Na podlagi prvega odstavka 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) ter na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 7. seji dne 25. 9. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 20 Barjanska cesta zahod – za dele enot urejanja prostora TR-467, TR-494, TR-453 in TR-416
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 20 Barjanska cesta zahod – za dele enot urejanja prostora TR-467, TR-494, TR-453 in TR-416 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN določa:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
2. območje OPPN,
3. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
4. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
5. načrt parcelacije,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
8. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
10. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
11. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
12. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN sestavljajo naslednji grafični načrti:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del z mejo območja OPPN | M 1:2000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke na geodetskem načrtu | M 1:1000 |
3.3 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
3.4 | Površine namenjene javnemu dobru | M 1:1000 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorske ureditve | |
4.1 | Načrt odstranitve objektov | M 1:1000 |
4.2 | Arhitekturna zazidalna situacija | M 1:1000 |
4.3 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:1000 |
4.4 | Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
4.5 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:1000 |
4.6 | Vodnogospodarske ureditve | M 1:1000 |
(spremljajoče gradivo OPPN)
Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. okoljsko poročilo
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev OPPN in
7. povzetek za javnost.
OPPN je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Upravni enoti Ljubljana, Četrtni skupnosti Trnovo.
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 8663 v mesecu juliju 2023.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN je načrtovana gradnja trgovskih stavb s pripadajočimi prometnimi in ostalimi ureditvami.
(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
(1) Območje OPPN obsega dele enot urejanja prostora TR-467, TR-494, TR-453 ter TR-416.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/2, 888/4, 888/5, 888/11, 888/13, 888/14, 888/15, 890/11, 890/20, 890/21, 890/26, 890/32 in 890/40 ter dele parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 864/2, 864/80, 882/2, 882/3, 882/4, 882/5, 885/1, 885/9, 888/1, 888/10, 888/12, 888/18, 888/21, 888/22, 888/23, 890/5, 890/8, 890/9, 890/29, 890/33, 890/34, 890/37, 890/42 in 1699/36.
(3) Površina območja OPPN znaša cca 27 794 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot:
1. PE1 – površine, namenjene gradnji trgovskih stavb,
2. PE2 – površine, namenjene gradnji objekta centralnih dejavnosti,
3. PE3 – površine, namenjene ureditvi skupne dovozne poti in parkirišč,
4. PE4 – površine, namenjene parkovni ureditvi,
5. C1 – površine, namenjene gradnji ceste,
6. C2 – površine, namenjene gradnji ceste,
7. C3 – površine, namenjene gradnji ceste.
(5) Prostorska enota PE4 se nahaja v enoti urejanja prostora TR-416 in je določena kot javna površina.
(6) Izven območja OPPN potekajo objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo OPPN, po parcelah št. 890/44 in 1699/37, obe v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje. Padavinsko vodo iz območja OPPN se odvaja prek melioracijskih jarkov, ki potekajo izven območja OPPN na parcelah št. 864/2, 864/52, 885/6, 885/7, 885/9, 888/10 in 888/22, vse katastrska občina 1722 Trnovsko predmestje, skladno s 40. členom tega odloka.
(7) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, 3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke na geodetskem načrtu« in 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke na katastrskem načrtu«.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN leži v južnem delu Ljubljane v Trnovem, ob Barjanski cesti in Cesti dveh cesarjev, v bližini avtocestnega (AC) priključka Ljubljana center. Območje OPPN na vzhodu omejujeta Barjanska cesta in bencinski servis Petrol ter na severu Cesta dveh cesarjev.
(2) Območje OPPN se priključuje na javno cestno omrežje preko dveh priključkov. Na vzhodni strani se priključuje na Barjansko cesto preko načrtovanega križišča, ki zagotavlja dostop tudi do območja OPPN 19 na vzhodni strani Barjanske ceste. Na priključek se navezuje javna dostopna cesta, ki obkroža območje OPPN južno in zahodno ter se na severozahodnem delu območja OPPN priključuje na Cesto dveh cesarjev.
(3) Za zagotavljanje ustreznih prometnih razmer v vplivnem območju OPPN in dostopnosti do območja OPPN je treba razširiti Barjansko cesto na odseku od avtocestnega priključka Ljubljana Center do Ceste dveh cesarjev. Za območje OPPN predstavlja ureditev Barjanske ceste 3,2 % stroškov celotne ureditve.
(4) Najbližje obstoječe postajališče javnega potniškega prometa je na cesti Pot na Rakovo jelšo, drugo je na P+R Barje. Na Cesti dveh cesarjev ob stavbi A ter v križišču Barjanske ceste in Ceste dveh cesarjev je načrtovano novo postajališče javnega potniškega prometa. Peš dostop in dostop za kolesarje poteka po Barjanski cesti in Cesti dveh cesarjev.
(5) Načrtovana okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe, se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN. Načrtovani objekti se izven območja OPPN navezujejo na javno telekomunikacijsko (parcela št. 890/44, katastrska občina 1722 Trnovsko predmestje) in plinovodno omrežje (parcela št. 1699/37, katastrska občina 1722 Trnovsko predmestje).
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorskih enotah PE1 in PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže in kolesarnice,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven širšega mestnega središča.
(2) V prostorski enoti PE3 je dopustna ureditev dostopne ceste in parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM).
(3) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti: samo trgi in drevoredi, pešpoti in cone za pešce.
(4) V prostorskih enotah C1, C2 in C3 so dopustni naslednji objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti.
(5) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti oziroma posegi v prostor:
– komunalni objekti, vodi in naprave ter
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov in oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V prostorski enoti PE1 je predvidena gradnja trgovskih stavb (A, B) s pripadajočimi ureditvami. V prostorski enoti PE2 je predvidena gradnja stavbe, namenjene centralnim dejavnostim (C) s pripadajočimi ureditvami. V prostorski enoti PE3 je predvidena ureditev dovoza za prostorski enoti PE1 in PE2. V prostorski enoti PE4 je predvidena ureditev javnih zelenih površin in trga.
(2) Zazidalna zasnova prostorske enote PE1 je naslednja:
Stavbi A in B sta umeščeni ob načrtovani cesti z oznako C1, na severnem delu je stavba A, stavba B je umeščena južno od stavbe A. Vhodi v stavbi A in B so urejeni na vzhodni strani stavb in nadkriti z nadstreškom, ki povezuje stavbi A in B. Parkiranje je urejeno na parkiriščih na terenu vzhodno od stavb, uvoz na parkirišče je z zahodne strani preko dveh uvozov, ki se priključujejo na načrtovano cesto. Dostava za trgovske stavbe je urejena neposredno ob cesti ob zahodnih fasadah stavb A in B.
(3) Zazidalna zasnova prostorske enote PE2 je naslednja:
Stavba C je postavljena v severozahodni del prostorske enote PE2, v smeri vzhod–zahod. Vhodi v stavbo so urejeni na vzhodni in severni strani stavbe, parkiranje je urejeno na terenu na vzhodni strani. Dovoz do prostorske enote je urejen preko prostorske enote PE3.
(4) Prostorska enota PE3 je namenjena ureditvi skupne dovozne poti do prostorskih enot PE1 in PE2 ter ureditvi PM.
(5) Prostorska enota PE4 je namenjena ureditvi javnih zelenih površin in trga, ki tvorijo celoto s parkovnimi površinami v severovzhodnem delu prostorske enote PE1.
(6) Dostop do stavb A, B in C je urejen prek načrtovane ceste v C1, ki se na vzhodni strani priključuje na Barjansko cesto (C2) in na severni na Cesto dveh cesarjev (C3).
(7) Zelene površine na severnem in severovzhodnem delu območja OPPN v prostorskih enotah PE1 in PE4 predstavlja parkovna zasnova v obliki trga z urbano opremo. Le-ta je delno tlakovan in delno ozelenjen ter je hkrati povezava med križiščem Barjanske ceste ter Ceste dveh cesarjev in trgovsko stavbo. Zelene površine so tudi ob zahodni stranici stavbe B ter zahodno in južno od stavbe C. Na zelenih površinah je predvidena zasaditev visokoraslega drevja in grmičevja.
(8) Območje označujejo štirje oglaševalni piloni, eden na severovzhodu, eden na severozahodu, eden na jugovzhodu ter eden med stavbama A in B na zahodu. Oglaševalne pilone je dopustno postaviti tako, da ne ovirajo preglednosti vozišča in zaznavanja prometnih znakov ob cesti. Točne lokacije oglaševalnih pilonov je treba opredeliti v projektni dokumentaciji in uskladiti s pristojnimi službami Mestne občine Ljubljana.
(9) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev so določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom in intervencijskim potem, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
1. majhna stavba: samo vetrolov, nadstrešek, nadstrešnica in nadstrešnica za nakupovalne vozičke, ki je lahko zaprta s treh strani,
2. urbana oprema,
3. ograja: samo varovalna ograja,
4. podporni zid ali škarpa,
5. objekti za oglaševanje za lastne potrebe,
6. zbirno mesto za odpadke in
7. kolesarnica.
(2) Varovalna ograja ne sme biti polna betonska ter je lahko visoka največ 2,2 m.
(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določbami XI. poglavja tega odloka, ki urejajo pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Objekti za oglaševanje za lastne potrebe se lahko umeščajo v skladu s področnimi predpisi.
(5) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen objektov iz tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Volumni stavb so lahko razgibani v okviru tlorisnih gabaritov, določenih v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija«, ter tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v 14. in 15. členu tega odloka.
(2) Fasada stavbe mora biti zasnovana s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Fasadni plašč mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje. Fasade stavb morajo biti strukturirane v kombinaciji s steklenimi površinami. Fasadni elementi in toplotno izolacijski fasadni elementi zunanjega ovoja stavbe naj bodo iz negorljivih materialov.
(3) Strehe stavb morajo biti ravne ali z naklonom do 10°, dopustna je pohodna izvedba. Zaključek strehe je treba izvesti kot element fasade. Dopustna je namestitev sončnih celic.
(4) Za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z območja je treba na vseh strehah izvesti zelene strehe.
(5) Na fasadah stavb so dopustni oblikovni poudarki. Namestitev velikih tabel za oglaševanje na fasade stavb ni dopustna.
(6) Nadstreški morajo biti oblikovno (barva, oblika, materiali) usklajeni z arhitekturo stavbe.
(7) Klimatske naprave na fasadah, izhodi na streho in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrti.
(8) Nad gostinskimi vrtovi je dopustno urediti samo fiksne ali sezonske nadstrešnice, fiksno zapiranje gostinskih vrtov po obodu ni dopustno.
(9) Vhodi v stavbe, ki so namenjene zadrževanju več kot 50 ljudi, morajo v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, upoštevati odmike od virov nevarnosti na obstoječem bencinskem servisu vzhodno od območja OPPN.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Pogoji za ureditev zunanjih površin v prostorskih enotah PE1, PE2 in PE4 so:
1. območje prostorskih enot PE1, PE2 in PE4 je treba urediti po enotni krajinsko-arhitekturni zasnovi;
2. ureditev površin ob stavbah mora omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi, ki urejajo univerzalno graditev in uporabo objektov;
3. elementi urbane opreme znotraj prostorske enote morajo biti oblikovani usklajeno;
4. intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 t;
5. parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena je treba ozeleniti, pri čemer je treba zasaditi najmanj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, če to ni možno, je treba drevesa zasaditi v neposredni bližini parkirišč;
6. poleg zahtevanega števila dreves, določenega v prejšnji točki, mora biti v območju prostorskih enot PE1 in PE2 raščen teren zasajen z najmanj 40 visokodebelnimi drevesi;
7. za drevesno, grmovno in travnato zasaditev je treba uporabiti lokalno avtohtone vrste;
8. zasaditev površin v skladu s 5. in 6. točko tega odstavka je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,2 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, uporabiti je treba lokalno avtohtone vrste s čim večjimi listnimi ploskvami;
9. obstoječa drevesa, ki se ohranijo in izpolnjujejo pogoje iz prejšnje točke, se štejejo v zahtevano število dreves v skladu s 5. in 6. točko tega odstavka;
10. varovalno ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi. Če se le-ta gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti;
11. površina v prostorski enoti PE4 je določena kot javna površina;
12. do 35 % faktorja zelenih površin je dopustno zagotoviti tudi na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zelene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m², biti mora urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe.
(2) Prikaz zasnove zunanje ureditve je informativen in je prikazan v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija«.
(1) Tlorisni gabariti novogradenj so na območju OPPN določeni v okviru največjih tlorisnih dimenzij, znotraj katerih so novogradnje dopustne.
(2) Največje tlorisne dimenzije stavb nad terenom v prostorski enoti PE1 so:
– stavba A: dolžina 69,5 m in širina 47 m;
– stavba B: dolžina: 87,5 m in širina 42 m;
– nadstrešek N1: dolžina 172 m in širina 5,7 m (med stavbama A in B 12,30 m);
– nadstrešek N2: dolžina 11 m in širina 8,5 m.
(3) Največje tlorisne dimenzije stavbe nad terenom v prostorski enoti PE2 so:
– stavba C: dolžina 33 m in širina 14 m.
(4) Tlorisne dimenzije stavb so prikazane v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija«.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost stavb je:
1. prostorska enota PE1:
– stavba A do P + 1;
– stavba B do P + 1;
2. prostorska enota PE2:
– stavba C do P + 2.
(2) Višina stavb (h) je največ:
1. prostorska enota PE1:
– stavba A + 11 m;
– stavba B + 11 m;
2. prostorska enota PE2:
– stavba C + 11 m.
(3) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe z ravno streho.
(4) Največja dopustna višina za enostavne in nezahtevne objekte, merjeno od kote zunanje ureditve, je +3,5 m.
(5) Največja dopustna višina za manj zahtevne objekte (oglaševalni piloni), merjeno od kote zunanje ureditve, je +12 m.
(6) Nad največjo dopustno višino iz tega člena je dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture ter informacijskih tabel, ki morajo biti od zaključnega venca fasade umaknjeni najmanj za svojo višino.
(7) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote urejenega terena in pritličja)
(1) Višinske kote terena in pritličja stavb so:
1. prostorska enota PE1:
– kota terena ob stavbi A: 289,8 do 290,05 m n. v.;
– kota pritličja stavbe A: 290,25 m n. v.;
– kota terena ob stavbi B: 289,7 do 289,9 m n. v.;
– kota pritličja stavbe B: 290,1 m n. v.
2. prostorska enota PE2:
– kota terena: 289,70 do 290 m n. v.;
– kota pritličja stavbe C: 290 m n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na PM, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Vse ureditve terena utrjenih in neutrjenih površin je treba urediti skladno z 31. členom tega odloka.
(4) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.4. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1 je:
– površina prostorske enote: 18 156 m²;
– stavba A: bruto tlorisna površina (v nadaljnjem besedilu: BTP) nad terenom: 3 100 m²;
– stavba B: BTP nad terenom: 3 900 m².
(2) Zmogljivost prostorske enote PE2 je:
– površina prostorske enote: 1 902 m²;
– stavba C: BTP nad terenom: 470 m².
(3) Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele, namenjene gradnji, znaša:
– faktor zazidanosti (FZ) (največ): 50 %;
– faktor zelenih površin (FZP) (najmanj): 20 %.
(4) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod a), b) in c) v točki 5.1.3.1 standarda SIST ISO 9836.
(objekti, načrtovani za odstranitev)
(1) V območju OPPN je načrtovana odstranitev desetih objektov z naslednjimi tlorisnimi dimenzijami:
1. objekt št. 1: 4,00 x 3,15 m,
2. objekt št. 2: 5,05 x 2,90 m,
3. objekt št. 3: 16,60 x 7,70 m,
4. objekt št. 4: 35,30 x 31,50 m,
5. objekt št. 5: 18,65 x 3,20 m,
6. objekt št. 6: 50,05 x 20,15 m,
7. objekt št. 7: 4,90 x 12,10 m,
8. objekt št. 8: 8,25 x 4,65 m,
9. objekt št. 9: 4,85 x 3,65 m in
10. objekt št. 10: 9,40 x 4,85 m.
(2) Objekti iz prejšnjega odstavka so prikazani v grafičnem načrtu št. 4.1 »Načrt odstranitve objektov«.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele:
1. Prostorska enota PE1:
P1 je gradbena parcela stavb A in B ter zunanje ureditve, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/5, 890/26 in 890/32, ter dele parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/2, 888/4, 888/13, 888/14, 888/15, 890/5, 890/29, 890/40 in 890/42. Površina P1 meri 18 156 m².
2. Prostorska enota PE2:
P2: gradbena parcela stavbe C in zunanje ureditve, ki obsega naslednja dela parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/2 in 890/5. Površina P2 meri 1 902 m².
3. Prostorska enota PE3:
P3: gradbena parcela skupne dovozne poti in parkirnih mest, ki obsega naslednja dela parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/2 in 890/5. Površina P3 meri 690 m².
4. Prostorska enota PE4:
P4: gradbena parcela parkovne ureditve, ki obsega naslednja dela parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 890/29 in 890/42. Površina P4 meri 382 m².
5. Prostorska enota C1:
C1: gradbena parcela ceste ob zahodnem delu območja OPPN, ki obsega naslednje dele parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 864/2, 882/2, 882/3, 882/5, 885/1, 885/9, 888/1, 888/2, 888/4, 888/13, 888/14, 888/18 in 890/5. Površina C1 meri 3 905 m².
6. Prostorska enota C2:
C2: gradbena parcela ceste s priključkom na Barjansko cesto, ki obsega naslednje parcele v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/11, 890/11, 890/20 in 890/21, ter dele parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/10, 888/21, 888/22, 888/23, 890/5, 890/8, 890/9, 890/33 in 890/34. Površina C2 meri 746 m².
7. Prostorska enota C3:
C3: gradbena parcela Ceste dveh cesarjev s priključkom na cesto C1, ki obsega naslednje dele parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 864/2, 864/80, 882/4, 882/5, 888/4, 888/12, 888/13, 888/15, 890/5, 890/37, 890/40 in 1699/36. Površina C3 meri 2.013 m².
(2) Parcelacija zemljišč in geokordinatne točke za zakoličbo so določene v grafičnih načrtih št.3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke na geodetskem načrtu« in 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke na katastrskem načrtu«. Točke zakoličbe objektov so določene v D96 koordinatnem sistemu.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Gradnja stavb v območju OPPN je razdeljena na dve etapi, in sicer:
– etapa 1: gradnja stavb A in B s pripadajočimi ureditvami na gradbeni parceli P1 ter
– etapa 2: gradnja stavbe C s pripadajočimi ureditvami na gradbeni parceli P2.
(2) Vsaka etapa se lahko izvaja v več fazah. Zaključeno fazo v posamezni etapi predstavlja ureditev stavb s pripadajočo zunanjo in prometno ureditvijo ter pripadajočo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
(3) Prvo fazo etape 1 lahko predstavlja gradnja stavbe A z etažnostjo P in stavbe B z etažnostjo P + 1. Prvo fazo etape 2 lahko predstavlja gradnja stavbe C z etažnostjo P. V nadaljnjih fazah je dopustna gradnja v okviru določb tega odloka.
(4) Etapa 1 mora biti zgrajena pred ali sočasno z etapo 2. K etapi 1 mora biti vključena tudi gradnja skupne dovozne poti in PM na gradbeni parceli P3.
(5) Do začetka gradnje načrtovanih stavb so na gradbenih parcelah dopustni:
– parkovne ureditve in pešpoti,
– dostopi in dovozi za potrebe načrtovanih stavb v območju,
– komunalne ureditve za potrebe načrtovanih stavb v območju,
– ureditve PM na parceli P2, pod pogojem, da se ureditev izvaja po ali sočasno z gradnjo etape 1.
(6) Pred pričetkom oziroma sočasno z gradnjo prve stavbe v OPPN je treba:
– odstraniti obstoječe objekte,
– urediti načrtovano cesto v C1 s pripadajočo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo,
– urediti priključevanje na Barjansko cesto v C2 in na Cesto dveh cesarjev v C3, vključno z navezavo pripadajoče okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– urediti odvajanje poplavnih voda s sistemom odprtih ali zacevljenih jarkov ter javnih površin,
– prestaviti telekomunikacijske vode na severnem delu območja OPPN in
– zgraditi transformatorsko postajo.
(7) Če načrtovana širitev Barjanske ceste ni izvedena do pričetka gradnje na območju OPPN, je v prvi fazi treba urediti priključek v območju prostorske enote C2 skladno s četrtim odstavkom 33. člena tega odloka.
(8) Pred pričetkom posegov v območju OPPN morajo biti izvedeni ukrepi za varstvo pred poplavami v skladu z 31. členom tega odloka.
(9) Pred uporabo stavb na območju OPPN mora biti zgrajena vakuumska postaja Sibirija in tlačni vod preko mostu Malega grabna oziroma navezava na centralni kanalizacijski sistem na Mokrški ulici.
(površine, namenjene javnemu dobru)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, so ceste z oznakami C1, C2 in C3 ter površine, namenjene ureditvi javnih površin ob Barjanski cesti, z oznako PE4. Površine, namenjene javnemu dobru, merijo skupaj 7 046 m².
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 888/11, 890/20 in 890/21 in dele parcel v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje: 864/2, 864/80, 882/2, 882/3, 882/4, 882/5, 885/1, 885/9, 888/1, 888/2, 888/4, 888/10, 888/12, 888/13, 888/14, 888/15, 888/18, 888/21, 888/22, 888/23, 890/5, 890/8, 890/9, 890/11, 890/29, 890/33, 890/34, 890/37, 890/40, 890/42 in 1699/36.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so prikazane v grafičnem načrtu št. 3.4 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni objektov ali območij registrirane kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območno enoto Ljubljana, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Najmanj 14 dni pred pričetkom gradbenih oziroma začetkom zemeljskih del je treba z nameravanimi posegi seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija – Območno enoto Ljubljana.
(4) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
Za območje OPPN je izdelano okoljsko poročilo. V času gradnje in uporabe stavb je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov iz Okoljskega poročila za občinski podrobni prostorski načrt 20 Barjanska cesta zahod – del, ki ga je izdelalo podjetje E-net okolje, d. o. o., št. 200122.jh, april 2022, dopolnitev avgust 2022.
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Načrtovana gradnja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: VVO III). Pri načrtovanju je treba Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12 in 93/13).
(2) Izkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih deset let. Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.
(4) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje odpadne vode, če gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu z uredbo, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena odpadna voda odvaja v vodotok, izveden tako, da je preprečeno ponikanje v podzemno vodo in zajetje.
(5) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z uredbo, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenju komunalne odpadne vode.
(7) Odvodnjavanje odpadnih padavinskih vod s cestnih, manipulativnih, intervencijskih površin in površin mirujočega prometa mora biti speljano preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.
(8) Vse cestne, manipulativne, intervencijske površine in površine mirujočega prometa oziroma parkirišča morajo biti utrjene, neprepustne za vodo in nevarne snovi (npr. goriva, maziva, olja) ter obdane z robniki.
(9) Vsi prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motoma goriva, olja in maziva, pesticidi), morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajamejo razlito ali razsuta količino snovi oziroma tekočin.
(10) Prostor transformatorske postaje mora biti urejen kot lovilna skleda za zajem transformatorskega olja. Lovilna skleda mora biti izvedena vodotesno in oljetesno ter v takšni prostornini, da je omogočen zajem celotne količine transformatorskega olja. Smiselno enako je treba urediti prostor z morebitnim dizel agregatom.
(11) Ob območju OPPN poteka vodotok (Mali graben), ki bo urejen z državnim prostorskim načrtom. Načrtovane ureditve je treba uskladiti z mejami vodnih in priobalnih zemljišč. Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vode 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča, je prepovedana. Kot mejo vodnega zemljišča se šteje zgornji rob brežine vodotoka ali zunanji tlorisni gabarit zaprtega profila urejenega vodotoka, oziroma mejo vodnega zemljišča. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je označen v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
(12) Za vse posege na varstvenih in ogroženih območjih je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja treba v skladu z zakonom, ki ureja vode, pridobiti mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode.
(1) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(3) V fazi rušenja objektov in v fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja.
(1) Območje OPPN je v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18, 78/19 – DPN in 59/22; v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom ter je na vzhodu delno čezmerno obremenjeno s hrupom.
(2) Klimatske in prezračevalne naprave je treba v največji možni meri usmeriti proti prometni vpadnici.
(3) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.
(4) Če je dopustna raven obremenitve s hrupom v času obratovanja stavb A in B presežena, mora investitor za obstoječe stanovanjske objekte ob severozahodnem robu območja OPPN izvesti omilitven ukrep za zagotavljanje III. stopnje varstva pred hrupom.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah, ustrezno vizualno zastrte ter urejene tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Zabojniki na zbirnih mestih morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja zabojnikov.
(2) Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Za odpadke iz dejavnosti je treba zagotoviti dovolj prostora do datuma prevzema.
(3) Z odpadki je treba ravnati v skladu z uredbo, ki ureja odpadke. Povzročitelj odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov.
(4) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin glede zastrtosti, bleščanja in svetlobnega onesnaževanja morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(potresna nevarnost in zaklanjanje)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,635 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Območja potresne nevarnosti so zgolj opozorilna. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost tako konstrukcijskih kot nekonstrukcijskih elementov stavbe.
(2) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci se v objektih, določenih z uredbo, ki ureja graditev in vzdrževanje zaklonišč, gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(3) Stavbe morajo biti grajene v skladu s predpisi o mehanski odpornosti in stabilnosti stavb glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
1. pogoje za hitro zaznavanje požara, njegovo samodejno javljanje javni gasilski službi, samodejno alarmiranje uporabnikov stavbe in samodejno gašenje,
2. pogoje za varen umik ljudi iz stavbe in njihovo zbiranje na varnem mestu izven stavbe. Varno mesto je predvideno na parkovni in parkirnih površinah ob objektih,
3. ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov v skladu s smernico SZPV 204,
4. prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
5. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s smernico SZPV 206.
(3) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 t. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih cestah in utrjenih površinah. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(5) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem iz javnih hidrantov ter internega hidrantnega omrežja.
(6) Stavbe v območju OPPN morajo izpolnjevati bistvene zahteve za varnost pred požarom v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(ukrepi za varstvo pred poplavami)
(1) Večji del območja OPPN se glede ogroženosti z visokimi vodami nahaja znotraj dosega poplave Q100. Pogoj za pričetek poseganja na območje OPPN je predhodna izvedba ureditev 1A etape za zmanjšanje poplavne ogroženosti skladno z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/16 in 3/17) in izvedba ureditev za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Sibirije in Rakove Jelše, skladno z dokumentacijo Izdelava karte poplavne nevarnosti in ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Sibirije in Rakove Jelše (IZVO-R d. o. o., št. J24/17, 2017) ter elaboratom Izdelava karte poplavne nevarnosti in ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Sibirije in Rakove Jelše – dopolnitev zaradi spremembe lokacije Gasilske brigade (IZVO-R d. o. o., št. J24/17, dopolnitev 2021) (v nadaljnjem besedilu: elaborat J24/17).
(2) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom posega v prostor.
(3) V primeru poplav Malega grabna melioracijski jarki v območju OPPN predstavljajo sekundarne koridorje, preko katerih se pretakajo poplavne vode, in tudi volumen, ki ga poplavne vode lahko zasedejo. Če se obstoječe jarke zasuje, je treba ohranjati pretok in odvajanje poplavnih vod prek območja OPPN. Koridorje za odvod vode se uredi prek sistema odprtih ali zacevljenih jarkov ter javnih površin – utrjenih površin z manjšim škodnim potencialom – parkirišča, ceste.
(4) Odvod padavinske vode prek melioracijskih jarkov mora biti zagotovljen skladno s 40. členom tega odloka.
(5) Za zmanjšanje konic hipnih odtokov z območja OPPN se v čim večji meri predvidi zadrževanje lastnih vod pred iztokom v odvodni jarek. Odvajanje notranjih padavinskih vod s prostorskih enot PE1 in PE2 se izvede na povoznih in manipulacijskih površinah z zadrževanjem hipnega odtoka na merodajni petletni naliv (standard SIST EN 752) dolžine trajanja 15 min. Zadrževanje se lahko predvidi na manjših posameznih zaključenih območjih, na enem mestu pred iztokom iz območja OPPN ali kombinacijo teh dveh pristopov. Za nove objekte na območju je treba urediti zelene strehe.
(6) Agromelioracijske jarke je treba v območju ohraniti, dopustna je zacevitev teh jarkov ob upoštevanju usmeritev za zadrževanje lastnih vod. Melioracijski jarek na zahodnem robu območja ob načrtovani cesti v prostorski enoti C1, v katerega se odvaja padavinsko vodo z načrtovane ceste C1, se ohrani, uredi, očisti, po potrebi poglobi in uredi v odprti ali zacevljeni izvedbi. Če je melioracijski jarek zacevljen, je treba odvodnjavanje padavinske vode z načrtovane ceste C1 urediti prek javnega padavinskega odpadnega kanala iz prve alineje drugega odstavka 40. člena tega odloka, z iztokom v melioracijski jarek. Odprti ali zacevljeni melioracijski jarki niso del javne kanalizacije. Odprte aglomeracijske jarke je treba označiti z obvestilnimi tablami. Na iztokih za kanalizacijsko in padavinsko vodo je treba predvideti protipoplavne lopute in ustrezen dostop za njihovo vzdrževanje.
(7) Pri nadaljnjem načrtovanju je treba za vse objekte znotraj območja OPPN upoštevati omilitveni ukrep, in sicer morajo biti kote pritličja stavbe izvedene na višinski koti, ki se nahaja vsaj 0,50 m nad izračunano koto gladine pri poplavi Q100 in 0,30 m nad koto roba utrjenih površin okrog stavb na spodnji strani teh površin in javnih cest ter 0,30 m nad najnižjo koto preko katere se v primeru katastrofalnih poplav prelivajo vode, preko SZ pentlje AC priključka Lj-Center. Pri načrtovanju vseh delov stavb pod temi kotami je treba upoštevati koto gladine in objekte načrtovati tako, da ne pride do preplavitve ob upoštevanju gladine na tej koti. Vse stavbe morajo biti načrtovane tako, da na njih ne pride do trajnih posledic v primeru poplave do te kote, kar vključuje tudi nekonstrukcijske elemente stavbe. Stavbe je treba načrtovati tako, da je zagotovljena možnost postavitve protipoplavnih panelov ob napovedi poplav. Izvesti je potrebno tudi zaščito pred vdorom poplavne vode v stavbo prek cevovodov meteornih in kanalizacijskih vodov.
(8) Poplavne razmere ter kote Q10, Q100, Q500 je treba natančneje definirati v nadaljnjih fazah projektne dokumentacije glede na stanje prostora izven OPPN in morebitnih hidrološko hidravličnih spremembah v območju. Na podlagi natančneje določenih višinskih kot je treba preveriti ustreznost predvidenih kot pritličja stavb in ureditev.
(9) Nasipavanje terena je dopustno, če se ohrani koridorje pretoka vode iz severa proti jugu v primeru odtoka vode pri ekstremnih vodah v Malem grabnu. Zunanjo ureditev okrog stavb je treba načrtovati tako, da se čimbolj ohranjajo obstoječe višinske kote terena tam, kjer je to mogoče. Vsi padci terena utrjenih in neutrjenih površin okrog stavb morajo ohranjati padec proti jugu.
(10) Ob dokončanju zunanje ureditve mora investitor izvesti preveritev skladnosti izvedene protipoplavne ureditve z OPPN in jo predložiti Direkciji Republike Slovenije za vode v potrditev.
(11) Pri projektiranju je treba upoštevati hidravlično hidrološko analizo »Prikaz poplavne nevarnosti s predhodnimi usmeritvami za variantne rešitve za začetek priprave osnutka OPPN 20 v MOL,«, št. elaborata K93/18, ki ga je izdelalo podjetje IZVO-R, d. o. o., v decembru 2018, dokumentacijo »Mnenje z upoštevanjem novih dejstev z vidika poplavne nevarnosti za območje OPPN 20 v MOL«, št. elaborata O29/22, ki ga je izdelalo podjetje IZVO-R, d. o. o. v marcu 2022, in dokumentacijo elaborat J24/17. Če hidravlična hidrološka analiza, ki jo je treba izdelati v nadaljnjih fazah postopka izdelave projektne dokumentacije pred poseganjem na območju OPPN, določi nove ukrepe oziroma pogoje za varstvo pred poplavami, ki jih dokumentacija iz prvega odstavka tega člena oziroma tega odstavka ne vsebuje, ali v slednji določene pogoje oziroma ukrepe spremeni, je treba upoštevati novo hidravlično hidrološko analizo. Ne glede na prejšnji stavek, je izvedba ureditev 1A etape za zmanjšanje poplavne ogroženosti skladno z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/16 in 3/17) pogoj za pričetek poseganja na območje OPPN.
XI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine in intervencijske poti morajo biti utrjene na predpisano nosilnost in morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost.
(2) Zunanje površine za mirujoči promet morajo biti ustrezno utrjene, vse parkirne površine pa morajo zagotavljati dostopnost merodajnim vozilom.
(3) Površine za promet pešcev, kolesarjev in glavni vhodi do objektov morajo zagotavljati uporabo brez grajenih ovir skladno s predpisi, ki urejajo univerzalno graditev in uporabo objektov.
(4) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN se na javno cestno omrežje navezuje preko dveh priključkov. Na jugovzhodni strani se območje priključuje na Barjansko cesto preko novo načrtovane ceste in novega semaforiziranega križišča, ki zagotavlja dostop tudi do območja OPPN 19 na vzhodni strani Barjanske ceste. S severozahodne strani se območje priključuje na Cesto dveh cesarjev preko nesemaforiziranega križišča.
(2) Na Cesti dveh cesarjev se v sklopu ureditev OPPN uredi pas za leve zavijalce ter postajališče javnega potniškega prometa na južni strani Ceste dveh cesarjev.
(3) Predvidena širitev Ceste dveh cesarjev za ureditev pasu za leve zavijalce posega na zemljišča obstoječih objektov ob severozahodnem robu območja OPPN. Urejen dostop do obstoječih sosednjih objektov na severu je treba prestaviti in urediti preko načrtovane ceste v prostorski enoti C1, kot je prikazano v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. Nov dostop se uredi v enaki dimenziji in obliki kot obstoječ dostop.
(4) Če se gradnja v območju OPPN izvede pred širitvijo Barjanske ceste, je treba urediti priključek na obstoječo Barjansko cesto. Priključek na obstoječo Barjansko cesto mora omogočati predvideno širitev Barjanske ceste.
(5) Priključek na javno cestno omrežje je treba opremiti z ustrezno horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo, skladno s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah.
(6) Dostop do PM za prostorsko enoto PE1 je urejen prek severne dovozne poti v prostorski enoti PE1 ter preko južne skupne dovozne poti v prostorski enoti PE3 za prostorski enoti PE1 in PE2. Dovozne poti se priključujejo na načrtovano cesto v prostorski enoti C1.
(7) V primeru poseganja načrtovanih cest na obstoječe melioracijske jarke je treba upoštevati 31. člen tega odloka.
(8) Priključek na javno cestno omrežje ter vse interne prometne površine morajo biti dimenzionirane tako, da omogočajo normalno prevoznost merodajnega vozila.
(1) Mirujoči promet je na območju OPPN urejen na nivoju terena ob stavbah v prostorskih enotah PE1, PE2 ter PE3.
(2) Dostop do parkirišč je treba urediti preko dvosmernih dovoznih cest, ki morajo omogočati normalno prevoznost osebnih vozil. Dostop do parkirišč je treba urediti preko načrtovane ceste v C1.
(3) 4.V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom stavbe (tudi prostori za inštalacije ter nadstreški).
(4) 3.Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti PM za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila skladno z normativom, določenim v OPN MOL ID, ki se v izračunu zaokroži navzgor.
(5) Od števila PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti dodatnih 5 % PM za druga enosledna vozila.
(6) Del PM mora biti namenjenih funkcionalno oviranim osebam, skladno s predpisi, ki urejajo univerzalno graditev in uporabo objekta. PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti umeščeni v bližino vstopov v stavbe, dvigal in ob ostalih komunikacijskih površinah.
(7) Na vsakih 100 PM je treba zagotoviti najmanj eno PM s polnilnico za električna vozila.
(8) Za objekt ali skupino objektov, ki imajo skupaj nad 10 000 m², je treba izdelati mobilnostni načrt.
(9) Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka prek parkirnih prostorov, lahko pa so objekti za zbiranje odpadkov urejeni na ali ob parkirišču.
(10) Nove parkirne površine na nivoju terena je dopustno senčiti z nadstrešnicami oziroma pergolami in nanje namestiti sončni zbiralnik ali sončne celice (fotovoltaiko), pri čemer mora biti izpolnjen pogoj iz 5. točke prvega odstavka 13. člena in tretjega odstavka 17. člena tega odloka.
(11) Prikaz PM v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno- tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« je zgolj informativen, pozicije PM se znotraj prometnih površin določi v projektni dokumentaciji.
(peš in kolesarski promet)
(1) Ob načrtovani cesti v prostorski enoti C2, C3 se predvidi površine za kolesarje in pešce. V prostorski enoti C1 se v južnem delu predvidi površine za pešce in kolesarje ob stavbi C, v severnem delu ob stavbi A in B pa so površine za pešce na vzhodnem robu, kolesarski promet pa se vodi na vozišču v mešanem profilu. Ob ostalih dostopnih cestah in manipulativnih površinah znotraj območja OPPN ureditev ločenih površin za kolesarje in pešce ni predvidena.
(2) V območju OPPN se ob stavbah uredijo dostopne površine in poti, ki so namenjene dostopu pešcev in kolesarjev do objektov.
(3) V prostorski enoti PE1 se v severovzhodnem delu uredi tlakovana površina v obliki trga namenjena območju za pešce.
(4) Ob posameznih stavbah znotraj območja OPPN je treba urediti nadstrešnice s PM za priklapljanje koles, ki zagotavljajo zaščito koles pred vremenskimi vplivi. Dostop do nadstrešnic za priklapljanje koles se uredi preko dostopnih površin in poti ob objektih. Nadstrešnice za priklapljanje koles morajo biti postavljena tako, da ne ovirajo poti pešcev.
(5) V sklopu urejanja območja tega OPPN je treba predvideti tudi umestitev postaje BicikeLJ.
(intervencijske poti in površine)
(1) Do vseh novih stavb je treba urediti dovoze in površine, ki omogočajo prevoznost in manevriranje intervencijskih ter servisnih vozil skladno z veljavnimi predpisi s tega področja.
(2) Notranje dostopne in komunikacijske poti oziroma površine morajo biti utrjene, hkrati pa morajo zagotavljati ustrezno nosilnost. Dostop intervencijskih in servisnih vozil do stavb v območju OPPN se zagotovi preko načrtovane ceste v C1, ki se na severozahodni strani OPPN preko novega priključka priključuje na Cesto dveh cesarjev v C3 in na jugovzhodni strani OPPN preko novega priključka priključuje na Barjansko cesto v C2.
(3) Potek intervencijskih poti je določen v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okolijske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
1. načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje, pri čemer se upošteva, da v primeru uporabe obnovljivih virov energije priključevanje na plinovodno omrežje ni obvezno. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti pod pogoji posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
2. praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
3. kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
4. trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
5. gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
6. dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
7. dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
8. obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
9. kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
10. pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Stavbe na območju OPPN je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
(2) V Cesti dveh cesarjev poteka obstoječi vodovod NL DN 200 mm.
(3) Za oskrbo stavb na območju OPPN s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba v načrtovani cesti v prostorski enoti C1 zgraditi nov vodovod NL DN 100 mm z navezavo na obstoječi vodovod NL DN 200 mm v Cesti dveh cesarjev. Vodovod v načrtovani cesti v prostorski enoti C1 se izvede do južnega roba te ceste, ker je dolgoročno načrtovan tudi za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo sosednjega območja. Zaključek vodovoda se uskladi z upravljavcem javnega vodovodnega omrežja tako, da je vedno zagotovljen ustrezen pretok pitne vode v omrežju.
(4) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo »Dograditev javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stanovanjskih objektov na območju OPPN 20 Barjanska cesta zahod«, št. projekta 2893V, Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d. o. o., marec 2022.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija d. o. o.: Tehnična navodila za vodovod.
(6) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih stavb in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo)
(1) Za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz načrtovanih stavb je treba stavbe priključiti na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje mesta Ljubljane.
(2) Na širšem območju OPPN je kanalizacija zasnovana v ločenem sistemu, in sicer vakuumski kanalizacijski sistem za odvod komunalne odpadne vode in padavinska kanalizacija za odvod padavinske odpadne vode iz javnih površin. V Cesti dveh cesarjev je zgrajena javna vakuumska kanalizacija z vakuumskimi priključnimi vodi in jaški za obstoječe in načrtovane stavbe ob cesti. Vakuumska kanalizacija še ni v funkciji, ker mora biti predhodno zgrajena vakuumska postaja Sibirija (pred objektom Cesta dveh cesarjev 32) in tlačni vod preko Malega grabna.
(3) Za odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb na območju OPPN je treba v načrtovani cesti v prostorski enoti C1 zgraditi vakuumsko kanalizacijo dimenzije d225 mm, ki se naveže na obstoječi odcep vakuumskega voda v Cesti dveh cesarjev. Priključitev na vakuumsko kanalizacijo bo možna šele, ko bo zgrajena vakuumska postaja Sibirija in tlačni vod preko mostu Malega grabna oziroma navezava na centralni kanalizacijski sistem na Mokrški ulici po projektu »Dograditev javne kanalizacije v aglomeracijah v MOL – 14 SIBIRIJA – 1.del«, PZI, št.: 50-2195-00-2020/14-1/K, št. načrta: 50-2195-00-2020/14-1/K, int. št.: 6393 KZ, izdelal Hidroinženiring d.o.o., februar 2021. Vakuumski kanal d225 mm v načrtovani cesti v prostorski enoti C1 se izvede do južnega roba te ceste, ker je dolgoročno predviden tudi za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode iz sosednjega območja. Zaključek tega kanala se uskladi z upravljavcem javnega kanalizacijskega omrežja tako, da bo zagotovljeno naknadno priključevanje stavb iz sosednjih območij.
(4) Na vakuumski kanalizaciji se za gravitacijskim priključkom vgradijo vakuumski priključni jaški z vakuumskimi priključnimi vodi, ki so del javne kanalizacije. Jaški morajo biti postavljeni v javno, dostopno površino, čim bližje javni kanalizaciji. Na posamezen vakuumski jašek se lahko priključi do največ 20 PE.
(5) Pri projektiranju kanalizacije na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo »Dograditev javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stanovanjskih objektov na območju OPPN 20 Barjanska cesta zahod«, št. projekta 3499K, Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d. o. o., marec 2022.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija d. o. o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(7) Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih stavb in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo)
(1) V Cesti dveh cesarjev potekajo krajši odseki kanalizacije za padavinsko odpadno vodo z javnih površin z iztoki v Mali graben. Na območju OPPN se nahajajo obstoječi odprti melioracijski jarki.
(2) Odpadno padavinsko vodo z območja OPPN se odvede v obstoječe melioracijske jarke. Odvod padavinske odpadne vode in vode s sosednjih območji je treba zagotoviti do vodotoka Curnovec, zato je treba ohraniti funkcijo melioracijskih jarkov in obcestnega jarka izven območja OPPN na parcelah 864/2, 864/52, 885/6, 885/7, 885/9, 888/10 in 888/22, vse katastrska občina 1722 Trnovsko predmestje. Za odvajanje padavinske odpadne vode iz načrtovane ceste v prostorski enoti C1 je treba zgraditi:
– padavinski kanal GRP DN 300/400 mm, ki bo potekal v načrtovani cesti iz smeri Ceste dveh cesarjev proti jugu preko novega križišča do iztoka v melioracijski jarek, ki poteka v smeri proti avtocestnemu priključku, in
– padavinski kanal GRP DN 300 mm, ki bo potekal v načrtovani cesti južno od stavbe C v smeri zahoda do iztoka v melioracijski jarek na jugozahodni strani območja OPPN.
(3) Pred iztokom padavinske odpadne vode iz načrtovane ceste v prostorski enoti C1 v melioracijski jarek mora le-ta biti predhodno očiščen in po potrebi poglobljen. Če obstoječi melioracijski jarek ob načrtovani cesti v prostorski enoti C1 ostane odprt, se odtoki padavinske odpadne vode s ceste izvedejo v ta melioracijski jarek skladno s sedmim odstavkom tega člena. V tem primeru gradnja padavinskega kanala GRP DN 300/400 mm ni potrebna.
(4) Na območju OPPN naj se v čim večji meri ohranijo odprti melioracijski jarki, ki se jih po potrebi regulira in poglobi. Če se obstoječe melioracijske jarke zacevi, je treba v javnih površinah za odvajanje padavinske in podzemne vode urediti kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo ter drenažne cevi za odvod podzemne vode z iztoki v melioracijske jarke.
(5) Za zmanjšanje odtoka padavinskih odpadnih z območja OPPN je treba urediti na vseh stavbah zelene strehe. Priporoča se zbiranje padavinskih odpadnih voda za ponovno uporabo (uporaba v stavbah, zalivanje zelenih površin, vodni motiv ipd.). Preostanek padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin v prostorskih enotah PE1 in PE2 se prek internega kanalizacijskega sistema odvaja v melioracijski jarek na jugozahodni strani območja OPPN. Dopustno je odvajanje preostanka padavinske odpadne vode urediti prek internega kanalizacijskega sistema v obcestni jarek ob Barjanski cesti. Pred iztokom padavinske odpadne vode v jarek je treba padavinsko odpadno vodo zadržati na gradbenih parcelah stavb. Količina zadržane padavinske odpadne vode mora odgovarjati izračunu količine padavinske vode za javno kanalizacijsko omrežje s petletno povratno dobo za naliv trajanja 15 min.
(6) Odvajanje padavinske odpadne vode iz utrjenih in povoznih površin mora biti urejeno preko standardiziranih lovilcev olj. Za odvodnjavanje padavinske odpadne vode z javne ceste se oljni lovilci izvedejo v sklopu posameznega požiralnika in ne šele pred iztokom v jarek.
(7) Pri projektiranju kanalizacije na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo »Dograditev javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stanovanjskih objektov na območju OPPN 20 Barjanska cesta zahod«, št. projekta 3499K, Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d. o. o., marec 2022.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija d. o. o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(1) Stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar. Uporaba zemeljskega plina je mogoča tudi za potrebe tehnologije in kuhe. Priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni obvezna, če se za ogrevanje uporablja energent, skladno z Odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/16) po vrstnem redu pred oskrbo z zemeljskim plinom.
(2) Obstoječe nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje preko katerega se bo vršila oskrba stavb na območju OPPN z zemeljskim plinom N17400 dimenzije DN 200 mm poteka v severnem robu Ceste dveh cesarjev.
(3) Za priključitev načrtovanih stavb na distribucijsko omrežje zamejskega plina je treba v načrtovani cesti na območju OPPN zgraditi nizkotlačni distribucijski plinovod N 17452, PE 63x5,8, ki se naveže na obstoječi nizkotlačni distribucijski plinovod N17400 dimenzije DN 200 m v Cesti dveh cesarjev. Za priključitev načrtovanih stavb na distribucijsko omrežje zemeljskega plina je treba izvesti priključne plinovode od načrtovanega plinovoda N 17452 do načrtovanih stavb. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi posamezne stavbe.
(4) Gradnja distribucijskega plinovoda N 17452, PE 63x5,8 je predmet komunalnega opremljanja, ki mora biti po izvedbi in pridobitvi uporabnega dovoljenja predan v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Javnemu podjetju Energetika Ljubljana d. o. o.
(5) Pri projektiranju distribucijskega plinovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati strokovno podlago za ta OPPN, ki jo je izdelalo Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o. v februarju 2022.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o.) in Odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/16).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Stavbe na območju OPPN se za potrebe oskrbe z električno energijo priključi na javni sistem električne energije v upravljanju Elektro Ljubljana d. d.
(2) Za oskrbo stavb na območju OPPN je treba zgraditi novo transformatorsko postajo TP Barje zahod z možnostjo vgradnje dveh transformatorjev moči 1000 kVA. Novo transformatorsko postajo TP Barje zahod se vključi v obstoječo 10 kV SN kabelsko zanko.
(3) Nizkonapetostni izvodi so lahko iz aluminija oziroma bakra preseka 240 mm², 150 mm² in 70 mm². Nizko napetostni vodi bodo potekali po predhodno zgrajeni elektro kabelski kanalizaciji do prosto stoječih kabelskih omaric.
(4) Za vključitev TP v EE omrežje in napajanje stavb na območju OPPN je treba v načrtovani cesti v prostorski enoti C1 zgraditi novo elektro kabelsko kanalizacijo za srednje in nizko napetostne vode, in sicer:
– med kabelskim jaškom KJ1 in kabelskim jaškom KJ2: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm,
– med kabelskim jaškom KJ2 in kabelskim jaškom KJ3: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2× ø50 mm,
– med kabelskim jaškom KJ3 in kabelskim jaškom KJ4: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm
– med kabelskim jaškom KJ4 in kabelskim jaškom KJ5: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm in
– od kabelskih jaškov KJ3 in KJ4 do meje OPPN (v zahodni smeri): 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm.
(5) TP in kablovode je treba dimenzionirati tako, da je možna priključitev fotovoltaičnih naprav za zagotovitev energetske samooskrbnosti načrtovanih stavb in stavb v okolici, ki se napajajo iz iste TP.
(6) Nadzemni nizko napetostni elektroenergetski vod na severnem delu območja OPPN se ukine. Če so na ukinjeno omrežje priključeni objekti izven območja OPPN, je treba zagotoviti njihovo nemoteno napajanje.
(7) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo EE napajanje za območje OPPN 20 Barjanska cesta zahod, št. 01/22, Elektro Ljubljana d. d., februar 2022.
(8) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Na severnem delu območja OPPN in v Cesti dveh cesarjev potekajo obstoječi elektronsko komunikacijski vodi ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev Telekom Slovenije, d. d., Telemach d. o.o. in T2 d. o. o.
(2) Zaradi načrtovanih ureditev je treba na severnem delu območja OPPN prestaviti elektronsko komunikacijsko omrežje operaterjev Telekoma Slovenije d. d. in Telemacha d. o. o. V načrtovani cesti v prostorski enoti C1 se izvede elektronsko komunikacijsko kabelsko kanalizacijo za potrebe vodenja elektronsko komunikacijskih vodov in priključevanja načrtovanih stavb.
(3) Stavbe na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
(1) V načrtovani cesti v prostorski enoti C1 se v robu ceste uredi javna razsvetljava.
(2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih in internih dovoznih cestah je internega značaja.
(učinkovita raba energije v stavbah in raba obnovljivih virov)
(1) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
(2) Zagotoviti je treba naravno ali tehnično senčenje fasad za zmanjšanje potrebe po uporabi klimatskih naprav za hlajenje in s tem zmanjšanje rabe električne energije in hkratno zmanjšanje ogrevanja okolice zaradi delovanja klimatskih naprav.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna odstopanja pri tlorisnih dimenzijah stavb in nadstreškov nad terenom so do + 2,00 m. Odstopanja tlorisnih dimenzij navzdol so dopustna skladno s projektno rešitvijo. Odstopanja pri tlorisnih gabaritih morajo biti v skladu z določbami o ureditvi zelenih površin iz 13. člena, zmogljivostih območja iz 17. člena, in ukrepih za varstvo pred poplavami iz 31. člena tega odloka.
(2) BTP nad terenom lahko odstopajo v okviru dopustnih gabaritov stavb.
(3) Lokacijo vhodov in uvoza med stavbama A, B in C je dopustno prilagoditi projektni rešitvi.
(4) Višinske kote pritličij stavb in terena so idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ± 0,50 m, vendar ne manj od dopustne kote, skladno z 31. členom tega odloka.
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše funkcioniranje celotnega območja, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(6) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih z OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture.
(7) Mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je lahko spremenjena, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili.
(8) Dopustna so odstopanja od mej in površin gradbenih parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru.
(9) Dopustna so odstopanja točk obodne parcelacije in zakoličbenih točk objektov skladno s spremembami mej parcel in v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
1. organizirati promet med gradnjo tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
2. v času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje;
3. zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
4. območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča;
5. gradnjo nadomestne ograje, ki mora biti iste dimenzije in oblike ter iz istih materialov kot obstoječa ograja na parcelah v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje 882/3, 882/4 in 882/5, kjer predvidene ureditve OPPN posegajo v sosednja zemljišča;
6. urediti prestavitev dovoza do obstoječih stanovanjskih objektov na parcelah v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje 882/3, 882/4 in 882/5 tako, da se obstoječi dovoz na Cesto dveh cesarjev zaradi širitve prestavi na novo predvideno cesto C1. Dovoz je treba urediti prek novega mostu, ki prečka melioracijski jarek. Izvedba mostu v širini obstoječega dovoza z nosilnostjo, primerno za težka tovorna vozila, in prestavitev obstoječih vhodnih vrat je obveznost investitorja;
7. ureditev aktivnih ukrepov za omejevanje hrupa do dopustne ravni na parcelah v katastrski občini 1722 Trnovsko predmestje 882/3, 882/4 in 882/5, če so dovoljene ravni hrupne obremenjenosti presežene, na način, da se omogoča odtok meteornih voda v melioracijski jarek ob cesti C1;
8. zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
9. pred pričetkom gradnje objekta raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte;
10. v času gradnje zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena;
11. pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti;
12. v času gradnje mora biti zagotovljeno gospodarno ravnanje s tlemi, z odstranjenimi tlemi se mora ravnati na smotrn način, tako da bo ohranjena njihova količina in rodovitnost ter da bo preprečeno onesnaženje in erozija tal v času gradbenih del. Prednostno jih je treba uporabiti za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN;
13. v primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa začasno deponijo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda, po končani gradnji pa jo je treba v celoti odstraniti, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti;
14. za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja;
15. uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi škodljive za vodo, je prepovedana;
16. za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor;
17. gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo;
18. zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del;
19. gradbene odpadki se na gradbišču lahko začasno skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto;
20. postavitev sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo, je prepovedana.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število PM in zelenih površin,
– posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-30/2011-316
Ljubljana, dne 25. septembra 2023
