Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) je Občinski svet Občine Brežice na 5. seji dne 10. 10. 2023 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Stanovanjska gradnja Sela pri Dobovi – del EUP SEL-02«
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Stanovanjska gradnja Sela pri Dobovi del EUP SEL-02« (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal Proplan, Ivanka Kraljić s.p., pod številko OPPN-04/20.
(2) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 3094.
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca
(B) Odlok o OPPN
(C) Kartografski del
– Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Brežice | (M 1:5000) |
– Geodetski načrt s certifikatom | (M 1:1000) |
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja | (M 1:1000) |
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja | (M 1:1000) |
– Situacija obstoječega stanja | (M 1:1000) |
– Ureditvena situacija | (M 1:1000) |
– Prerez A-A, B-B, C-C, D-D | (M 1: 500) |
– Prikaz regulacijskih elementov z zakoličbo | (M 1:1000) |
– Načrt parcel z zakoličbo | (M 1:1000) |
– Zbirna situacija infrastrukture | (M 1:1000) |
– Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | (M 1:1000) |
– Vplivi in povezave s sosednjimi območji | (M 1:1000) |
(D) Spremljajoče gradivo
– Poročilo o sodelovanju z javnostjo
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage
– Mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Povzetek za javnost – zloženka
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Elaborat ekonomike.
(1) Območje OPPN obsega parcelne številke: *166, 818/1, 1067/31, 1067/32, 1067/36-del, 1067/37-del, 1067/223, 1067/242, 1067/282-del, 1067/284-del, 1067/279, 1067/286, 1067/287, 1068/56-del (cesta), 1068/58-del (cesta), 1162/1-del (cesta), 1163-del (cesta), 1164-del (cesta) in 5567-del, vse k.o. 1285 Sela.
(2) Skupna površina območja OPPN je 2,3 ha.
(3) Območje OPPN na severu meji na travnike, na zahodu na javno pot JP 525442 Sela–križ, na vzhodu na travnike in lokalno cesto LC 024283 Pistače–Sela (križ), na jugu na javno pot JP 525431 Sela–vas in na lokalno cesto LC 024283 Pistače–Sela (križ).
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Zaradi izgradnje infrastrukture vplivno območje obsega dele naslednjih parcelnih številk:
– elektrika: 818/64, 818/65, 818/77, 818/93, 818/95, 818/96, 818/97, 600 in 813/2, vse k.o. 1285 Sela,
– meteorna kanalizacija: 817/1 in 1164, obe k.o. 1285 Sela,
– vodovod: 818/77, 818/66, 818/73, 1162/1, 1068/58, 1067/272, 1067/273, 1163, 1164, 817/10, 817/5, 817/6, 817/7, 817/8, 817/9, 818/2, 818/4, 818/6, 818/7, 818/73, 818/66, 818/77, 818/65, 818/64, 818/100, 818/88, 818/79 in 818/61, vse k.o. 1285 Sela,
– telekomunikacije: 1162/1, k.o. 1285 Sela.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(1) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele.
(2) Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino gradbene parcele.
(3) Glavni objekt je objekt, ki pomeni osnovni namen gradnje. Na območju OPPN je glavni objekt stanovanjska stavba.
(4) Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane stavbe tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje, lahko je samostoječi ali se glavne stavbe dotika, vendar z njo ni konstrukcijsko povezan, po velikosti ne presega glavne stavbe in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki.
(5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(6) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojo fasado ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(7) Gradbena parcela stavbe obsega zemljišče pod stavbo in pripadajoče zemljišče ob stavbi, ki je trajno namenjeno redni rabi stavbe oziroma objekta.
(8) Kolenčni zid je višina zunanjega/obodnega zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. ab plošča) do strešne konstrukcije stavbe. Na območju OPPN je v višino kolenčnega zidu všteta tudi višina kapne lege.
(9) Obstoječi teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja.
(10) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, ali gradbenimi mejami in gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(11) Zelena streha je večslojna streha, ki se zaključuje z rastlinsko plastjo.
Na območju OPPN je dovoljena:
– gradnja novega objekta (tudi prizidava (dozidava in nadzidava) in legalizacija),
– rekonstrukcija objekta (tudi manjša rekonstrukcija),
– sprememba namembnosti objekta,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist.
(1) Na območju OPPN so glede na veljavne predpise o razvrščanju objektov dovoljeni manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti.
(2) Glavni objekti so stanovanjske stavbe, in sicer samo kot manj zahtevni objekti.
(3) Pomožni objekti so lahko nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, in sicer kot manj zahtevni, enostavni in nezahtevni objekti. Pomožni objekti so lahko tudi večnamenske stavbe. Na posamezni gradbeni parceli je dovoljeno postaviti največ tri samostojne pomožne stavbe.
(4) Na območju OPPN so glede na veljavne predpise o klasifikaciji vrst objektov dovoljene naslednje vrste objektov:
a) Stanovanjske stavbe
– 111 Enostanovanjske stavbe – samostojne stavbe, kjer se vsaj polovica uporabne površine uporablja za stanovanjske namene
– 1121 Dvostanovanjske stavbe – samostojne stavbe, kjer se vsaj polovica uporabne površine uporablja za stanovanjske namene.
b) Nestanovanjske stavbe
– 12121 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (do 25 m²)
– 12203 Druge poslovne stavbe
– 12301 Trgovske stavbe – samo trgovine dnevne oskrbe in specializirane trgovine (do 50 m²)
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti – razen avtomehanične delavnice in avtopralnice
– 12420 Garažne stavbe
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo rezervoarji in cisterne za vodo do 20 m² in rezervoarji za plin do 5 m²
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo – samo specializirane ambulante
– 12650 Stavbe za šport (do 50 m²)
– 12712 Stavbe za rejo živali (do 20 m²)
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev – ute, letne kuhinje, nadstrešnice in podobno.
c) Gradbeni inženirski objekti
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste – ceste in ulice, drevoredi v varovalnem pasu cest, peš poti in cone za pešce, kolesarske steze, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih ipd.
– 21122 Parkirišča izven vozišča (do 120 m²)
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, in sicer:
– 2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo
– 22223 Vodni stolpi in vodnjaki – samo vodnjaki
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija)
– 22232 Čistilne naprave (z zmogljivosti do 50 PE)
– 2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, razen baznih postaj in telekomunikacijskih stolpov
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška igrišča, parki, trgi, bazen za kopanje
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev – samo ograje v skladu z 10. členom tega odloka.
(5) Poleg dopustnih enostavnih objektov, navedenih v četrtem odstavku tega člena, so dovoljeni tudi naslednji: priključek, vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine, ekološki otok, objekt za oglaševanje in informacijski pano, urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah.
(1) Območje OPPN je namenjeno za stanovanjske površine/bivanje. Poleg stanovanj so dovoljene tudi druge spremljajoče poslovne dejavnosti, in sicer:
– 35.119 Druga proizvodnja električne energije – samo preko sončnih panelov/celic na strehi stavb
– 47 Trgovina na drobno, razen motornih vozil – dovoljeno je vse razen 47.3 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi, 47.8 Trgovina na drobno na stojnicah na tržnicah
– 49.42 Selitvena dejavnost
– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti – dovoljeno je 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56.104 Začasni gostinski obrati, 56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi
– 58.2 Izdajanje programja
– 59.2 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
– 60 Radijska in televizijska dejavnost
– 61 Telekomunikacijske dejavnosti
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
– 63 Druge informacijske dejavnosti
– 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
– 68 Poslovanje z nepremičninami
– 69 Pravne in računovodske storitve
– 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje
– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje
– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga
– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
– 77.2 Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup
– 78 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
– 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
– 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
– 85.59 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
– 86.23 Zobozdravstvena dejavnosti
– 86.9 Druge dejavnosti za zdravje
– 87.9 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve
– 93.130 Obratovanje fitnes objektov
– 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
– 96 Druge storitvene dejavnosti.
(2) Dovoljene so dejavnosti glede na vrste dopustnih objektov iz 7. člena tega odloka.
(3) Dovoljene so dejavnosti, ki ne generirajo tovornega prometa in je na gradbeni parceli zagotovljena površina za obratovanje takšnega objekta ter z zadostnimi parkirnimi površinami.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje glavnih in pomožnih objektov, kot manj zahtevnih objektov)
Za gradnjo glavnih in pomožnih objektov, ki so manj zahtevni objekti, veljajo naslednji pogoji:
a) Lega objektov:
– gradnja objektov je dopustna na površini za razvoj objekta(ov), ki je razvidna na grafičnih prikazih (Ureditvena situacija), ob upoštevanju gradbene meje in gradbene linije,
– proti cesti se lahko gradita stanovanjska in/ali pomožna stavba, ki ni v povezavi s kmetijsko dejavnostjo.
b) Tipologija zazidave: samostojne stavbe.
c) Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: objekti so v osnovi pravokotne tlorisne oblike, dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov, prikazi v grafičnih prilogah so informativni. Potrebno je upoštevati četrti odstavek 5. člena tega odloka.
– Vertikalni gabariti: etažnost objekta je največ (K)+P+M, oziroma ne sme presegati višino 10,50 m merjeno od najnižje kote obstoječega terena, neposredno ob objektu. Potrebno je upoštevati četrti odstavek 5. člena tega odloka.
d) Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Kota pritličja: prilagaja se koti vozišča ceste, s katere je dostop na gradbeno parcelo, lahko je največ 60 cm nad koto obstoječega terena, razen pri parcelah št. 18, 19, 20 in 21, kjer je lahko največ 60 cm nad koto nasutega terena, ki je določena v tretji alineji petega odstavka tega člena.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege do vključno 1,50 m.
– Streha: dvokapna, večkapna, možna je kombinacija z ravno streho; naklon streh je od 35° do 40°; pri neizkoriščenem podstrešju je naklon od 30° do 40°, na strešinah streh je dovoljena izvedba strešnih oken, različnih oblik frčad, razen trapeznih, čopi niso dovoljeni, na vseh strehah je dovoljena postavitev sončnih zbiralnikov in panelov/celic pod pogojem, da ne presegajo slemena strehe in so vzporedni s strešino.
– Smer slemena: glavno sleme je vzporedno ali pravokotno na cesto ali dostopno pot.
– Kritina: temno rjave, temno sive ali rdeče barve, različnih materialov z drobno strukturo v vzorcu strešnikov, prepovedana je uporaba svetlih in odbojnih materialov kritine (npr. glazirana kritina), dovoljena je delno (manj kot polovica površine strehe) tudi transparentna kritina.
– Fasada: dopustna je kombinacija več medsebojno usklajenih materialov, uporaba izrazito motečih in neavtohtonih barv, kot so citronasto rumena, živo vijoličasta, živo zelena, živo modra, turkizno modra in podobno, je prepovedana. Na ulične fasade ni dopustno postavljati klimatskih naprav, razen če te niso izpostavljene pogledom s ceste.
e) Ureditev okolice stavbe:
– peš površine so tlakovane z drobnimi tlakovci ali travnate,
– dostopna pot in parkirišče na gradbeni parceli sta asfaltirani, tlakovani z drobnimi tlakovci ali izvedeni s travnatimi ploščami,
– na parcelah št. 18, 19, 20 in 21 je kota nasutega terena 162.30 m.n.v.,
– višinske razlike na zemljišču se urejajo s travnatimi brežinami,
– zunanje enote toplotnih črpalk ne smejo biti izpostavljene pogledom s ceste.
f) Stopnja izkoriščenosti zemljišč:
– faktor zazidanosti gradbene parcele: maksimalno 0,35,
– faktor zelenih površin minimalno 0,20.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje pomožnih objektov, kot nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so po definiciji stavbe:
a) Lega objektov:
– postavljajo se na celotni gradbeni parceli v odmiku najmanj 1,5 m od meje sosednje gradbene parcele, lahko tudi manj ob soglasju lastnika sosednje gradbene parcele, razen kjer je določena gradbena linija,
– zunaj gradbene linije se lahko postavljajo le pergole in nadstrešnice, ki se direktno navezujejo na stanovanjsko stavbo in so izključno namenjene za vhode v stavbe ali/in za bivanje na odprtem prostoru ter niso daljše od 1/3 dolžine fasade.
b) Tipologija zazidave: samostojne stavbe, lahko se dotikajo glavnega objekta ali medsebojno.
c) Velikost in zmogljivost objekta:
– upoštevajo se določila veljavne uredbe o razvrščanju objektov, če v tem odloku ni drugače določeno,
– horizontalni gabariti so pravokotne tlorisne oblike.
d) Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– oblika in naklon strehe, kritina, barva fasade ter kota pritličja so enaki ali usklajeni s stanovanjsko stavbo, pri strehah je dovoljena tudi ravna ali zelena streha, pri kritini zimskega vrta, senčnice ipd., je lahko tudi transparentna,
– v primeru gradnje dveh stavb na dveh parcelah, ki se dotikata z eno fasado, morata biti konstrukcija in oblikovni elementi poenoteni.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti, ki po definiciji niso stavbe (npr. ograja, komunalni priključki, parkirišče, dostopi, bazen ...):
– gradijo se na celotni gradbeni parceli,
– od meje sosednje gradbene parcele so oddaljeni najmanj 0,5 m, od parcele ceste pa najmanj 1,5 m,
– dovoljeni so manjši odmiki ob soglasju lastnika sosednje gradbene parcele ali upravljavca ceste.
(3) Ograje:
– medsoseska ograja je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic ali kovinska transparentna, višina ograje je od obstoječega ali urejenega terena do 1,20 m,
– ograja med gradbeno parcelo in javno cesto je živa meja iz avtohtonih grmovnic, ki je lahko v kombinaciji s kovinsko transparentno ograjo, s tem da je živa meja zasajena proti javni cesti, visoka je do 1,0 m,
– odmik in višina ograj ob javni cesti in na cestnih priključkih morata zagotavljati ustrezno preglednost.
(4) Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se postavi na betonsko podlago, ogradi se z ograjo, višine do največ 2,50 m, ki se lahko zakrije z ozelenitvijo.
(pogoji za obstoječe stanovanjske in nestanovanjske stavbe)
(1) Legalno zgrajene stavbe se ohranjajo.
(2) Pri dozidavah in rekonstrukcijah legalno zgrajenih stavb se upoštevajo oblikovni pogoji iz 9. in 10. člena tega odloka, oziroma dozidave se lahko oblikovno prilagajajo obstoječi legalno zgrajeni stavbi.
(3) V primeru porušitve obstoječe stavbe in nove gradnje se upoštevajo oblikovni pogoji iz 9. in 10. člena tega odloka.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Splošni pogoji:
– na vseh gradbenih parcelah se zagotovi obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto,
– infrastrukturni vodi v cestnem telesu se napeljejo v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov,
– dovozi na parcele se utrdijo, asfaltirajo ali tlakujejo na način, da se prepreči onesnaževanje ceste.
(2) Motorni promet:
– obstoječe ceste: JP 525442 (Sela–križ), JP 525431 (Sela–vas) in LC 024283 (Pistače–Sela (križ)) – dopustna je rekonstrukcija ceste za dvosmerni promet in gradnja hodnika za pešce, ki je lahko v nivoju vozišča ceste,
– dostopna cesta: asfaltira se dostopna cesta, ki je širine 3,5 m z obojestranskima bankinama širine najmanj 0,5 m. V primeru, da je dostopna cesta le do ene gradbene parcele se uredi dostop, ki je lahko asfaltiran, tlakovan, izveden s travnatimi tlakovci ali v peščeni izvedbi in je širine 3,5 m.
(3) Mirujoči promet:
– vsaka stanovanjska enota mora zagotavljati najmanj dve parkirni mesti,
– v primeru dodatne dejavnosti v objektu se na gradbeni parceli objekta, poleg parkirnih mest za stanovanjske namene, zagotovi zadostno število parkirnih mest za izvajanje dejavnosti.
(4) Kolesarski promet: odvija se po vozišču cest.
(5) Peš promet: odvija se po hodnikih za pešce.
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 2,0 m čez obe strani roba ceste.
(2) Dimenzije, materiali in natančni poteki javnega infrastrukturnega omrežja se določijo v projektni dokumentaciji.
(3) Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega upravljavca.
(4) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora biti odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
(5) Potrebno je upoštevati predpisane odmike med posameznimi vodi javne gospodarske infrastrukture.
(vodovodno in hidrantno omrežje)
(1) Obstoječ primarni vodovod AC Ø 80 mm, ki delno poteka po lokalni cesti LC 024283, in obstoječ sekundarni vodovod PE Ø 63, ki delno poteka po javni poti JP 525442, iz katerih se napajajo obstoječi in novi objekti, ki so znotraj območja OPPN, se rekonstruirata s postavitvijo novih cevi iz ustreznega materiala in ustreznega profila, ki omogoča postavitev hidrantnega omrežja.
(2) Novi objekti se priključijo na rekonstruiran vodovod, ki poteka znotraj in zunaj območja OPPN, po javni poti JP 525442 Sela–križ in ob lokalni cesti LC 024283 Pistače–Sela (križ).
(3) Novi cevovodi v največji možni meri potekajo po javnih površinah.
(4) Vodomerni jašek se izvede zunaj stavbe, na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih ali prometnih površinah.
(5) Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del objekta mora biti opravljena ločeno.
(6) Minimalni odmik cevi vodovoda od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m.
(7) Razdalja med temenom vodovodne cevi in niveleto terena je:
– v voznih površinah min 1,2 m, max 2,0 m,
– v nevoznih površinah min 1,0 m max 2,0 m,
– pri vodovodnih priključkih 0,8 m.
(8) Za potrebe zagotavljanja požarne vode se postavijo nadzemni hidranti. Do izgradnje hidrantnega omrežja ob javni poti JP 525 442 Sela–križ se požarna voda zagotavlja skladno z določili pete alineje drugega odstavka 30. člena tega odloka.
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja je priključitev objektov nanj obvezna.
(3) Komunalna odpadna voda se vodi v male komunalne čistilne naprave, ki so na vsaki posamezni parceli.
(4) Padavinske odpadne vode:
– s cestnih površin se odvajajo v obstoječe obcestne jarke, ki so odprti, pod uvozi na gradbene parcele in pod hodnikom za pešce so v ceveh zadostnega profila in globine polaganja,
– s streh objektov se na vsaki posamezni parceli zbirajo v zadrževalniku odpadnih padavinskih voda, preko katerih se vodijo v obstoječe odprte odvodnike ali cevi, ki so ob obstoječih cestah, dopustno je tudi zbiranje v cisternah za lastno uporabo,
– odprte obcestne odvodnike padavinske odpadne vode je dovoljeno graditi na novo, poglabljati ali zasipavati obstoječe, pod pogojem, da se odvod odpadne padavinske vode ustrezno reši,
– z utrjenih površin ter parkirišč na parcelah se razlivajo po terenu,
– natančna ureditev se določi pri pridobivanju mnenj upravljavca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za napajanje območja OPPN se ob lokalni cesti LC 024283 Pistače–Sela (križ) zgradi nova transformatorska postaja (TP), ki se preko novega podzemnega SN 20 KV električnega kabla poveže na obstoječe zračno 20 KV električno omrežje, ki je na drogu št. D 4079, na vzhodni strani in zunaj območja OPPN.
(2) Od nove TP se NN električni razvod vodi v podzemni izvedbi do vsake nove parcele.
(3) Na vsaki posamezni parceli se postavi prostostoječa električna omarica ali se jo vgradi na fasado stavbe. Dovoljena je postavitev skupne omarice za največ 4 parcele.
(4) Javna razsvetljava: dopustna je rekonstrukcija in nadgradnja obstoječe javne razsvetljave.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje OPPN se priključi na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo, ki poteka po/ob obstoječih javnih cestah.
(2) Nova kabelska kanalizacija poteka po/ob javnih površinah in se izvede s PVC cevmi Ø 110 mm. Iz kabelske kanalizacije se do posameznih parcel izvedejo posamezni odcepi v zaščitni PEHD cevi Ø 50 mm, na globini 0,8 m.
(3) Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice.
(4) Pri poteku trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah se PEHD cevi dodatno ščiti z PVC cevmi Ø 125 mm.
(5) Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest ob cesti. Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpad in na lokaciji po navodilih upravljavca.
(2) Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), se zbirajo ločeno v zabojnikih in se jih odvaža v nadaljnjo predelavo.
(3) Na območju OPPN se obstoječa zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) prestavi zunaj območja OPPN in zunaj križišč obstoječih cest. Znotraj območja OPPN je dovoljena postavitev novih zbiralnic po navodilih upravljavca.
(1) Ogrevanje je individualno. Lahko se uporabljajo različni energenti, skladno z zakonodajo. Cisterne za utekočinjeni naftni plin ali olje morajo biti postavljene na lokacijah, ki niso izpostavljene pogledom s ceste. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce ipd.).
(2) Na območju OPPN je dovoljena tudi izvedba plinskega omrežja.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Varstvo vode in podtalnice:
– Območje OPPN ni vodovarstvenem območju. Odpadna komunalna voda se vodi v male komunalne čistilne naprave. Po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja je obvezna priključitev nanj.
(2) Varstvo zraka:
– Na območju OPPN se ne sme presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja ozračja.
– Stanovanjsko območje nima vplivov na zrak, ki bi presegali dovoljene vrednosti po zakonu.
(3) Varstvo pred hrupom:
– Območje OPPN se uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
(4) Varstvo plodne zemlje:
– Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin.
(5) Odstranjevanje odpadkov:
– Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot.
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine.
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Spreminjanje nivelete naravno oblikovanega terena z nasipavanjem in/ali odkopavanjem je dopustno samo za gradnjo objektov.
(2) Za zasaditev živih mej, drevoredov in druge vegetacije se uporabi avtohtone rastlinske vrste.
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Potres:
– Pri načrtovanju novih objektov ter potrebnih ureditev se upoštevajo določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje intenziteta EMS. Projektni pospešek tal je 0,275 g.
(2) Požar:
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
– Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja.
– Za zagotavljanje požarne vode se dogradi obstoječe hidrantno omrežje, ob upoštevanju pete alineje drugega odstavka 30. člena tega odloka.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih mej, ki so določeni z gradbenimi mejami in gradbeno linijo (površino za razvoj objekta(ov)), s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. Medsebojna oddaljenost med objekti je najmanj 6,00 m, v primeru manjšega razmika se morajo upoštevati ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
(3) Obramba:
– Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave:
– Območje OPPN se ne nahaja na poplavno ogroženem območju.
(5) Plazovitost in erozija:
– Območje OPPN se ne nahaja na erozijsko ogroženem območju, niti ne na plazljivem ali plazovitem območju.
(1) Načrt parcelacije in koordinate zakoličbenih točk parcel in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.
(2) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
Status javnega dobra imajo vse ceste ter parcele objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Status javnega dobra dostopne ceste se po potrebi uskladi in dogovori s pristojno občinsko službo.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
(1) V prvi fazi se zgradi/postavi nova transformatorska postaja.
(2) Dovoljena je izvedba dela območja OPPN, kot funkcionalno zaključene celote.
(3) Na parceli morajo biti zgrajene najmanj dostop do javne ceste, vodovodni in električni priključek ter mala komunalna čistilna naprava.
(4) Objekte (stavbe in gradbeno inženirske objekte) je možno graditi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(5) Infrastrukturne vode je možno graditi fazno, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti na končno število uporabnikov.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(2) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, izravnati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke na ustrezne deponije.
(3) Zaradi omogočanja dostopa funkcionalno oviranim osebam se površine v javni rabi morajo načrtovati brez grajenih komunikacijskih ovir.
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Oblikovanje objektov in zunanja ureditev parcel:
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor zazidave ipd.).
– Pri stanovanjskih (glavnih) objektih, ki sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (npr. poudarjen vhod), dopustno je tudi odstopanje za gradnjo pergol in nadstrešnic, ki so v neposredni povezavi/funkciji s stanovanjsko stavbo (del manj zahtevnega objekta), in sicer največ v širini 4 m in v dolžini 1/3 dolžine fasade stanovanjske stavbe.
– Ob lokalni cesti LC 024283, na parcelah št. 8, 9 in 10 je dovoljeno, da se nova stavba le z eno točko drži gradbene linije.
– Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na gradbeno parcelo, dovoljeno je tudi združevanje dostopov za več parcel skupaj.
– Dostopi na parcelo so dovoljeni tudi zunaj površine za razvoj objekta.
– Odstopanja od višine objekta so dovoljena v primeru gradnje dimnikov in podobnih tehnično-tehnoloških elementov, potrebnih za funkcioniranje stavbe (npr. toplotna ali akustična zaščita stavbe ipd.).
– V primeru izvedbe zelene strehe je dovoljeno odstopanje od določenega naklona strehe.
– Dovoljuje se drugačna zunanja ureditev na parceli od prikazane v grafičnem delu OPPN.
– Na celotnem območju je dopustna gradnja kleti, upoštevajoč vpliv podtalnice, stabilnost objektov in geomehanske razmere.
(2) Infrastruktura:
– Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture, sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma posamezno parcelo ipd., če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, spremenjene parcelacije ali ustreznejše tehnološke rešitve, manjših finančnih stroškov ipd..
– Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je dovoljeno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
– Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka trase ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev vendar v skladu s predpisi.
– Ob soglasju upravljavcev gospodarske javne infrastrukture je dovoljena priključitev novih objektov na obstoječe infrastrukturne vode, tudi na obstoječo transformatorsko postajo.
– Do izgradnje novega hidrantnega omrežja ob javni poti JP 525442 Sela–križ se požarna voda zagotavlja iz gasilskih cistern in zadrževalnikov odpadnih padavinskih voda, ki so na vsaki posamezni parceli.
(3) Parcelacija:
– Dovoljena je dodatna parcelacija (npr. prilagajanje mejnikom v naravi) ali korekcija parcelne meje ob soglasju lastnika sosednje gradbene parcele, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom, v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.), pri spremembi trase ceste ipd.
– Dopustno je odstopanje od parcelacije pri delitvi parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture.
– Dovoljeno je združevati največ dve gradbeni parceli v eno, pri čemer se združita tudi površini za razvoj objekta(ov).
– V primeru združevanj gradbenih parcel št. 9, 11, 12, 13, 14 in 15 se dostopna cesta spremeni v dostop do ene gradbene parcele ali se uredijo novi variantni dostopi, ki so prikazani v grafičnem delu OPPN. Vsak nov dostop se uredi na način, da ima vsak koristnik novega dostopa pravico njegovega nemotenega koriščenja.
– Do realizacije prometne ureditve skladno z drugim odstavkom 12. člena tega odloka se pri določanju meje gradbene parcele stavbe, ki tangira javno cesto, upošteva meja obstoječe parcele javne ceste.
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-5/2020
Brežice, dne 10. oktobra 2023
