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto.
(4) Javni kanalizacijski sistem mora biti zgrajen ločeno za odvod komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z iztokom v odvodnik. Pred iztokom v odvodnik je treba zagotoviti čiščenje vseh vrst padavinskih in komunalnih odpadnih voda do predpisane stopnje čiščenja v skladu s predpisi. Na območjih, kjer je izveden mešani sistem s skupnim odvodom komunalne odpadne vode in padavinske vode, je dopustno odvajati padavinsko vodo v ta sistem le pod pogoji upravljavca javnega kanalizacijskega sistema.
(5) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika oziroma se voda zbira za ponovno uporabo na tak način, da se v čim večji meri zmanjša odtok padavinskih voda z utrjenih površin v javni kanalizacijski sistem ali površinski odvodnik. Če ponikanje padavinskih voda ni mogoče, kar je treba dokazati na podlagi geomehanskega ali hidrološkega poročila, se padavinsko vodo, če je možno in sprejemljivo, odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca te kanalizacije, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje ali površinski odvodnik začasno zadrži kot posebna ureditev na zelenih površinah ali kot podzemni bazen na GP ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo.
(6) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo pritekati na javno površino in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. Padavinska voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste ali železniške proge. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja avtoceste ali železniške proge.
(7) Odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih, utrjenih oziroma tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(8) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode in so v naseljih, so lahko izvedeni kot odprti zadrževalnik ali podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom se lahko uredijo rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(9) Do komunalne čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Komunalna čistilna naprava mora biti zavarovana z varovalno ograjo.
(10) Varovalni pas znaša 3 m od osi komunalnega voda na vsako stran. Rezervat znaša 5 m od osi predvidenega komunalnega voda na vsako stran.
(11) Priporoča se, da se neonesnažena padavinska odpadna voda s streh in očiščena odpadna voda uporablja za zalivanje, namakanje in splakovanje stranišč.
(12) Priporoča se, da se padavinsko odpadno vodo podzemno skladišči za uporabo (zalivanje, namakanje) v sušnih obdobjih (evaporativno hlajenje).
(1) Za vse objekte, ki za ogrevanje ne bodo uporabljali obnovljivih virov energije (npr. sončna energija, lesna biomasa, bioplin, geotermalna energija), je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Kadar se objekt nahaja v EUP, v kateri je načrtovana širitev plinovodnega omrežja, naj objekt do izgradnje plinovodnega omrežja začasno uporablja utekočinjeni naftni plin iz lastnega ali skupinskega rezervoarja, po izgradnji plinovodnega omrežja pa je priporočljivo, da se objekt priključi na plinovodno omrežje. Na območjih, kjer priključitev na obstoječe ali načrtovano plinovodno omrežje po podatkih upravljavca teh sistemov ni možna, je dopustna uporaba ostalih energentov (utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna energija).
(2) Varovalni pas plinovoda se šteje od osi voda na vsako stran, in sicer znaša pri prenosnem sistemu zemeljskega plina 65 m oziroma 100 m od ograje kompresorske postaje, pri distribucijskem sistemu zemeljskega plina pa 5 m.
(3) V skladu s področno zakonodajo je treba za posege znotraj varovalnega pasu sistema zemeljskega plina pridobiti soglasje in projektne pogoje s strani upravljavca sistema.
(gradnja, urejanje in priključevanje na elektroenergetsko omrežje in javno razsvetljavo)
(1) Vse stavbe, razen če ta odlok določa drugače, morajo biti priključene na elektroenergetsko omrežje.
(2) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, s tem da je dopustno 35 kV daljnovode rekonstruirati v napetostni nivo 110 kV in 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(3) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi voda oziroma od zunanje ograje razdelilne (RTP) ali transformatorske postaje (TP) in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 400 kV in 220 kv 40 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kv 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od vključno 20 kv 1 m;
– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m,
– za RP srednje napetosti, TP srednje napetosti 0,4 kV 2 m.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav napetostnega nivoja nad 1 kV ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi pa ni dopustno parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(5) Pogoji za gradnjo objektov in naprav na območjih kulturne dediščine:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje: na območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih je treba vode speljati podzemno, razen, če gre za arheološko dediščino. V tem primeru vodi potekajo po oziroma ob robovih naselij, gozda, cest ipd.;
– ločilno oziroma krmilno mesto mora biti neopazno, umaknjeno na rob (naselja, gozda, ceste ipd.);
– transformatorska postaja se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine. Če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in iz smeri vedut na prostorske dominante;
– relejna hišica se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine;
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine. Primerna lokacija je npr. trgovina, bencinska postaja.
(6) Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih praviloma izvede podzemno, tako v primeru novogradnje kot rekonstrukcije, na območju gozda pa se izvede zračni kabel.
(7) Za vse površine v javni rabi na območjih namenske rabe S, C, B in Z je priporočljivo, da so osvetljene s sistemom javne razsvetljave. Pri tem je treba upoštevati področne predpise o osvetljevanju.
(8) Varovalni pas in rezervat za sistem javne razsvetljave znaša 3 m od osi voda na vsako stran.
(9) Na območjih naselbinske dediščine svetila ne smejo biti višja od slemen objektov. Izdelana mora biti celostna podoba naselja ali dela naselja.
(10) Novogradnja in obnova nizko in srednje napetostnih vodov naj se izvaja pticam prijazno. Pri novogradnjah in obnovah naj se izolirajo vodniki, da ne bo prihajalo do kratkega stika in posledičnega pogina ptic.
(gradnja in urejanje komunikacijske infrastrukture)
(1) Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja samostoječih antenskih stolpov je dopustna na območjih namenske rabe IP, IG, E, O, F, K2, G (samo gospodarski gozd) in f;
– gradnja drugih telekomunikacijskih objektov in naprav (bazne postaje, antene, oddajniki) so dopustni na območjih namenske rabe S, C, I, B, ZS, ZD, P, E, O, F, A, K, G, LN in f;
– ne glede na namensko rabo prostora telekomunikacijski objekti in naprave niso dopustni na objektih vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa, objektih zdravstvenega in socialnega varstva, na otroških in športnih igriščih, urejenih zelenih površinah in kulturnih spomenikih;
– za postavitev objektov in naprav brezžičnih sistemov na območjih namenske rabe S in CU so upravljavci brezžičnih sistemov dolžni izdelati strokovno preveritev, s katero se utemelji smiselnost umestitve na ta območja, preverijo dopustne sevalne obremenitve in optimizira vir sevanja – usmerjenost, oddajna moč ter višina antene in njen sevalni diagram tako, da se zagotovijo čim manjše emisijske in skupne (imisijske) vrednosti EMS na človeku dostopnih lokacijah. Strokovna ocena vključuje tako analizo umestitve objektov in naprav, da se zagotovi vidna kakovost prostora. Strokovna preveritev je:
– če gre za objekt ali napravo, za katero je treba pridobiti dovoljenje, pogoj za izdajo tega dovoljenja;
– če gre za objekt, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja, del poročila o vplivih na okolje in pogoj za izdajo okoljevarstvenega soglasja;
– če gre za objekt, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja, del dobre prakse.
– objekti in naprave brezžičnih sistemov se v naseljih v čim večji meri umeščajo na obstoječe in predvidene objekte. Prednostno se umeščajo na območja in objekte, namenjene dejavnostim, kot so trgovsko-nakupovalne, poslovne, industrijske, prometne in komunalne dejavnosti;
– objekti in naprave brezžičnih sistemov se zunaj naselij v čim večji meri umeščajo v obstoječe infrastrukturne koridorje in objekte;
– objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m2, za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m, je dopusten na vseh območjih stavbnih zemljišč;
– objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in varovanih območjih narave. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave;
– objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na območjih ali objektih kulturne dediščine. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je dopustno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objektov in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije na vidno izpostavljenih lokacijah v bližini prostorskih dominant kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih zavodov za varstvo kulturne dediščine;
– vode, objekte in naprave naj se združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– pri umeščanju v prostor naj bo v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost objektov in naprav in vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto;
– oblikovanje objektov (barva, oblika stebrov in anten) mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji in naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe, tako da so čim manj vidno izpostavljeni.
(3) Varovalni pas znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran.
(4) Varovalni pas komunikacijskega oddajnega sistema se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni pas obsega tridimenzionalno območje od antene in se določi glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.
(5) V varovalnih pasovih in rezervatih komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– objektov zdravstvenega in socialnega varstva, objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov upravnih, trgovskih, storitvenih ali gostinskih dejavnosti,
– otroških in športnih igrišč ter javnih zelenih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto za odpadke mora biti na GP. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojnim občinskim organom za okolje določi zbirno mesto na javni površini.
(2) Zbirna mesta za odpadke in ekološki otoki morajo biti dobro prometno dostopni in locirani izven cestišča.
(3) Ekološki otoki (zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov) se locirajo na utrjenih površinah, namenjenih javni rabi, v izmeri glede na izkazane potrebe območja. Umeščanje v prostor naj bo takšno, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč pri pogledih s ceste in iz objektov. Če meji na travnato površino, se ga zakrije s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno znotraj naselja ali dela naselja. Ekološki otoki na območjih namenske rabe ZP niso dopustni.
(4) Ekološki otoki znotraj jeder naselbinske dediščine niso zaželeni. Če že, potem mora biti ekološki otok čim bolj zakrit in nevpadljiv; priporoča se uporaba naravnih materialov, prilagojenih funkciji, naselju in krajini. V mestu naj bo oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno podobo urbane opreme.
(5) Industrijske odpadke je treba do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov skladiščiti v posebnih namensko zgrajenih skladiščih na območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer nastanejo.
(6) Zadrževanje, zbiranje ali odlaganje odpadkov, izven za to določenih mest, ni dopustno.
(omejitve v zvezi z zračnim prometom)
(1) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliškega terena za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če so znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov ipd.
(2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
3.4.11 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.4.11.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
(1) Za vsak poseg v evidentirana območja ohranjanja narave je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojnega zavoda za ohranjanje narave.
(2) Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnjo, se morajo načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Pri načrtovanju sicer dopustnega posega v prostor, ki ga dopušča ta odlok, mora izvajalec izbrati tisto rešitev, ki bo pomenila najmanjši možen poseg v naravo in izbrati tisto alternativno tehnično rešitev, katere izvedba ne bo okrnila narave.
(3) Za posege v evidentirana območja ohranjanja narave je treba v primeru neskladja določb tega odloka s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave upoštevati slednje.
(4) Na območju, ki je življenjski prostor velikih zveri, se odlaganje vseh odpadkov antropogenega izvora uredi tako, da je dostop rjavemu medvedu onemogočen.
(5) Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom se v vseh EUP po izvedenih posegih (tudi gradbeno inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin.
(6) Do sprejetja upravljavskega načrta za krajinski park Ljubljansko barje morajo biti posegi skladni s predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje.
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: objekti in območja KD). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja KD so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva KD (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih KD so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih KD niso dopustni novogradnja, prizidava, rekonstrukcija ter druga dela, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja KD, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij KD niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva KD.
(6) Na objektih in območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje KD. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega ohranjanja KD veljajo pogoji celostnega ohranjanja KD.
(7) Objekte in območja KD je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja KD ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja KD veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij KD. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja KD, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij KD.
(10) Za registrirano KD, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje KD, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano KD, veljajo PIP, določeni v tem členu.
Za registrirano KD veljajo dodatno še PIP za posamezne vrste KD.
– Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti KD varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
– Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
– Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Predvsem ni dopustno:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dno vodotokov in jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dopustni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli pristojen organ za varstvo kulturne dediščine.
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave OPPN.
– Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
– Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih KD velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju KD. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost KD, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje KD ali registrirano KD, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo KD.
(13) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezni EUP, če je tako določeno s posebnimi PIP, ki veljajo za to EUP.
(14) Za poseg v objekt ali območje KD se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki KD uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo KD. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah. Obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju KD zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(19) Pri načrtovanju posegov na območju naselbinske dediščine Vrhnika – Trško jedro (EŠD 843) je treba upoštevati Konservatorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike – Analitični del (z usmeritvami za načrtovalski del KNP za območja OPPN s KNP Tržaška cesta – Cankarjev trg, Stara cesta – Vas in Hrib – Gradišče (izdelovalci: Inštitut Villa Sancti, Geodetski inštitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Avgusta d.o.o., LUZ d.d.). Za vse posege je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
3.4.11.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise iz področja varstva zraka.
(2) Za zmanjšanje emisij v zrak se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije ter izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije v objektih.
(3) Spodbuja se ureditve skupnih kotlovnic in ureditev omrežja daljinskega ogrevanja na biomaso.
(4) Na območjih, kjer je zgrajeno omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, se spodbuja priklop na to omrežje.
(5) Objekte, ki so pomemben vir emisij v zrak, je dopustno umeščati le na območja, namenjena proizvodnim dejavnostim.
(1) Pri gradnji in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Zunanja meja priobalnih zemljišč vodotokov 1. reda sega v urbaniziranih območjih 15 m od vodnega zemljišča, izven urbaniziranih območij pa najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Na ostalih vodotokih in stoječih vodah zunanja meja priobalnih zemljišč sega 5 m od meje vodnega zemljišča.
(4) Dopustne posege v priobalno zemljišče vodotoka določajo predpisi s področja upravljanja voda.
(5) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(6) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(7) Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnih organov za upravljanje voda in ohranjanje narave.
(8) Na zakonito zgrajenih objektih na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
(9) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(10) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.
(11) Pri posegih na vodnih in priobalnih zemljiščih je treba upoštevati že pridobljene vodne pravice podeljene na podlagi področnega predpisa.
(12) Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.
(13) V primeru izvedbe posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov. Določeni morajo biti cilji, omejitve in potrebni omilitveni ukrepi.
(14) Vsa gradbena dela naj se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.
(15) Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
(16) Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
(17) V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo takoj (v isti rastni sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na obravnavanem območju že prisotne (npr. potaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora biti zagotovljena zveznost vegetacije; zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.
(18) V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokov. V primeru pojava invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopia japonica) je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem te vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje japonskega dresnika.
(19) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V enakem smislu morajo biti urejene tudi pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže, zlasti podzemne garaže.
(1) Vodovarstvena območja so določena s predpisi s področja varstva voda.
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le v skladu s pogoji in omejitvami veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa za vode.
(3) Enako kot vodovarstvena območja je treba varovati pred onesnaženjem tudi vire pitne vode, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij.
(1) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje pristojne javne gozdarske službe. Za graditev objektov zunaj gozda se mora pridobiti mnenje javne gozdarske službe, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(2) Novogradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov ob gozdnih površinah znotraj stavbnih zemljišč je dopustna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba oziroma posameznega gozdnega drevja. Izjemoma je odmik lahko manjši ob upoštevanju pogojev, navedenih v soglasju oziroma mnenju pristojne službe s področja gozdarstva.
(3) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti.
(4) Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ. Posegi v varovalni gozd se presojajo na podlagi vpliva posega na varovalni gozd in funkcije gozda.
(5) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(6) V primeru poseganja v gozd je treba izvesti sanacijo novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč)
Ob načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poljskih oziroma gozdnih poti je treba le-te nadomestiti z novimi.
3.4.11.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelane in potrjene strokovne podlage »Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013)«. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago »Poplavna študija za območje občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013)«, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(6) Območje sistema Zrnica – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– na vodotoku Mrzli potok delno razbremeniti konice visokovodnih valov z bočnim prelivanjem v suhi zadrževalnik pri Štancarju ter izvesti preliv za odvodnjo viška visokih voda iz Mrzlega potoka. Ukrep se izvede v EUP DG_3168 (K1);
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj ter območja proizvodnih dejavnosti. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: DG_549 (SK), DG_2079 (SK), DG_533 (A), DG_3168 (K1), DG_541 (SK), DG_1895 (SK), DG_511 (SSea), DG_513 (SSea), DG_1858 (SK), DG_512 (CD), DG_514 (SSea), DG_526 (SK), DG_508 (SK), DG_507 (SK), DG_503 (IG), DG_506 (SK), DG_501 (IG), DG_548 (SSea), DG_1248 (ZS), DG_516 (SK), DG_2063 (CD);
– zgraditi prepust v primeru rekonstrukcije ceste Drenov Grič – Kurja vas. Ukrep se izvede v EUP DG_3171 (K2) in DG_3168 (K1);
– zmanjšati pretočne odprtine mostu, nad vodotokom Zrnica, dolvodno od razcepa krajevne ceste pri Štancarju v smeri proti Horjulu in v smeri Log pri Brezovici. Ukrep se izvede v EUP DG_541 (SK);
– izvesti odvod vod Male Zrnice v obstoječi, a zasuti prepust pri hiši Drenov Grič 189, nato odvodnja po jarku ob AC proti jugovzhodu, kjer vodo speljemo v obstoječ prepust pod AC. Ukrep se izvede v EUP-jih: DG_511 (SSea), DG_1246 (PC), DG_3159 (K1) in DG_1245 (PC).
(7) Območje sistema Podlipščica z Lahovko, Perilom in Ribnjakom – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij centralnih dejavnosti ter območij proizvodnih dejavnosti. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: PO_705 (SK), PO_706 (SK), PO_688 (SK), VR_1469 (E), VR_1321 (SSea), VR_1320 (SSv), VR_2066 (ZS), VR_2055 (ZD), VR_1447 (IG), VR_1985 (PC), VR_1865 (PO), VR_2102 (ZD), VR_1452 (IP), VR_2077 (ZS), VR_1291 (SSea), VR_1315 (IG), VR_2033 (SSea), VR_1449 (CU), VR_1450 (CU), VR_1451 (SSea), VR_645 (SSea), VR_2035 (SSea) in VR_1965 (ZD);
– delno preusmeriti in prestaviti izlivni odsek vodotoka Perilo z izlivom v vodotok Lahovka. Poseg se izvede v EUP-jih: SV_1377 (VC), SV_3033 (K1) in VR_1452 (IP);
– delno preusmeriti in prestaviti izlivni odsek vodotoka Ribnjak z izlivom v vodotok Lahovka. Poseg se izvede v EUP-jih: VR_1320 (SSv), VR_2102 (ZD) in VR_1452 (IP).
(8) Območje sistema Velike in Male Ljubljanice s pritokom Bela – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– zgraditi zadrževalnik na Beli. Ukrep se izvede v EUP-jih: VR_1950 (VI), VR_1805 (PC), VR_1806 (K2), VR_1807 (G), VR_1808 (G), VR_1809 (G), VR_1811 (G), VR_3708 (G), VR_3709 (K2), VR_3710 (G), VR_3712 (G), VR_1822 (VC), VR_2151 (O), VR_2036 (G) in VR_2037 (G);
– alternativa izgradnji zadrževalnika na Beli je izgradnja protipoplavnih nasipov oziroma zidov na celotnem odseku Bele skozi pozidano območje. Ukrep se izvede v EUP-jih: VR_1389 (SSea), VR_1392 (SSeb), VR_2105 (SSea), VR_1846 (SSea) in VR_2106 (SSea);
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in športnega parka. Ukrepi se izvedejo v EUP-jih: VR_1422 (SSea), VR_1426 (SSeb), VR_2703 (K1), VR_2661 (K1), VR_1673 (PC), VR_1392 (SSeb), VR_1362 (IG), VR_1700 (CD), VR_1360 (SB), VR_1359 (SB), VR_477 (SSea), VR_1358 (SSea), VR_481 (SSv), VR_1369 (SSea), VR_1367 (SSea), VR_1366 (Sv), VR_1680 (SSea), VR_465 (CD), VR_466 (IG), VR_1278 (SSea) oziroma VR_1277 (ZP), VR_1270 (SSea) oziroma VR_1410 (ZP), VR_1861 (SK), VR_1381 (SK), VR_1269 (BC), VR_2026 (CD), VR_473 (CU), VR_457 (CU) oziroma VR_1412 (ZP) in VR_1313 (ZD), VR_1766 (CU) oziroma VR_1444 (ZD), VR_1330 (SSea) in VR_1470 (O);
– izvesti nov jarek za prestrezanje zalednih voda, ki pritečejo iz vrtač z Betajnove ter izvedba odvodnje v strugo Bele. Poseg se izvede v EUP-jih: VR_1659 (SSeb), VR_2703 (K1), VR_1673 (PC) in VR_1374 (VC);
– na vodotoku Bela delno razbremeniti konice visokovodnih valov z bočnim prelivanjem v suhi zadrževalnik Dolge njive z izvedbo preliva za odvodnjo viška visokih voda Bele. Poseg se izvede v EUP-jih: VR_1901 (VC) in VR_2703 (K1);
– izvesti odvod zadržanih vod iz suhega zadrževalnika Dolge njive preko odvajalnega jaška.
(9) Območje sistema Ljubljanica in pritoki – usmeritve za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:
– izvesti protipoplavni nasip, zid oziroma dvig terena za varovanje obstoječih in načrtovanih območij stanovanj, območij proizvodnih dejavnosti in površin za turizem. Posegi se izvedejo v EUP-jih: VR_1676 (BT), VR_1870 (IP), VR_1338 (O), VR_1337 (O), VR_2054 (O), VR_1336 (O), VR_1867 (O), VR_1868 (IP), VR_1335 (CD), VR_1333 (SK), BB_371 (SK), BB_373 (ZS), BB_1814 (SK), BB_1747 (SK), BB_400 (SK), BB_1760 (SK), BB_1763 (O) in BB_1750 (SK).
(10) Točne lokacije ukrepov so prikazane v strokovni podlagi »Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013)«.
(1) Vrtač ni dopustno zasipavati. Zasip vrtače je dopusten v primeru, da je le-ta opredeljen v ustrezni strokovni podlagi ter, če je za zasip pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje skladno s področno zakonodajo.
(2) Možnost zasipa vrtač, ki se nahajajo v zahodnem in južnem delu mesta Vrhnika, je opredeljena v strokovni podlagi »Študija vrtač v Občini Vrhnika: porazdelitev, značilnosti in pogoji rabe«, izdelal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, junij 2022. Vrtače iz strokovne podlage so prikazane v prilogi OPN Prikazu stanja prostora. Točno lokacijo in obseg vrtač se določi z geodetskim posnetkom ob pripravi projektne dokumentacije.
(3) Vrtače se delijo na:
– Kategorija 1: Strogo varovane vrtače z ohranjanjem naravnega okolja: V območju vrtače niso dopustni posegi in gradnja objektov. Ni dopustno spreminjanje reliefnih oblik in hidrografske funkcije ter večji posegi v vegetacijo. Dopušča se košnja trave in poseganje v vegetacijo zaradi čiščenja gozda.
– Kategorija 2: Varovane vrtače z ohranjanjem kulturne krajine: Namen njihovega varovanja je ohranjanje kmetijske rabe površja (pašnik, košnja travnikov ali obdelava njiv). Ni dopustno zasipavanje ali drugo spreminjanje reliefa in hidrografske funkcije vrtač.
– Kategorija 3: Vrtače, primerne za urbano ali kmetijsko rabo pod posebnimi pogoji: Pogoje za zasip vrtač je potrebno določiti na podlagi dodatne strokovne podlage, ki mora določati, da se prostorska ureditev prilagaja geometriji značilnega kraškega reliefa in tako, da se ohranja konkavna oblika zasutih vrtač. S hidravlično študijo je potrebno dokazati, da zaradi zasipanja vrtače ne bo prišlo do negativnih vplivov na sosednja zemljišča oziroma območja in z omilitvenimi ukrepi izravnati povečan odtok in zmanjšanje zadrževalnih volumnov. Zasip vrtač in urbana raba se izvajata pod pogoji določenimi v tem členu ter pogoji dodatne strokovne podlage.
– Kategorija 4: Vrtače primerne za urbano ali kmetijsko rabo: Zasip vrtače je dopusten pod pogoji določenimi v tem členu. Če se vrtača nahaja na stavbnem zemljišču, je dopustna urbana raba pod pogoji določenimi v tem členu. Če se vrtača nahaja na kmetijskem zemljišču, je dopustna samo kmetijska raba.
(4) Zasute ali delno zasute vrtače: Zasute ali delno zasute vrtače, ki so na območju stavbe namenske rabe, se lahko uporabljajo za urbano rabo, če so v kategoriji 3 in 4 in se sanirajo pod pogoji določenimi v tem členu. Vrtače, ki so zasute z odpadki, se morajo sanirati. Vrtače, ki so v kategoriji 1 in 2, a so delno ali povsem zasute, je potrebno zasipavanje v njih prekiniti in vzpostaviti prvotno stanje. Zasute vrtače, katerih površje ni urejeno, je obvezno sanirati in rekultivirati. Sanacija površja je obveznost lastnika parcele.
(5) Vrtače z dnom pod 310 m nadmorske višine: V vrtače z dnom pod nivojem 310 m nadmorske višine poseganje, ki bi spremenilo lastnosti sedimentov v dnu vrtače, ni dopustno; to so izkopavanje, dodatno zasipavanje in kompakcija.
(6) Vrtače z dnom pod 320 m nadmorske višine: Za vrtače pod nivojem 320 m nadmorske višine, ki so predvidene za urbano rabo, je potrebno izdelati dodatno študijo potencialnega hidrološkega vpliva na obstoječe objekte.
(7) Pogoji za izvedbo zasipa vrtač:
– za vse vrtače, kjer je dopusten zasip, si mora investitor (lastnik zemljišča) na podlagi izdelane projektne dokumentacije, pridobiti dovoljenje za zasip vrtače, skladno s področno zakonodajo. Izdelan mora biti projekt zasipa in končne ureditve s tlorisno karto in profili. Projektna dokumentacija mora vsebovati izvedbo ponikanja in zadrževanja padavinske vode na način, da se z gradbenimi posegi ne bo spremenil odtok površinskih voda ali podtalnice, ki bi povzročil tretjim osebam materialno škodo;
– končna ureditev zasute vrtače se mora prilagajati geometriji značilnega kraškega reliefa;
– ohranja se konkavna oblika zasute vrtače;
– vrtač ni dopustno zasipavati nad spodnjim robom vrtače, ki mora biti določena v projektni dokumentaciji;
– pred zasipavanjem vrtače je potrebno iz dna vrtače odriniti humusno plast in jo po zasipu uporabiti za rekultivacijo površin na območju vrtače;
– vrtače je dopustno zasuti samo z ustreznim materialom kot določa okoljska zakonodaja.
(8) Pogoji urbane rabe na zasutih vrtačah:
– dopusten način gradnje objektov (razen pomožnih objektov za lastne potrebe in ograj) na območju vrtač je s temeljenjem celotnega objekta v skalno osnovo na robu (pobočju) vrtač;
– dopusten način izrabe nasipnega osrednjega dela vrtače so površine na raščenem terenu, brez objektov (razen pomožnih objektov za lastne potrebe in ograj) ter utrjenih zunanjih površin, namenjenih motornemu prometu. Nasipni osrednji del vrtače se določi v strokovni podlagi ali projektni dokumentaciji za zasip vrtač in mora obsegati vsaj 30 % celotne nasipne površine.
(varstvo pred plazovi in erozijo)
(1) Območja verjetnosti pojavljanja vseh pobočnih premikov so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Na območjih zelo velike in velike verjetnosti pojavov pobočnega premikanja je obvezen obširen in detajlni pregled terena s strani inženirskega geologa pred načrtovanjem vseh posegov v prostor. Obvezen je pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(3) Na območjih srednje vrednosti pojavov pobočnega premikanja je obvezen pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(4) Na območjih majhne vrednosti pojavov pobočnega premikanja je priporočljiv pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja in pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(5) Na območjih zelo majhne vrednosti pojavov pobočnega premikanja je priporočljiv pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika, če pri izvajanju gradbenih izkopov nastanejo težave. Priporočila iz pregleda morajo biti upoštevana pri projektiranju posega v prostor.
(6) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dopustni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo zmanjševanju nevarnosti plazov in erozije.
(7) Na erozijskih območjih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske ali bočne erozije, ni dopustno:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, ki ni skladno z usmeritvami gozdnogospodarskega načrta,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavnih z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa, ki ni skladno z usmeritvami gozdnogospodarskega načrta.
(8) Na plazljivih območjih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, ni dopustno:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(9) Na plazovitih območjih, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika verjetnost, da se pojavijo, ni dopustno krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(10) Na ogroženih območjih niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili materialno škodo na objektih ali bi negativno vplivali na druge objekte in območja.
(11) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in razgaljenih površinah je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela, da se preprečijo erozijski pojavi.
(12) Za posege, dopustne na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, se skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja obravnavana območja, pridobi mnenje pristojnih služb.
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
(območja zaščite in reševanja)
Za potrebe zaščite in reševanja so določena območja:
– za evakuacijo prebivalstva in njegovo nastanitev: športni park Vrhnika (VR_1269), igrišče ob OŠ AMS Vrhnika (VR_1297), območje bivše Vojašnice 26. oktober (VR_3713 in VR_2116), športni park Tičnica (VR_2110), športni park Drenov Grič (DG_515), športni park Verd (VR_1473), športni park Stara Vrhnika (SV_963), športni park Podlipa (PO_691), športni park Bevke (BB_399), igrišče ob šoli Bevke (BB_1796), športni park Blatna Brezovica (BB_373), športni park Pokojišče (BO_1813);
– za pokop ljudi: pokopališče Vrhnika (VR_1364), pokopališče Verd (VR_1347), pokopališče Stara Vrhnika (SV_962), pokopališče Podlipa (PO_702), pokopališče Velika Ligojna (VL_1831), pokopališče Bevke (BB_1231), pokopališče Blatna Brezovica (BB_359), pokopališče Zaplana (ZA_1819);
– za deponijo ruševin: območje Tičnica (VR_2127, VR_2080, VR_2176, VR_2140, VR_2126, del VR_2129, VR_3528), kamnolom Verd (VE_294), odlagališče IUV pri kamnolomu Verd (VE_298), kamnolom Čelo (SV_988), bivši kamnolom Podčelo (SV_1572), kamnolom Lesno Brdo (DG_537), kamnolom Drenov Grič (DG_493), kamnolom Mivšek, Zaplana (ZA_1071);
– za pokop kadavrov: bivša deponija na Tojnicah (VR_1337);
– heliport: stadion v športnem parku Vrhnika (VR_1269).
Gradnja in urejanje zaklonišč osnovne zaščite se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja gradnjo in vzdrževanje zaklonišč.
3.4.11.4 Obrambne potrebe
(1) Objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo v Občini Vrhnika so:
– Vojašnica Ivan Cankar – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Končni hrib – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Strmica – Vrhnika – območje izključne rabe,
– Rakov hrib – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– Ljubljanski vrh – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe in
– Podkotelj – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe.
(2) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dopustne prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitve objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov:
– v štirimetrskem pasu zunaj ograje območij za potrebe obrambe niso dopustne gradnje objektov visoke gradnje ter izvajanje ureditev ozelenjevanja z grmovno in drevesno vegetacijo;
– v oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo;
– v oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 25 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij.
(varstvo vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč)
(1) Na lokacijah, kjer se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča je skladno z določbami zakona, ki ureja vojna grobišča, ni dopustno:
– spreminjati zunanji videz grobišča v nasprotju z zakonom,
– poškodovati grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente in
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo kršitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(2) Lokacije vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč so označene v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN.
3.4.12 Varovanje zdravja
(1) Zagotovi se dodatne vire pitne vode ter nadgradi obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Za zagotavljanje kakovostne pitne vode se sanira vodovodni sistem v tistem delu, kjer so vodovodne cevi iz azbesta.
(3) Za izboljšanje bivalnega okolja se dogradi manjkajoče komunalno omrežje ter obnovi dotrajano obstoječe komunalno omrežje.
(4) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja preko omrežja individualnih in skupnih zbirnih mest za komunalne odpadke.
(5) Obrati, ki lahko povzročajo onesnaženje okolja večjega obsega, se lahko umeščajo le v območja z namensko rabo IP in v skladu s predpisi, ki urejajo vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(6) Obrati večjega in manjšega tveganja za okolje se lahko umeščajo le v območja z namensko rabo IP in v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
(7) Na območjih, na katerih so tla onesnažena nad mejno vrednostjo, ni dopustno načrtovati objektov in ureditev, ki so namenjene stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ali zadrževanju večjega števila ljudi.
(8) Območje Občine Vrhnika je prepoznano kot območje z možnostjo večje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je treba gradnjo objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, nastanitvene kapacitete za potrebe zdravstva, domovi starejših občanov ipd.) načrtovati na način, ki bo preprečeval vstop radona v stavbo. Pri gradnji je treba upoštevati Smernico za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj.
(1) V skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom se na območju stavbnih zemljišč določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– območja namenske rabe SB, za katere se določa II. stopnja varstva pred hrupom;
– območja namenske rabe C, ki so pretežno namenjena izobraževanju ali zdravstvu, ali deli teh območji, namenjeni tem dejavnostim, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom;
– območja namenske rabe I, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Na območjih namenske rabe PC in PŽ ter območjih lokalnih cest (kategorizacija ceste LC) se določa IV. stopnja varstva pred hrupom. Za ostala območja prometnih površin in GJI se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(3) Na stavbnih zemljiščih z II. stopnjo varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih cestah znaša 15 m na vsako stran od roba cestnega telesa.
(4) Na območjih namenske rabe K1, K2, G, L in f se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa, ki so s posebnimi predpisi določene za posamezne stopnje varstva pred hrupom, so lahko presežene za javne prireditve, javne shode ali druge začasne dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa za okolje.
(6) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
(7) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za spremembo namembnosti objekta izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
(8) Obstoječe vire čezmernega hrupa je treba sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
(9) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege treba načrtovati tako, da ne bo treba izvesti dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa.
(10) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dopustno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(11) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise in načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.
(12) Za nova območja poselitve oziroma za gradnjo novih stanovanjskih objektov v vplivnem pasu avtoceste, za katere je predvidena izdelava OPPN, je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju, zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe s katerimi bo zagotovljeno, da mejne vrednosti obremenitve s hrupom v objektih in na pripadajočih zunanjih površinah tudi v dolgoročnem obdobju ne bodo presežene. V OPPN mora biti za vse ukrepe utemeljena tudi njihova izvedljivost in določen investitor.
(13) Na območju namenske rabe CU, ki se nahaja na območju obremenjenosti s hrupom zaradi avtoceste, se za vse obstoječe varovane prostore stavb predvideva ustrezna pasivna zaščita skladno s področnimi predpisi.
(14) Hrup na otroških igriščih v času igre naj ne presega 55 dBA. V vsakem primeru naj se na območjih, ki so namenjena otrokom, zagotavlja mirno okolje.
Pri novogradnjah, prizidavah in nadomestnih gradnjah objektov je v bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) objektov, ki se gradijo, in v bivalnih prostorih obstoječih objektov v vplivnem območju treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:
– dne 21. 12. – 1 ura,
– dne 21. 3. in 21.9 – 3 ure,
– dne 21. 6. – 5 ur.
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise varstva pred požarom ter za primer požara zagotoviti:
– odmike med objekti ali ustrezne protipožarne ločitve,
– prometne/manipulacijske površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– zajem odpadnih požarnih voda, kadar obstaja verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami (npr. lovilne posode brez odtokov, odporne na vse vplive potencialnih snovi).
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo omejiti ali preprečiti dovoza do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Za varstvo pred požari je v skladu s področnimi predpisi treba zagotoviti urgentne poti in površine.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik in radar.
(2) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Za vse obstoječe zakonito zgrajene objekte (prizidave, spremembe namembnosti objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje in pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene.
(4) Načrtovanje in gradnja stanovanjskih objektov v elektroenergetskih koridorjih obstoječih oziroma predvidenih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 110 kV ali več nista dopustni.
(5) Pri umeščanju stanovanjskih objektov v bližini elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 35 kV ali več se upošteva varovalne pasove iz tretjega odstavka 59. člena tega odloka.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z zmanjšano porabo električne energije na prebivalca, okolju prijaznim režimom osvetljevanja (nočni varčevalni režim), z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z zamenjavo in uporabo varčnih in okolju prijaznih svetilk in sijalk, v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
3.4.13 Območja, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni načrti
(območja, za katera veljajo sprejeti PIN)
(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti PIN, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo.
(2) Za območja, ki so s tem odlokom opredeljena za pripravo OPPN, se do njihovega sprejetja upoštevajo določila veljavnega PIN.
3.4.14 Območja urejanja z OPPN
(priprava OPPN, ki so določeni s tem odlokom)
(1) Za območja, za katera je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za njegovo izdelavo. Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi druge PIP tega odloka (splošne, glede na namensko rabo), ki jih usmeritve za OPPN ne spreminjajo.
(2) Če OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno območje in določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN.
(3) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto in da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(4) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je treba izdelati strokovne podlage in strokovne rešitve prostorskih ureditev, določiti in rezervirati morebitne površine za programe družbene infrastrukture, omrežja prometne in GJI, etape in faznost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. Vsak del OPPN mora biti funkcionalno zaokrožen in vsebovati vsaj tolikšen delež ureditev za javne programe (parkirišča, zelene površine, igrišča ipd.), kolikšen je predpisan za celotno območje OPPN.
(5) Kjer je pri izvajanju OPPN dopustna etapnost, mora vsaka etapa zajeti vsaj 25 % območja predvidenega za OPPN.
(6) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko poveča in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da se sprememba meje utemelji v sklepu o pripravi OPPN.
(urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaj in strokovne rešitve prostorskih ureditev v OPPN)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve izdela eden ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo OPPN, odloči strokovna komisija.
(2) Izvedba natečajev ni obvezna.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih OPPN oziroma v sklepu o pripravi OPPN.
(dopustne gradnje in druga dela do sprejema OPPN)
(1) Do sprejema OPPN so na območjih, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov ali dela objekta v skladu z namensko rabo EUP,
– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in ograj na GP obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI, novogradnja GJI v območju obstoječe javne ceste ter gradnja priključkov na GJI,
– parcelacija zemljišč za gradnjo GJI za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč,
– parkirne površine (kot začasna ureditev do sprejetja OPPN),
– pločniki, kolesarske povezave, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– urejanje odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča ipd.,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
(2) Posegi na območjih kulturne dediščine so dopustni izključno z upoštevanjem kulturnovarstvenih pogojev in pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) V posameznih območjih OPPN so poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni tudi posegi navedeni v prilogi 3.
(4) Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, parcelacija ni dopustna, razen za potrebe GJI.
(posebni pogoji za gradnjo stanovanj)
Pri pripravi OPPN, ki vključuje stanovanjske stavbe, je treba izdelati preveritev obstoječih zmogljivosti obstoječih vrtcev, osnovnih šol, domov za ostarele in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če pristojni občinski organ za družbene dejavnosti, ugotovi, da so obstoječe zmogljivosti neustrezne, je treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi tudi nove objekte družbene infrastrukture.
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso predvideni z OPN)
OPPN se izdela za posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če:
– se izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN za predlagano območje,
– gre za sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– gre za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer je predvidena komasacija,
– gre za gradnjo na stavbnih zemljiščih, kjer ni mogoče zagotoviti dostopov do GP,
– gre za gradnjo ali kompleksne preureditve na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,5 ha,
– gradnje vseh vrst energetskih objektov z močjo nad 10 MW, razen če gre za objekt v sklopu zaključenih industrijskih obratov, ki je namenjen izključno interni uporabi,
– gre za gradnjo objektov in naprav GJI,
– gre za urejanje, sanacijo in prenovo delov naselij,
– gre za sanacijo degradiranih območij izven naselij.
3.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo prostora
(stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na ravnem terenu – SSea)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na ravnem terenu so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrtne, trgovske in storitvene gostinstvo in turizem, poslovne, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – eno in dvostanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki), – objekti za kmetijstvo so dopustni le na GP obstoječe kmetije in v radiju 100 m od GP, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: – v primeru prizidave in/ali spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe tipa AP z namenom vzpostavitve ene dodatne stanovanjske enote na objektih zgrajenih pred letom 2005, določila 19. člena za dvostanovanjsko stavbo ne veljajo; – skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni dopustno. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 40 % | / | najmanj 30 % |
APd | največ 50 % | / | najmanj 25 % |
AS | največ 50 % | / | najmanj 25 % |
C | največ 50 % | 0,8 | najmanj 30 % |
Višina objektov: – največ do P + 1N + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – stanovanjske stavbe: AP, APd (kadar to dopuščajo posebni PIP oziroma usmeritve za OPPN), AS (kadar to dopuščajo posebni PIP oziroma usmeritve za OPPN), – ostali objekti: AP, C (samo v primeru objekta za družbene dejavnosti). |
(stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na razgibanem terenu – SSeb)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na razgibanem terenu so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – enostanovanjske stavbe, – dvostanovanjske stavbe pod posebnimi pogoji, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki), – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – objekti za kmetijstvo so dopustni le na GP obstoječe kmetije in v radiju 100 m od GP, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: – dvostanovanjska stavba je dopustna samo v primeru prizidave in/ali spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe tipa AP z namenom vzpostavitve ene dodatne stanovanjske enote, vendar le na objektih zgrajenih pred letom 2005. V tem primeru določila 19. člena za dvostanovanjsko stavbno ne veljajo; – skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni dopustno. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 40 % | / | najmanj 35 % |
C | največ 40 % | 0,8 | najmanj 35 % |
Višina objektov: – največ do P + 1N + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – stanovanjske stavbe: AP, APd (kadar to dopuščajo posebni PIP oziroma usmeritve za OPPN), AS (kadar to dopuščajo posebni PIP oziroma usmeritve za OPPN), – ostali objekti: AP, C (samo v primeru objekta družbene dejavnosti). |
(stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe – SSv)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – večstanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. Objekti za lastne potrebe in ograje, ki niso bile načrtovane v DGD osnovnega/glavnega objekta, pomožni kmetijski objekti in bazne postaje niso dopustni. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – da vse skupaj ne presegajo 20 % bruto etažnih površin celotnega območja (EUP), – če so dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah, so dopustne le v pritličjih in z ločenimi vhodi tako, da obiskovalci ne motijo stanovalcev, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za gostinstvo, turizem in poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: – dopustna je izraba podstrešij brez posegov v strešno konstrukcijo, – skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni dopustno. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
BP | največ 35 % | največ 0,8 | najmanj 35 % |
BPo, C | največ 50 % | največ 0,8 | najmanj 30 % |
Višina objektov: – največ do P + 4N ali P + 4N + M ali T. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – stanovanjske stavbe: BP, BPo, – ostali objekti: BP, BPo, C. |
(stanovanjske površine za posebne namene – SB)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Stanovanjske površine za posebne namene so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, gostinstvo, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – stanovanjske stavbe za posebne namene, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo zadovoljevanju prebivalcev območja, – da nimajo negativnega vpliva na okolje ali moteče na osnovno dejavnost, – da vse skupaj ne presegajo 10 % bruto etažnih površin celotnega območja (EUP), – če so dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah, so dopustne le v pritličjih in z ločenimi vhodi tako, da obiskovalci ne motijo stanovalcev, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež poslovnih prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo, družbene in druge je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
BP, BPo, C | največ 50 % | največ 0,8 | najmanj 40 % |
Višina objektov: – največ do P + 2N ali P + 1N + M ali T. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa, z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
Tip zazidave: – BP, BPo, C. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP oziroma na območju (EUP) mora biti najmanj 5 dreves/1000 m2. |
(površine podeželskega naselja – SK)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine podeželskega naselja so namenjene bivanju, kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajočim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – bivanje, – kmetijstvo, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – enostanovanjske stavbe, – dvostanovanjske stavbe pod posebnimi pogoji, – kmetijsko gospodarski objekti, pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev, – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki), – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: – dvostanovanjska stavba je dopustna le v primeru prizidave in/ali spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe tipa AP z namenom vzpostavitve ene dodatne stanovanjske enote na objektih zgrajenih pred letom 2005. V tem primeru določila 19. člena za dvostanovanjsko stavbo ne veljajo; – skladiščenje materiala in vozil v odprtem prostoru ni dopustno. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 50 % | / | najmanj 30 % |
C | največ 50 % | največ 0,8 | najmanj 35 % |
Višina objektov: – največ do P + 1N + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – stanovanjske stavbe: AP, – ostali objekti: AP, C (samo v primeru objekta družbene dejavnosti). |
(površine počitniških hiš – SP)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine počitniških hiš so namenjene začasnemu bivanju. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – začasno bivanje, – šport in rekreacija na prostem. Dopustni objekti in naprave: – počitniške hiše, – športna igrišča za športe na prostem, – otroška in druga javna igrišča. |
LEGA OBJEKTOV Najmanjši odmik med počitniškimi hišami je 10 m (šteje se skrajna točka objekta), če nov objekt na poslabšuje bivalnih pogojev in rabe obstoječih objektov. V nasprotnem primeru je najmanjši odmik med objekti 15 m. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV BTP počitniške hiše je največ 120 m2. |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 40 % | / | najmanj 40 % |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Pogoji oblikovanja počitniških hiš so: – tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,2, – višina: največ do P + M, kota pritličja največ 1 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,3 m, – streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni. |
Tip zazidave: – počitniška hiša: AP. |
(osrednja območja centralnih dejavnosti – CU)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Osrednja območja centralnih dejavnosti so območja mestnega središča, kjer gre pretežno za prepletanje centralnih dejavnosti in bivanja. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – trgovske in storitvene dejavnosti, – gostinstvo in turizem, – poslovne dejavnosti, – družbene dejavnosti, – druge, – bivanje. Dopustni objekti in naprave: – stanovanjske stavbe, – večstanovanjske stavbe, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, – objekti za gostinstvo in turizem, – objekti za poslovne dejavnosti, – objekti za družbene dejavnosti. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte, ki niso namenjeni bivanju: – da ne vplivajo moteče na druge dejavnosti v EUP, tudi na bivanje, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je za objekte, ki niso namenjeni izključno bivanju, mogoča neposredna navezava vsaj na javno mestno ali krajevno cesto, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – v stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah (LZ) ali cestah višje kategorije in drugih javnih površinah je treba zagotoviti javna pritličja. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP, BP, BPo, C | največ 60 % | / | najmanj 30 % |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja, – največ do P + 4N ali P + 3N + M ali T. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP, BP, BPo, C. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na GP morajo biti najmanj 4 drevesa/1000 m2, razen pri stanovanjskih stavbah. |
(druga območja centralnih dejavnosti – CD)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Druga območja centralnih dejavnosti so območja različnih centralnih dejavnosti, brez bivanja. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor: Dopustne dejavnosti: – trgovske in storitvene dejavnosti, – gostinstvo in turizem, – poslovne dejavnosti, – družbene dejavnosti, – druge. Izjemoma je dopustna dejavnost socialnega varstva z nastanitvijo. Dopustni objekti in naprave: – objekti za trgovske in storitvene dejavnosti, – objekti za gostinstvo in turizem, – objekti za poslovne dejavnosti, – objekti za družbene dejavnosti. Izjemoma je dopustno umeščanje objektov institucionalizirane oblike oskrbe in bivanja starejših oseb. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP, BP, BPo, C | največ 50 % | / | najmanj 30 % |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja, – objekti BP, BPo, C (razen cerkve) največ do P + 2N + M ali T, – objekti AP največ do P + 1N + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP, BP, BPo, C. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
– na GP morajo biti najmanj 4 drevesa/1000 m2. |
(površine za industrijo – IP)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine za industrijo so namenjene industriji, ki potrebuje kompleksne objekte ali druge industrijske objekte z večjo obremenitvijo okolja ter tehnološkim parkom. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – proizvodne dejavnosti, – skladiščenje, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrt, trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – industrijski objekti, – rezervoarji, silosi, skladišča, – čistilne naprave, – energetski objekti, – zbirni center za odpadke, – bencinski servisi, – objekti za promet, – pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti. Dejavnosti, objekti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih določa področna zakonodaja, niso dopustne. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo izvajanju osnovne dejavnosti, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C, D, E | največ 80 % | / | najmanj 15 % |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – C, D, E. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP mora biti najmanj 25 dreves/ha. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Gospodarske cone so namenjene tehnološkim parkom, proizvodnim, obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – proizvodne dejavnosti, – obrt, – skladiščenje, – promet, – trgovina, – poslovne dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – proizvodni objekti, – rezervoarji, silosi, skladišča, – energetski objekti, – bencinski servisi, – objekti za promet, – poslovni objekti. Dejavnosti, objekti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih določa področna zakonodaja, niso dopustne. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – skladišča so dopustna le kot sestavni del osnovne dejavnosti. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C, D, E | največ 80 % | / | najmanj 15 % |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – C, D, E. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP mora biti najmanj 25 dreves/ha. |
(površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – IK)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, poslovne dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – stavbe za rastlinsko pridelavo, – stavbe za rejo živali, – druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – čistilne naprave. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da dopolnjujejo osnovno namembnost območja, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % bruto etažnih površin osnovne dejavnosti na območju (EUP). |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
D, E | največ 80 % | / | / |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – D, E. |
(površine za turizem – BT)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine za turizem so namenjene hotelom, bungalovom, kampom in drugim objektom za turistično prenočevanje. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – gostinstvo in turizem, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, poslovne dejavnosti, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – objekti za gostinstvo in turizem (npr. hoteli, gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, kampi, glamping hišice, bazeni, parkirišča/počivališča za avtodome), – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost na območju EUP, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % bruto etažnih površin osnovne dejavnosti na območju (EUP). |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP, AS, BPo, C | največ 60 % | / | najmanj 30 % |
Višina objektov: – največ do P + 2N + M ali T. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP, AS, BPo, C. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP morajo biti najmanj 4 drevesa/1000 m2. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Športni centri so namenjeni telovadnicam, športnim dvoranam, stadionom, kopališčem in drugim objektom za šport in rekreacijo. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – rekreacijske in športne dejavnosti, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, poslovne dejavnosti, družbene in druge. Dopustni objekti in naprave: – telovadnice, športne večnamenske dvorane, stadioni, kopališča, bazeni, balinišča, kegljišča, fitnes centri, centri dobrega počutja itd., – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da ne vplivajo moteče na osnovno dejavnost na območju EUP, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da spremljajoče dejavnosti ne presegajo 20 % bruto etažnih površin osnovne dejavnosti na območju (EUP). |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
BPo, C, D | največ 70 % | / | najmanj 30 % |
Višina objektov: – največ do P + 2N + M ali T. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – BPo, C, D. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP morajo biti najmanj 4 drevesa/1000 m2. |
(površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem – ZS)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšanju kakovosti bivanja. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – šport in rekreacija na prostem, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovina in storitve, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti in družbene dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – objekti za šport in rekreacijo na prostem, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti (tudi garderobe). |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da služijo osnovni dejavnosti in da nanjo nimajo motečih vplivov, – da vsota BEP vseh spremljajočih dejavnosti ne presega 5 % GP, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo in turizem je do 100 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Odprta športna igrišča | Ostale zelene površine in ureditve |
največ 80 % | najmanj 20 % |
Višina objektov: – do P. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
Tip zazidave: – paviljonski tip objektov. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP mora biti najmanj 8 dreves/1000 m2. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Parki so urejene zelene površine, namenjene preživljanju prostega časa in drugim reprezentativnim funkcijam. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – preživljanje prostega časa na prostem, – pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem, kultura. Dopustne ureditve, objekti in naprave: – parkovni objekti in ureditve, manjša otroška igrišča, – pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti (kavarna, slaščičarna, sladoledni vrt), – pomožni objekti skladno s poglavjem 3.4.4 Pomožni objekti, prilogo 1 in celovitim načrtom urejanja parka, – zbirna mesta za odpadke niso dopustna. Na zemljiščih ali delih zemljišč, kjer je po izvedbi ukrepov srednja poplavna ogroženost, je potrebno upoštevati omejitve v skladu s predpisi s področja voda. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – v obstoječih objektih so dopustne kulturne dejavnosti, trgovine s spominki in turistične storitve (turistično informacijska pisarna), – ob vodotokih je dopustna gradnja brvi in pomolov, vstopno-izstopnih mest, dostopov do vode in pristanov, – v parkih, večjih od 5 ha je dopustno postaviti kavarno, slaščičarno ali sladoledni vrt do skupno 100 m2 BTP. Če je, glede na velikost urejenih parkovnih površin, dopustno zgraditi več objektov, se ti v prostoru ne smejo združevati. |
Stopnja izkoriščenosti GP Raščen travnat teren z grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
Višina objektov: – do P. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine), – paviljonska gradnja in transparentnost objekta. |
Tip zazidave: – paviljonski tip objektov. |
(površine za vrtičkarstvo – ZV)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine za vrtičkarstvo so namenjene prostočasni dejavnosti pridelovanja vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – preživljanje prostega časa na prostem. Dopustni objekti in naprave: – ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov, – otroška igrišča, – pomožni objekti samo v skladu s poglavjem 3.4.4 Pomožni objekti in prilogo 1. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
Tip zazidave: – paviljonski tip objektov. |
(druge urejene zelene površine – ZD)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Druge urejene zelene površine so namenjene zelenim pasovom z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – preživljanje prostega časa na prostem. Dopustni objekti in naprave: – pomožni objekti v skladu s poglavjem 3.4.4 Pomožni objekti, prilogo 1 in celovitim načrtom urejanja zelenih površin. Dopustne gradnje: – zbirna mesta za odpadke niso dopustna. Na zemljiščih ali delih zemljišč, kjer je po izvedbi ukrepov srednja poplavna ogroženost, je potrebno upoštevati omejitve v skladu s predpisi s področja voda. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – ob vodotokih je dopustna gradnja brvi in pomolov, vstopno-izstopnih mest, dostopov do vode in pristanov. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP Raščen travni teren z grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati najmanj 70 % površine območja (EUP). |
Višina objektov: – do P. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
Tip zazidave: – paviljonski tip objektov. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Pokopališča so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – pokopališka dejavnost. Dopustni objekti in naprave: – pokopališče vključno s spremljajočimi objekti, – stavbe za opravljanje verskih obredov, – parkovni objekti in ureditve, – stojnice. Dopustne gradnje: – gradnje parkovnih ureditev. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
– usklajeno oblikovanje kompleksa z upoštevanjem strukture in morfologije širšega območja (naselja in krajine). |
Tip zazidave: – C. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine cest so namenjene cestnemu prometu. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – promet. Dopustni objekti in naprave: – ceste, – drugi prometni infrastrukturni objekti: postajališča javnega potniškega prometa, nadstrešnice za potnike, – mostovi, viadukti in brvi, – predori in podhodi, – energetski objekti (samo kot solarni paneli na protihrupnih ograjah). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: – odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest so pri gradnji novih ter rekonstrukciji obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstope mora potrditi pristojni občinski organ za promet. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti, elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m, kolesarska steza 1,50 m, hodnik za pešce 1,60 m; – pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša; – območje za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam; – na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba minimalne širine pločnika (najmanj 80 cm) vsaj na eni strani vozišča. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Na stavbah na območjih PC so v soglasju z upravljavcem ceste dopustna vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo ceste ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, se taka stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na cesto. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine železnic so namenjene železniškemu prometu. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – železniški promet, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – železnica, – postajališča in peroni, – mostovi in viadukti, – predori, podhodi, prehodi, – parkirišča. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: – da služijo osnovni dejavnosti. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Na stavbah, ki so v površinah železnice, so v soglasju z upravljavcem železnice dopustna vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo železnice ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini železnice, se taka stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na železnico. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – C. |
(ostale prometne površine – PO)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Ostale prometne površine so namenjene izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – promet, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, – nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih, javne sanitarije, – bencinski servisi, – hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – trgovske stavbe, – garažne stavbe, – odprta parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter priklopnike teh motornih vozil, – parkirišča za avtodome, – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, – prenosna komunikacijska omrežja. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte: – da služijo osnovni dejavnosti. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Na stavbah, ki so v površinah za promet, so v soglasju z upravljavcem ceste dopustna vzdrževalna dela. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – C. |
(območja energetske infrastrukture – E)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja energetske infrastrukture so namenjena proizvodnji in oskrbi z energijo. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – proizvodnja in oskrba z energijo, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – pregrade in jezovi, – vodna infrastruktura, – energetski vodi, – energetski objekti. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so potrebni za osnovno dejavnost. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – C, D, E. |
(območja okoljske infrastrukture – O)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja okoljske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti GJI s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – oskrba z vodo, – čiščenje odpadnih voda, – ravnanje z odpadki, – proizvodnja energije, – pod posebnimi pogoji spremljajoče dejavnosti. Dopustni objekti in naprave: – vodovodi in drugi cevovodi za pitno, tehnološko, odpadno vodo, vključno s pripadajoči objekti, – čistilne naprave, – industrijske stavbe (za ravnanje z odpadki), – drugi komunalni objekti in objekti za ravnanje z odpadki, – energetski objekti. |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje (vključno zbirni center za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
C, D, E | največ 80 % | / | najmanj 15 % |
Višina objektov: – v skladu s potrebami dejavnosti in z upoštevanjem višinskih gabaritov naselja. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – C, D, E. |
ZELENE POVRŠINE IN OBLIKOVANJE OKOLICE OBJEKTOV |
Na GP mora biti najmanj 25 dreves/ha. |
(območja za potrebe obrambe v naselju – F)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za potrebe obrambe v naselju so namenjena izključno za obrambne potrebe, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – obramba. Dopustni objekti in naprave: – objekti za obrambo, – vojaški objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujno potrebni za normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe, – letališke steze in ploščadi: samo heliport (na podlagi pogojev in soglasja pristojnih organov). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa za obrambo. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa za obrambo. |
(površine razpršene poselitve – A)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površine razpršene poselitve so namenjene kmetijam in bivanju. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo, – gozdarstvo, – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi dopolnilne dejavnosti samo kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Dopustni objekti in naprave: – enostanovanjske stavbe, – dvostanovanjske stavbe pod posebnimi pogoji, – stanovanjske stavbe za posebne namene, – kmetijsko gospodarski objekti, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za dopolnilne dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki), – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne, – v primeru novogradnje, prizidave ali spremembe namembnosti objekta, kjer bo del objekta namenjen za dopolnilno dejavnost, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta, – največja dopustna velikost objektov za dopolnilno dejavnost je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: – dvostanovanjske stavbe so dopustne le v primeru prizidave in/ali spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe tipa AP z namenom vzpostavitve ene dodatne stanovanjske enote na objektih zgrajenih pred letom 2005. V tem primeru določila 19. člena za dvostanovanjsko stavbo ne veljajo. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 50 % | / | najmanj 30 % |
Višina objektov: – stanovanjski objekti največ P + 1 + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP. |
(območje razpršene gradnje – Ag)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območje razpršene gradnje je namenjeno kmetijam in bivanju. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo, – gozdarstvo, – bivanje, – pod posebnimi pogoji tudi dopolnilne dejavnosti samo kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Dopustni objekti in naprave: – stanovanjske stavbe, – kmetijsko gospodarski objekti, – pod posebnimi pogoji tudi objekti za dopolnilne dejavnosti. |
Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: – da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje, – dovolj velika površina GP, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, – da je mogoča neposredna navezava na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki), – parkirne površine za tovorna vozila (razen za manjša dostavna vozila), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor: Obstoječe objekte je dopustno porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dopustnim povečanjem BTP objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati za 10 % od BTP velikosti obstoječega objekta, vse v smislu oblikovne sanacije ali kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih – brez dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti. Gradnje iz prvega odstavka, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno prizidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo. |
IZRABA PROSTORA IN VELIKOST OBJEKTOV |
Stopnja izkoriščenosti GP |
Tip zazidave | FZ | FI | FOBP |
AP | največ 60 % | / | najmanj 20 % |
Višina objektov: – stanovanjski objekti največ P + 1 + M. |
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
Tip zazidave: – AP. |
(najboljša kmetijska zemljišča – K1)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Najboljša kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo. Dopustni objekti, naprave in posegi v prostor: a) agrarne operacije, razen osuševanja; b) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in železniške proge v skladu z zakonom, ki ureja železnice. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ali železnice (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti GJI, ki jih je na območju ceste ali železnice treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice; c) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; č) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ga je dopustno graditi na površinah posamične poselitve, – ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih; d) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; e) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo); f) označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov; g) površine do vključno: – 150 m2 za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode, – 50 m2 za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu; h) površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino večjo od 50 m2, vendar ne večjo od 150 m2. Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov; i) objekti, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine: – stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m2, – stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m2, – stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinske kleti in zidanice, tlorisne površine do vključno 150 m2, – druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m2, |
– rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m2, – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje, razen toplarne in kotlovnice, – kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m2, – stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m2, – pristanišča in plovne poti, in sicer le vstopno-izstopna mesta oziroma privezni pomoli površine do vključno 30 m2, – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi, – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. ptičja opazovalnica), – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m3, če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. lovska preža), – merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja; j) objekti, namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, površine do največ 40 m2; k) objekti za varnost plovbe v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in v skladu s predpisi, ki urejajo varnost plovbe po celinskih vodah; l) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče). |
Posebni pogoji za gradnjo objektov pod točko g), h) ter prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i): Investitor mora poleg izpolnjevanja pogojev iz zakona, ki ureja graditev objektov, imeti v lasti ali zakupu: – najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali – najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. Investitor gradnje pastirskega stanu, ki je po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekt, je lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v lasti ali zakupu najmanj 50 ha kmetijskih zemljišč, na katerih ima v registru kmetijskih gospodarstev prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Dodatni pogoji: – pogoji 34. člena tega odloka; – da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljivosti površine takega objekta ni možno zgraditi oziroma je namen objekta vezan na obdelovalne površine, pašnike, trajne nasade ipd. |
Posebni pogoji za stavbe za rastlinsko pridelavo pod točko i) in rastlinjake pod točko l): Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine je postavitev dopustna, če je pridobljeno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. |
Posebni pogoji za lovske objekte: Lovske preže, krmišča in drugi lovski enostavni objekti se gradijo le v skladu s programi in plani pristojnega organa za lovstvo. |
Posebni pogoji za območja ohranjanja narave: Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, veljajo režimi določeni v predpisih o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. Na najboljših kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v skladu z veljavno področno zakonodajo. Na podlagi izvedene presoje se ugotovi ali je določen poseg izvedljiv ali ne. |
(druga kmetijska zemljišča – K2)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Druga kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – kmetijstvo. Dopustni objekti, naprave in posegi v prostor: a) agrarne operacije, razen osuševanja; b) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in železniške proge v skladu z zakonom, ki ureja železnice. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ali železnice (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti GJI, ki jih je na območju ceste ali železnice treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice; |
c) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; č) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ga je dopustno graditi na površinah posamične poselitve, – ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih; d) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; e) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo); f) označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov; g) površine do vključno: – 150 m2 za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode, – 50 m2 za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu; h) površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino večjo od 50 m2, vendar ne večjo od 150 m2. Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov; i) objekti, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine: – stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m2, – stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m2, – stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinske kleti in zidanice, tlorisne površine do vključno 150 m2, – druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m2, – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m2, – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje, razen toplarne in kotlovnice, – kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m2, – stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m2, – pristanišča in plovne poti, in sicer le vstopno-izstopna mesta oziroma privezni pomoli površine do vključno 30 m2, – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi, – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. ptičja opazovalnica), – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m3, če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. lovska preža), – merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja; j) objekti, namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, površine do največ 40 m2; k) objekti za varnost plovbe v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in v skladu s predpisi, ki urejajo varnost plovbe po celinskih vodah; l) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče). |
Posebni pogoji za gradnjo objektov pod točko g), h) ter prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i): Investitor mora poleg izpolnjevanja pogojev iz zakona, ki ureja graditev objektov, imeti v lasti ali zakupu: – najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali – najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. |
Investitor gradnje pastirskega stanu, ki je po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekt, je lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v lasti ali zakupu najmanj 50 ha kmetijskih zemljišč, na katerih ima v registru kmetijskih gospodarstev prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Dodatni pogoji: – pogoji 34. člena tega odloka; – da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljivosti površine takega objekta ni možno zgraditi oziroma je namen objekta vezan na obdelovalne površine, pašnike, trajne nasade ipd. |
Posebni pogoji za stavbe za rastlinsko pridelavo pod točko i) in rastlinjake pod točko l): Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine je postavitev dopustna, če je pridobljeno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. |
Posebni pogoji za lovske objekte: Lovske preže, krmišča in drugi lovski enostavni objekti se gradijo le v skladu s programi in plani pristojnega organa za lovstvo. |
Posebni pogoji za območja ohranjanja narave: Na drugih kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, veljajo režimi določeni v predpisih o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. Na drugih kmetijskih zemljiščih znotraj območij Natura 2000 in naravnih vrednot se agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter gradnje presojajo v skladu z veljavno področno zakonodajo. Na podlagi izvedene presoje se ugotovi ali je določen poseg izvedljiv ali ne. |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Gozdna zemljišča so namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – gozdarstvo, – lovstvo, – pod posebnimi pogoji rekreacija v naravi, – pod posebnimi pogoji prometna in komunalna infrastruktura. Dopustni objekti, naprave in ureditve: – gozdne ceste in vlake, – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov) skladno s 37. členom tega odloka, – vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi skladno s 36. členom tega odloka, – objekti lovske dejavnosti: lovske preže, krmišča ipd., – čebelnjaki, pod pogoji 34. člena tega odloka, – obore za rejo divjadi, pod pogoji 34. člena tega odloka. |
Posebni pogoji za dejavnosti, objekte in druge posege v prostor Vse dejavnosti, gradnja objektov in drugi posegi v prostor se izvajajo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih objektov je dopustna v skladu s programi in plani pristojnega organa za lovstvo. |
(površinske celinske vode – VC)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Površinske vode so namenjene izvajanju dejavnosti s področja rabe voda. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – vodno gospodarstvo, – pod posebnimi pogoji rekreacija na in ob vodi, energetika. Dopustni objekti in naprave: – objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, – objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – brvi, mostovi, pomoli, – vstopno-izstopna mesta, dostopi do vode in pristani, – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljenje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z vodnogospodarskimi načrti. Na območju celinskih voda po katerih je možna plovba, je za gradnjo ali obnovo objektov, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, na obali ali v vodi, potrebno pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga v skladu z Zakonom o plovbi po celinskih vodah izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo oziroma drug organ, pristojen za varnost plovbe. |
Druga merila in pogoji Za vse posege v vodotoke in v priobalni pas je treba pridobiti pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave. |
(območja vodne infrastrukture – VI)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja vodne infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – vodno gospodarstvo, – pod posebnimi pogoji rekreacija na in ob vodi, energetika. Dopustni objekti in naprave: – vodni objekti kot so pregrade, jezovi in podobno, – objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom, – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljenje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z vodnogospodarskimi načrti. |
Druga merila in pogoji Za vse posege v vodotoke in v priobalni pas je treba pridobiti pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave. |
(območja mineralnih surovin – površine nadzemnega pridobivalnega prostora – LN)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja nadzemnega pridobivalnega prostora mineralnih surovin so namenjena dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – izkoriščanje mineralnih surovin. Dopustni objekti in naprave: – rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov ipd., – začasni objekti, namenjeni skladiščenju. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Na objektih, ki niso skladni z namensko rabo LN, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Kjer se ne bo nadaljevalo z izkoriščanjem, se mora takoj pričeti z izvajanjem končne sanacije. Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem interesu. |
(območja za potrebe obrambe zunaj naselij – f)
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
Namenska raba Območja za potrebe obrambe zunaj naselij so namenjena izključno za obrambne potrebe, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. |
Dopustne dejavnosti, objekti in naprave, gradnje in drugi posegi v prostor Dopustne dejavnosti: – obramba. Dopustni objekti in naprave: – objekti za obrambo, – vojaški objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujno potrebni za normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe, – letališke steze in ploščadi: samo heliport (na podlagi pogojev in soglasja pristojnih organov). |
Posebni pogoji za dejavnosti in objekte Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa za obrambo. |
Posebni pogoji za dopustne gradnje in druge posege v prostor Vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu s pogoji pristojnega organa za obrambo. |
(1) Dosedanje priloge odloka se spremenijo tako, da se v celoti zamenjajo ter predstavljajo priloge tega odloka:
– priloga 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih in opornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje ter spominskih obeležij glede na podrobnejšo namensko rabo prostora,
– priloga 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora,
– priloga 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
(2) Doda se nova priloga 4: Obrazložitve dopustnih oblik zazidave tipa AP, APd in AS.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost izdanih mnenj o skladnosti z občinskimi prostorskimi akti)
(1) Mnenja o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskimi akti občine, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega odloka, se štejejo kot veljavna.
(2) Popolne vloge za izdajo mnenja o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskimi akti, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega odloka, se rešujejo na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr., 9/17, 9/17 – teh. popr., 79/17 – teh. popr., 12/18 – teh. popr., 60/19, 81/19 – teh. popr., 83/21 – obv. razl.).
(prenehanje veljavnosti PIN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji PIN:
1. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Uradni list RS, št. 51/98, Naš časopis, št. 429/15, 493/21)
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki (Naš časopis, št. 374/10).
(veljavnost sprejetih PIN)
Z dnem uveljavitve tega odloka se kot veljavni PIN štejejo:
1. Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova na Vrhniki (Uradni list RS, št. 55/92, Naš časopis, št. 417/14)
2. Odlok o zazidalnem načrtu za avtoodpad na Tojnicah – Hribar Jože, Zalaznikova 5, Ljubljana (Uradni list RS, št. 3/95)
3. Odlok o zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco na Vrhniki (Uradni list RS, št. 64/96, 30/97, Naš časopis, št. 430/15, 446/17)
4. Odlok o ureditvenem načrtu območja Pristave v Bistri (Uradni list RS, št. 1/98, 18/98 – popr., Naš časopis, št. 430/15)
5. Odlok o zazidalnem načrtu za območje podjetje CMC v industrijski coni Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 35/99)
6. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče (Uradni list RS, št. 60/99, Naš časopis, št. 335/07)
7. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki (Naš časopis, št. 278/01, 318/05, 395/12, 408/13, 430/15, 455/17)
8. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V1P/6 – veterinarska postaja na Vrhniki (Naš časopis, št. 297/03)
9. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3 M/2 – izgradnja II. faze centralne čistilne naprave Vrhnika (Naš časopis, št. 297/03)
10. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Uradni list RS, št. 75/05, Naš časopis, št. 338/07 – teh. popr.)
11. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt (del območja urejanja V1O/1 z deli morfoloških enot 4A/1 in 4A/3) (Uradni list RS, št. 71/05, Naš časopis, št. 462/18)
12. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za Trgovski center Spar na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6 – Kralovše in Mokrice, morfološka enota 3C/1) (Uradni list RS, št. 107/05, 77/06, Naš časopis, št. 330/06 – teh. popr., 453/17)
13. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Uradni list RS, št. 29/07, Naš časopis, št. 407/13, 417/14)
14. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za trgovino z živili Hofer na Vrhniki (Uradni list RS, št. 54/07, Naš časopis, št. 471/19)
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V3P/3 UNICHEM v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 66/07, Naš časopis, št. 444/16)
16. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reciklažni center na Vrhniki (Uradni list RS, št. 102/07, 15/16)
17. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovino Lidl v Sinji Gorici (Uradni list RS, št. 14/08)
18. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Mrle na Vrhniki (del območja urejanja V1S/2, morfološka enota 2B/6) (Uradni list RS, št. 19/10)
19. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za individualno stanovanjsko pozidavo na Raskovcu na Vrhniki (Naš časopis, št. 373/10)
20. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Vrhnika – Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) (Naš časopis, št. 405/13)
21. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Kralovše na Vrhniki (del območja urejanja V3S/6, morfološka enota 1B/2) (Naš časopis, št. 405/13)
22. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pekarno Vrhnika (Naš časopis, št. 410/13)
23. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno-storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič (Naš časopis, št. 411/13, 504/22)
24. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice (Naš časopis, št. 428/15 – UPB1)
25. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah (Naš časopis, št. 428/15 – UPB1)
26. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dom upokojencev Vrhnika (Naš časopis, št. 443/16)
27. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji – Tojnice z mostom čez Ljubljanico (Naš časopis, št. 443/16)
28. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas) (Naš časopis, št. 448/17)
29. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) (Naš časopis, št. 449/17, 452/17 – teh. popr., 457/18 – teh. popr., 477/19, 496/21 – OPPN športni park)
30. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo vaškega jedra naselja Verd (Naš časopis, št. 455/17)
31. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za industrijsko cono Tojnice 1 (Naš časopis, št. 457/18)
32. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tojnice 3 (Naš časopis, št. 462/18)
33. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske (Naš časopis, št. 462/18)
34. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Počitniško naselje Prezid 1 – del (Naš časopis, št. 462/18)
35. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Počitniško naselje Prezid 2 – del (Naš časopis, št. 462/18)
36. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Hrib – Gradišče) (Naš časopis, št. 463/18)
37. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja I. faze Industrijske cone v Sinji Gorici (Naš časopis, št. 496/21)
38. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Sv. Trojice na Vrhniki (Naš časopis, št. 496/21)
39. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športni park Vrhnika za zahodni del (Naš časopis, št. 496/21)
40. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev turistično rekreacijskega centra na bajerjih v Verdu (Naš časopis, št. 506/22).
(prenehanje veljavnosti obvezne razlage)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Obvezna razlaga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 83/21).
(1) SD OPN 4 so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) SD OPN 4 se hranijo v analogni in digitalni obliki in so na vpogled na sedežih Občine Vrhnika, Upravne enote Vrhnika in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
Nadzor nad izvajanjem SD OPN 4 opravljajo pristojna ministrstva.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-2/2021 in 3503-1/2023(5-08)
Vrhnika, dne 29. septembra 2023
