Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 6. redni seji dne 4. 10. 2023 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Otok 1
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Otok 1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), po projektu št. 801/16, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. Grafični del OPPN vsebuje grafične prikaze:
1.0 | Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana | M 1:5000 |
2.0 | Situacija obstoječega stanja in inventarizacija | M 1:1000 |
3.0 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5000 |
4.0 | Arhitektonska zazidalna situacija | M 1:1000 |
5.0 | Geodetsko kotirana situacija z načrtom parcelacije | M 1:1000 |
6.0 | Situacija poteka omrežja in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M 1:1000 |
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateškega prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN ter Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Predmet OPPN je zapolnitev prostih površin in prenova obstoječega stavbnega tkiva. Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– opredelitev pogojev za prenovo območja,
– umestitev stavbe oskrbovanih stanovanj, parkovne površine z urbanimi vrtovi ob Savinji,
– umestitev peš povezav in rezervacija prostora za obračališča ob javnih poteh znotraj območja.
(1) Območje OPPN meji na Trubarjevo ulico na severu, Čopovo ulico za zahodu ter Jurčičevo ulico na vzhodu in Savinjo na jugu. Območje OPPN se deli na prostorske enote:
– OT-3, območje oskrbovanih stanovanj in Doma upokojencev;
– OT-4, območje večstanovanjskih stavb;
– OT-5, območje prostostoječih enostanovanjskih stavb in dvostanovanjskih stavb;
– OT-6, območje enostanovanjskih stavb v vrsti – vrstna zazidava;
– OT-7, območje večstanovanjskih stavb ter centralnih dejavnosti – stolpnici in trgovina;
– OT-8, območje enostanovanjskih stavb v vrsti – vrstna zazidava ter vzgojno varstveni objekt.
(2) Območje OPPN obsega naslednje zemljiške parcele: 874, 873/5, 873/3, 873/6, 869, 870, 871, 872, 797/21, 797/7, 873/1, 797/7, 865, 866, 867, 797/23, 860, 861, 862, 863, 864, 798/1, 799/1, 800/1, 801/1, 802/1, 798/1, 799/1, 802, 803, 804, 797/4, 797/6, 797/15, 854, 855, 856, 857, 858, 859, 797/39, 797/90, 853, 852, 797/20, 797/16, 797/37, 846, 847, 848, 849, 850, 851, 797/11, 797/12, 1151, 1152, 1153, 1154, 1155, 1187, 1188, 1189, 1190, 836, 837, 838, 839, 840, 845, 797/10, 1150, 825, 826, 827, 828, 829, 830, 831, 832, 833, 834, 835, 797/9, 815, 816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 797/95, 797/94, 797/93, 797/92, 797/67, 797/67, 797/68, 797/69, 797/70, 797/71, 797/72, 797/73, 797/8, 797/13, 1156/1, 1156/2, 1157, 1158/1, 1159/1, 1158/2, 1160/1, 1160/2, 1160/3, 1161, 1159/2, 1161, 1162, 1166, 1167, 1168/8, 1168/7, 1168/10, 1169, 1168/2, 1170, 1171, 1172/1, 1165/2, 1165/3, 1165/4, 1164/1, 1164/5, 1164/2, 1163, 1172/1, 1172/2, 1172, 1174, 1175, 1176, 1177, 1177/1, 1177/2, 1177/3, 1180, 1182, 1183, 1184, 1173, 1184/1, 1184/2, 1184/3, 1184/4, 1184/5, 1184/6, 1185, 1186, 1191/2, 1191/1, 1193/4, 1193/1, 1193/2, 1193/3, 1193/4, 805, 806, 807, 808, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 797/3, 797/40, 797/42, 797/44, 797/46, 797/48, 797/50, 797/74, 797/75, 797/76, 797/77, 797/78, 797/79, 797/80, 797/81, 797/82, 797/83, 797/84, 797/85, 797/86, 797/87, 797/88, 797/89, 797/52, 797/54, 797/56, 797/58, 797/22, 797/19, 1178/4, 1178/6, 1178/7, 1178/8, 1178/9, 1178/5, 1179/2, 1179/1, 1193/5, 1193/6, 1193/7, 1193/8, 1193/9, 1193/10, 1193/11, 1193/12, 1193/13, 1193/14, 1193/15, 1192, 1194, 1199/1, 1199/2, 1198, 1201, 1202, 1203, 1196/2, 1204/2, 1199/1, 1200, 1196/2, 1197, 1195/1, 1195/2, 1199/1, 1199/2, 1199/3, 1199/4, 1199/5, 1199/6, 1199/7, 1199/8, 1199/9, 1199/10, 1199/11, 1199/12, 1195/2, 1195/1, 1196/1, 1191/3, 2503/2, 1205/1, 1206, 1206, 1208, 1205/2, 1206, 1199/1, 1205/1, 1209/1, 1221/4, 1221/1, 1221/3, 1221/5, 1221/6, 1221/7, 1221/8, 1221/9, 1221/10, 1221/11, 1221/12, 1221/2, 1224/3, 1224/2, 1224/6, 1224/7, 1224/5, 1225, 1209/2, 1226, 1225, 1227/2, 1227/3, 1227/4, 1227/5, 1227/1, 873/1, 797/7, 797/25, 797/26, 797/27, 797/28, 797/29, 797/30, 797/31, 797/32, 797/35, 873/7, 873/2, 873/4, 798/3, 798/2, 798/5, 799/2, 800/2, 798/4, 873/8, 873/2, 873/7, 797/33, 797/63, 797/64, 797/40, 797/41, 797/43, 797/45, 797/47, 797/49, 797/51, 797/53, 797/55, 797/3, 797/96, 797/3, 797/65, 797/66, 797/61, 797/60, 797/59, 1168/9, 1168/11, 2544, 1175, vse k.o. Celje.
(3) V primeru odstopanja številk parcel navedenih v prejšnjem odstavku in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(4) Površina območja je ca. 7,42 ha.
(5) Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni tudi posegi na zemljišča izven OPPN.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje OPPN se nahaja vzhodno od starega mestnega jedra Celja in se je izgrajevalo pretežno v 50-ih in 60-ih let 20. stoletja. Prometno se območje OPPN navezuje na obstoječo prometno omrežje, in sicer na Trubarjevo ulico na severu (ZM 038901) ter Čopovo ulico na zahodu (LC 032312).
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) V OPPN so dopustne stanovanjske, oskrbne, storitvene, poslovne in družbene dejavnosti.
a) V prostorski enoti OT-3 so dopustni naslednji objekti skladno z uredbo, ki ureja klasifikacijo objektov:
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
b) V prostorski enoti OT-4 so dopustni naslednji objekti skladno z uredbo, ki ureja klasifikacijo objektov:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12420 Garažne stavbe
c) V prostorski enoti OT-5 in OT-6 so dopustni naslednji objekti skladno z uredbo, ki ureja klasifikacijo objektov:
– 11100 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 12420 Garažne stavbe
d) V prostorski enoti OT-7 so dopustni naslednji objekti skladno z uredbo, ki ureja klasifikacijo objektov:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12420 Garažne stavbe
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge poslovne stavbe
– 12301 Trgovske stavbe – samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti – frizerski, kozmetični saloni ipd., kemične čistilnice, popravljalnice čevljev ipd., fotokopirnice, foto studii
e) V prostorski enoti OT-8 so dopustni naslednji objekti skladno z uredbo, ki ureja klasifikacijo objektov:
– 11100 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
– 12420 Garažne stavbe.
(2) V stanovanjskih stavbah so poleg bivanja dopustne še intelektualne dejavnosti. Dejavnost je dopustna ob pogoju, da velikost parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev). Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Za legalno zgrajene objekte, v katerih se legalno odvija dejavnost, ki ni dovoljena s tem odlokom se le-ta lahko ohranja.
(3) Na celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih.
(4) Pomožni objekti so dopustni na celotnem območju in so podrobneje opredeljeni v 11. členu po posameznih prostorskih enotah. Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega. Pomožni objekti so lahko glede na zahtevnost enostavni in nezahtevni ter niso namenjeni bivanju in izvajanju dejavnosti, ter ne pride do potrebe po dodatnih komunalnih priključkih.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnja (nadomestna gradnja, dozidave in nadzidave objektov),
– rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev,
– sprememba namembnosti,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Za vse posege, za obnovo večstanovanjskih stavb, se za prenovo fasad predhodno pripravi elaborat, katerega namen je ohranitev enotnega videza objektov. Prenova je lahko sodobnejša, vendar za vse večstanovanjske stavbe enaka. Upošteva se Odlok, ki ureja določitve območij oziroma objektov v Mestni občini Celje za izvedbo vzdrževanih del. V primeru, ko se spreminja zunanji videz objektov v stanovanjskih soseskah, ki jih sestavljajo tipološko enaki objekti, se na podlagi skupnega elaborata prenove določi tipološko poenoten nov videz objektov za območje celotne soseske. Parcialno spreminjanje zunanjega videza objekta ali delov objekta v tako zasnovanih soseskah ni dopustno.
Predvidene so odstranitve objektov:
– pritlična garažna stavba znotraj enote OT-7, parc. št. 797/90, k.o. Celje (1077),
– trgovska stavba znotraj enote OT-7 – parc. št. 804, 797/63, 797/104, k.o. Celje (1077),
– poslovno storitvena stavba znotraj enote OT-7 – 797/4, 797/6, 797/63, k.o. Celje (1077),
– stanovanjska stavba znotraj enote OT-8 – parc. št. 873/9, k.o. Celje (1077).
(1) Območje OPPN je izgrajeno s prostostoječimi enostanovanjskimi stavbami, enostanovanjskimi stavbami v vrsti, večstanovanjskimi stavbami (stolpnice in bloki), trgovino, vzgojno varstveno stavbo, oskrbovanimi stanovanji ter domom upokojencev.
(2) V zasnovi je predvidena umestitev vile bloka, trgovske stavbe na mestu obstoječe, objekta oskrbovanih stanovanj, sprememba namembnosti dveh obstoječih trafo postaj v nizu vrstnih hiš v stanovanjsko namembnost in gradnja nove trafo postaje.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Velikost in umestitev predvidenih objektov je določena z gradbenimi mejami in okvirnim območjem gradnje razvidno iz grafičnih prilog. Etažnost stavb je določena s številom etaž razvidno iz spodnje preglednice.
Oznaka stavbe v grafičnem delu | Prostorska enota | Predvidena tipologija | Predvidena etažnost |
1 | OT-8 | Vila blok, večstanovanjska stavba | K+P+2 |
2 | OT-7 | Trgovina, stanovanja, garaža | K+P+1 |
4 | OT-3 | Oskrbovana stanovanja | P+4 |
5 | OT-3 | Dom upokojencev | |
6 | OT-4 | Nadzidava večstanovanjske stavbe | nadzidava za terasno etažo (T), namesto dvokapne strehe |
7 | OT-7 | Trafo postaja | P |
(2) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva oblike in lege parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo. Umestitev objektov in naprav je določena:
– z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati,
– z okvirnim območjem gradnje,
– z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za načrtovani objekt,
– s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru.
(3) Kota tal pritličja objektov se določi na podlagi projektne dokumentacije in je praviloma nad koto tal dovozne ceste.
(pogoji za projektiranje in gradnjo po enotah urejanja)
(1) OT-3 območje oskrbovanih stanovanj in doma upokojencev
– pogoji za projektiranje in gradnjo:
a) Dom upokojencev (5 – oznaka v grafični prilogi)
– tlorisni gabariti in etažnost:
– dopusti se povečanje do 20 % bruto tlorisne površine (BTP) za zagotavljanje minimalnih tehničnih zahtev za graditev objektov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja (zagotavljanje sanitarnih, tehničnih, požarnih in drugih standardov),
– dopusti se izvedba podzemne povezave pod Jurčičevo in Trubarjevo ulico s severovzhodnim območjem (Kare 12). Pred izvedbo posega se izvede predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča.
– oblikovanje fasad:
– pri energetski prenovi fasade stavbe se ohranja zunanji izgled fasade (vidna opeka),
– stavbno pohištvo ter fasadni elementi se obnovijo v obstoječih barvah in materialu,
– ohranja se enovit videz stavbe.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograja naj se izvede kot transparentna, prosojna, žičnata, pletena max. višine 2,00 m, dopusti se umestitev urbane opreme, pergol in nadstrešnic.
– zelene površine, odprti prostor:
– zasaditve naj se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami.
b) Oskrbovana stanovanja (4 – oznaka v grafični prilogi)
– tlorisni gabariti in etažnost:
– predvidi se izgradnja nove stavbe oskrbovanih stanovanj zahodno od obstoječega objekta oskrbovanih stanovanj,
– etažnost P+4 (streha ravna, objekt grajen na stebrih ali delno odprto pritličje v funkciji manipulativnih površin in parkiranja),
– v grafični prilogi je prikazan okvirni tlorisni gabarit (dimenzije) objekta. Tlorisne dimenzije je dopustno povečati do 25 %. Balkone je dopustno izvesti na južni in zahodni strani objekta do 2 m izven fasadne ravnine, ob pogoju, da so zagotovljeni pogoji glede požarne varnosti, da večji gabariti objektov zagotavljajo potrebne parkirne in manipulacijske površine ter odmike med objekti, da so zagotovljeni odmiki od obstoječe in načrtovane komunalne infrastrukture,
– dopustna je izvedba povezovalnega hodnika v pritličju do obstoječega objekta oskrbovanih stanovanj,
– višino objekta lahko presega jašek za dvigalo, stopnišče, klimati in drugi tehnični elementi za funkcioniranje objekta,
– streha je lahko pohodna in ozelenjena,
– parkiranje za nova in obstoječa oskrbovana stanovanja je potrebno zagotoviti skladno s pravilnikom, ki ureja oskrbovana stanovanja.
– oblikovanje fasad:
– fasade morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so nekričeče, v svetlih tonih.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograja naj se izvede kot transparentna, prosojna, žičnata, pletena max. višine 2,00 m, dopusti se umestitev urbane opreme, pergol in nadstrešnic.
– zelene površine, odprti prostor:
– zasaditve naj se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami.
– drugi pogoji:
– objekt je načrtovan znotraj gradbene parcele oskrbovanih stanovanj.
(2) OT-4 območje večstanovanjskih stavb – blok in stolpnice
– pogoji za projektiranje in gradnjo:
– tlorisni gabariti in etažnost:
– ohranitev obstoječega tlorisnega in višinskega gabarita za stolpnice (K+P+8),
– možnost nadzidave stavbe Kajuhova 8 in 10, za terasno etažo (6 – oznaka v grafični prilogi).
– fasade stavb se obnovijo v obstoječih barvah (svetli odtenki),
– stavbno pohištvo ter fasadni elementi se obnovijo v obstoječih barvah,
– ohranja se celovit videz stavb.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograjevanje gradbenih parcel ni dovoljeno,
– dopusti se umestitev pokritih stojal za kolesa – kolesarnic in zbirnih mest za komunalne odpadke skladno z veljavnimi občinskimi predpisi, otroškega igrišča in urbane opreme (kjer se izjemoma dopusti izvedba ograje).
– zelene površine, odprti prostor:
– zahodno od objekta Kajuhova 8 in 10 se umesti javna površina kot otroško igrišče ali urbani vrtovi ali zelene parkovne površine (Oi – oznaka v grafični prilogi),
– zasaditve naj se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami.
– objektom je določena skupna gradbena parcela, ki je skladna z grafičnim delom Reambulacije Zazidalnega načrta Otok (Uradni list SRS št. 16/79) iz katerega je povzet načrt parcelacije zemljišča.
(3) OT-5 območje prostostoječih enostanovanjskih stavb in dvostanovanjskih stavb:
– pogoji za projektiranje in gradnjo:
– tlorisni gabariti in etažnost:
– območje je izgrajeno s prostostoječimi enostanovanjskimi in dvostanovanjskimi stavbami – območje vil,
– etažnost stavb je K+P (visoko pritličje)+1, K+P+IP, K+P+1+IP, K+P+2,
– obstoječe stanovanjske stavbe je možno odstraniti, in na njihovem mestu zgraditi nove, ki ne presegajo višinskih gabaritov sosednjih stavb ob pogoju da so pridobljena vsa potrebna soglasja in mnenja. Vse stavbe in prizidke je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagodijo obstoječi strukturi stavb in njihovim višinam ter tako ne spreminjajo vedutnih pogledov,
– gradnja prizidkov k obstoječim stanovanjskim stavbam skupaj z enostavnimi in nezahtevnimi objekti se dovoljuje izključno za stanovanjske namene in dvig bivalnega standarda ali pridobitve dodatnih bivalnih prostorov pod pogojem maksimalne zazidanosti parcele FZ 0.4 in faktor izrabe FI 1.2,
– dopusti se rekonstrukcija objektov.
– upošteva se prvotna barvna shema fasad v svetlih belih in svetlih peščenih tonih,
– dopusti se sodoben oblikovalsko arhitekturni pristop, uporabljeni naj bodo sodobni materiali oziroma so lahko fasade izvedene v klasičnem zglajenem ometu in svetlih, nevtralnih barvnih tonih.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograje naj bodo prosojne kot žične ograje, ali zasajene z živico maksimalne višine do 1,60 m. Ob javnih cestah so do višine 1,60 m, pri čemer je betonski zidec maksimalne višine 0,30 m, prostor med zidanimi oporniki, zapolnjen s svetlobno prehodnimi polnili (kovinskimi, mrežnimi). Izjema so obstoječe ograje historično varovanih objektov in območij, ki se varujejo v načrtovanem videzu in višini,
– dopustno je umeščanje garaž, ut in nadstrešnic in postavitev bazena v velikosti do največ 50 m², pri čemer mora biti v celoti vkopan. Odmik enostavnih in nezahtevnih objektov od sosednjih zemljišč je najmanj 1,5 m. Za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje soseda. Za odmike od javnih cest je potrebno upoštevati smernice upravljavca.
– zelene površine, odprti prostor:
– zasaditve naj se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami.
(4) OT-6 območje enostanovanjskih stavb v vrsti – vrstna zazidava
– pogoji za projektiranje in gradnjo:
– tlorisni gabariti in etažnost:
– obstoječi tlorisni gabariti in etažnost (K+P+1+IP),
– nadzidava stavb ni dovoljena, varuje se obstoječi višinski in tlorisni gabarit stavb ter enovit videz soseske, na vrtnem, južnem delu gradbene parcele se dopusti umestitev enotno oblikovanih prizidav maksimalno 3,00 m od obstoječih stavb, za kar je potrebno pridobiti ustrezno mnenje občinske urbanistične službe (v grafiki določena gradbena meja),
– predvidena je sprememba namembnosti TP Prežihova v stanovanjsko rabo, kot dopolnitev bivalnega standarda sosednje stavbe ali odstranitev TP Prežihova in prizidava k obstoječi vrstni stanovanjski hiši za stanovanjsko namembnost, kot dopolnitev bivalnega standarda sosednje stavbe v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih.
– upošteva se prvotna barvna shema fasade poimenovana »čebelnjaki« (rumeno oker, temno rdeča, golobje siva ali bela barva) v mešanem zaporedju,
– možna je dopolnitev barvne sheme na podlagi izdelanega elaborata barvne sheme za celotno območje vrstnih hiš, ki ga potrdi urbanistična služba MOC.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– varuje se enotna podoba uličnih fasad, kjer gradnja nadstreškov in prizidkov ni dovoljena,
– na severni ulični strani niza vrstnih stavb ograje niso dopustne,
– na vrtni, južni strani vrstnih stavb se zasadi živa meja (živica) ali postavi žična ograja max. višine 1,60 m. Zaradi zagotavljanja čim boljšega bivalnega standarda za vse stanovalce enakovredno ter upoštevanja tehničnih standardov, je odmik ograj 1,50 m od dovozne ceste oziroma javne poti. Izjemoma je možen odmik ograje 0,75 m od dovozne ceste oziroma javne poti, pod pogoji, da ne ovira preglednosti ceste, odriva snega, intervencijskih poti in ne zmanjšuje požarne varnosti. Ob končnih vrstnih hišah se dopusti ograja v liniji severne fasade do parcelne meje, ter v nadaljevanju vzporedno s parcelno mejo, na zahodni in vzhodni strani končnih vrstnih hiš. Zasaditev žive meje oziroma postavitev med-sosedske ograje je dopustno graditi do parcelne meje. Ograja ali živa meja se lahko postavi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Za vse posege varovalnem pasu občinske ceste je potrebno soglasje pristojne občinske službe,
– na vrtnem, južnem delu vrstnih stavb se dopusti umestitev enega objekta, v tlorisni velikosti 15 m² (nadstrešnica ali vrtna lopa), maksimalne višine 2,5 m in izgradnja vkopanega bazena ob pogoju, da je zagotovljena ozelenitev 20 % celotne površine parcele ter v odmiku 1,0 m od parcelne meje, pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalni pogoji soseda. Za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje soseda.
– zelene površine, odprti prostor:
– zasaditve naj se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami.
– predvidi se rezervacija prostora za obračanje vozila – obračališče ob izteku javne poti JP 538224, JP 538223 in JP 538222. Na koncu poti se umesti konfin (zapora), da se onemogoči promet po pešpoti,
– izjemoma, kjer to dopuščajo prostorske možnosti se dopusti izvedba dovozov na južni strani vrstnih hiš iz javnih poti. Za vse posege v varovalnem pasu občinske ceste je potrebno soglasje pristojne občinske službe in soglasje sosedov mejašev. Priporočljivo je da se dovozi združujejo,
– predvidi se nadaljevanje peš povezave s Savinjskim nabrežjem, širine od 1,00 m do 2,00 m v utrjeni izvedbi, ki je oblikovno prilagojena obstoječi peš poti.
– možna je umestitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic v ravnini strešin. Za postavitev na parcelno mejo se pridobi soglasje lastnika sosednjih mejnih parcel.
– za umestitev toplotne črpalke na vrtni južni strani vrstnih stavb je obvezno pridobiti soglasje lastnika sosednjih mejnih parcel. V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz javne ceste, mora biti le-ta vizualno zastrta.
(5) OT-7 območje večstanovanjskih stavb ter centralnih dejavnosti – stolpnice in trgovina
– pogoji za projektiranje in gradnjo:
a) stolpnice
– tlorisni gabariti in etažnost:
– ohranitev obstoječega tlorisnega in višinskega gabarita (K+P+12, P+12).
– oblikovanje fasad:
– fasade stavb se obnovijo v obstoječih barvah (svetli odtenki),
– stavbno pohištvo ter fasadni elementi se obnovijo v obstoječih barvah,
– ohranja se celovit videz stavb.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograjevanje gradbenih parcel ni dopustno,
– dopusti se umestitev pokritih stojal za kolesa – kolesarnic, urbane opreme, zbirnih mest za komunalne odpadke in otroškega ter športnega igrišča kot razširitev obstoječega igrišča, kjer se izjemoma dopusti izvedba ograje.
– drugi pogoji:
– objektom je določena skupna gradbena parcela, ki je skladna z grafičnim delom Reambulacije Zazidalnega načrta Otok (Uradni list SRS št. 16/79) iz katerega je povzet načrt parcelacije zemljišča.
b) trgovina, stanovanja, garaža (2 – oznaka v grafični prilogi)
– tlorisni gabariti in etažnost:
– dopusti se gradnja nove trgovine, z opredeljenimi gradbenimi mejami v pritličju in nadstropju (konzolni zamik etaže), v nadstropju se dopusti umestitev stanovanj ob pogoju zagotavljanja 1,5 PM na stanovanje, etažnost K+P+1, streha je ravna, gradnja je mogoča ob pogoju odstranitve prvotne stavbe. Podzemna klet lahko sega izven opredeljene gradbene meje objekta nad trenom.
– oblikovanje fasad:
– fasade morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so nekričeče, v svetlih tonih.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– dopusti se postavitev ograje le na dvoriščni strani trgovine, kot transparentna, prosojna, žičnata, pletena ograja, maksimalne višine 2,00 m vendar le na tistih površinah, ki jih je funkcionalno nujno zavarovati; ograjevanje objekta v celoti ni dopustno,
– dopusti se umestitev pokritih stojal za kolesa – kolesarnic in zbirnih mest za komunalne odpadke skladno z veljavnimi občinskimi predpisi.
c) transformatorska postaja (7 – oznaka v grafični prilogi)
– tlorisni gabariti in etažnost:
– umesti se nova trafo postaja, etažnost pritličje (P).
– drugi pogoji:
– določitev gradbene parcele (pripadajočega zemljišča objektu) je skladna z grafičnim delom Reambulacije Zazidalnega načrta Otok (Uradni list SRS št. 16/79) iz katerega je povzet načrt parcelacije zemljišča ter manjšimi prilagoditvami.
– promet:
– se ne spreminja, preoblikuje se razporeditev parkirnih mest ob stolpnicah.
(6) OT-8 območje enostanovanjskih stavb v vrsti – vrstna zazidava ter vzgojno varstvena stavba
– pogoji za projektiranje in gradnjo:
a) vrstna zazidava,
– tlorisni gabariti in etažnost:
– obstoječi tlorisni gabariti in etažnost (K+P+1+IP),
– nadzidava stavb ni dovoljena, varuje se obstoječi višinski in tlorisni gabarit stavb ter enovit videz soseske, na vrtnem, južnem ali vzhodnem delu gradbene parcele se dopusti umestitev enotno oblikovanih prizidav maksimalno 3,00 m od obstoječih stavb, za kar je potrebno pridobiti ustrezno mnenje občinske urbanistične službe (v grafiki določena gradbena meja),
– predvidena je sprememba namembnosti TP Čopova v stanovanjsko rabo, kot dopolnitev bivalnega standarda sosednje stavbe ali odstranitev TP Čopova in prizidava k obstoječi vrstni stanovanjski hiši za stanovanjsko namembnost, kot dopolnitev bivalnega standarda sosednje stavbe v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih.
– oblikovanje fasad:
– barve fasad: upošteva se prvotna barvna shema poimenovana »čebelnjaki« (rumeno oker, temno rdeča, golobje siva ali bela barva) v mešanem zaporedju,
– možna je dopolnitev barvne sheme na podlagi izdelanega elaborata barvne sheme za celotno območje vrstnih hiš, ki ga potrdi urbanistična služba MOC.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– varuje se enotna podoba uličnih fasad, kjer gradnja nadstreškov in prizidkov ni dovoljena,
– na ulični strani niza vrstnih stavb ograje niso dopustne,
– na vrtni strani niza vrstnih stavb se zasadi živa meja (živica) ali žična ograja max. višine 1,60 m. Zaradi zagotavljanja čim boljšega bivalnega standarda za vse stanovalce enakovredno ter upoštevanja tehničnih standardov, je odmik ograj 1,50 m od dovozne ceste oziroma javne poti. Izjemoma je možen odmik 0,75 m od dovozne ceste oziroma javne poti, pod pogoji, da ne ovira preglednosti ceste, odriva snega, intervencijskih poti, ne zmanjšuje požarne varnosti. Pridobiti je potrebno soglasje pristojne občinske službe v varovalnem pasu ceste. Vsi morebitni stroški nastali v zvezi s tem bremenijo investitorja ograje. Zasaditev žive meje oziroma postavitev med- sosedske ograje je dopustno graditi do parcelne meje. Ograja ali živa meja se lahko postavi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo,
– na vrtnem delu niza vrstnih stavb se dopusti umestitev enega objekta, v tlorisni velikosti 15 m² (nadstrešek ali vrtna lopa) in maksimalne višine 2,5 m, ter izgradnja vkopanega bazena ob pogoju, da je zagotovljena ozelenitev 20 % celotne površine parcele ter v odmiku 1,0 m od parcelne meje. Za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje soseda.
– zelene površine, odprti prostor:
– zasaditve naj se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami.
– promet:
– predvidi se rezervacija prostora za cesto, ki se priključuje na javno pot JP 538392 in predvidi se peš povezava s Čopovo ulico.
– drugi pogoji:
– možna je umestitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic v ravnini strešin. Za postavitev na parcelno mejo se pridobi soglasje lastnika sosednjih mejnih parcel,
– za umestitev toplotne črpalke je obvezno pridobiti soglasje lastnika sosednjih mejnih parcel. V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz javne ceste, mora biti le-ta vizualno zastrta.
b) vzgojno varstveni objekt (V – oznaka v grafični prilogi)
– tlorisni gabariti in etažnost:
– ohranja se obstoječi tlorisni in višinski gabarit, gradnja prizidka in nadzidava ni dovoljena,
– dovoljena je rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ter vzdrževanje.
– oblikovanje fasad:
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– dopusti se ograjevanje z žičnato ali pleteno ograjo, maksimalno višine 2,00 m,
– na vrtni strani se dopusti umestitev enega objekta, v tlorisni velikosti 15 m² (nadstrešek ali vrtna lopa) in maksimalne višine 2,5 m.
– zelene površine, odprti prostor:
– obstoječe zelene površine se ohranjajo v čim večji meri.
c) večstanovanjska stavba (1 – oznaka v grafični prilogi)
– tlorisni gabariti in etažnost:
– obstoječo stavbo etažnosti K+P+1, je možno odstraniti in na njenem mestu zgraditi stavbo etažnosti K+P+2, z ravno streho ali streho v minimalnem naklonu (maksimalno 4 stanovanjske enote), v grafični prilogi je določena maksimalna gradbena meja stavbe.
– oblikovanje fasad:
– fasade morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so nekričeče, v svetlih tonih.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograja naj se izvede kot transparentna, prosojna, žičnata, pletena maksimalne višine 1,60 m ali živa meja maksimalne višine 1,20 m. Dopusti se umestitev urbane opreme, pergol in nadstrešnic.
– zelene površine, odprti prostor:
– obstoječe zelene površine se ohranjajo v čim večji meri.
– promet:
– parkirne površine za stanovalce se zagotovijo na gradbeni parceli ob upoštevanju normativa 1,5 parkirnega mesta na stanovanje, uvoz in dostop je obstoječ iz Trubarjeve ulice.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, se nahajajo v varovalnem pasu:
– zbirne mestne ceste ZM 038901, v širini 8,00 m,
– javne poti, v širini 4,00 m od roba ceste.
(2) Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo prometno omrežje. Na obravnavanem območju ni načrtovanih novih cest. Predvidi se rezervacija prostora za obračališča ob izteku javne poti JP 538224, JP 538223 in JP 538222. Na koncu poti se umesti konfin (zapora), da se onemogoči promet po pešpoti.
(3) Znotraj OT-6 se predvidi peš povezava med Savinjskim nabrežjem ter Trubarjevo ulico, kot zaključek delno že izvedene poti.
(4) Znotraj OT-8 se predvidi peš povezava med Čopovo ulico in JP 538392, kot zaključek delno že izvedene poti.
(1) Parkiranje se uredi na obstoječih in novih parkirnih površinah.
(2) Pri zagotavljanju parkirnih mest večstanovanjskih stavb se upošteva normativ najmanj 1,5 parkirno mesto na stanovanjsko enoto.
(1) Gradnja na obravnavanem območju OPPN se nahaja v območju varovalnega pasu javnega vodovodnega sistema Celje.
(2) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega vodovoda oziroma je potrebno vodovod prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Za prestavitev vodovoda je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(3) Obravnavano območje se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dopustna. Pri projektiranju je upoštevati zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V primeru potrebe po večjem odvzemu pitne vode kot ga zagotavlja obstoječ vodovod, je potrebno obstoječ vodovod povečati na ustrezno dimenzijo. Oskrba novih objektov je iz javnega vodovoda. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju se v normalnih razmerah giblje med 275 in 290 m nadmorske višine. V večstanovanjskih stavbah mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode. Pri stanovanjsko – poslovnih stavbah morata imeti stanovanjski in poslovni del ločeno inštalacijo in ločena vodomera. Novi hidranti zunaj objekta morajo biti del internega vodovodnega omrežja. Izjeme so eno ali večstanovanjske stavbe in javne ustanove. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograje ali drogov.
(1) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijo.
(2) Komunalne odpadne in meteorne vode je potrebno odvajati v javno mešano kanalizacijo. Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov se speljejo v javno kanalizacijo preko obstoječih revizijskih jaškov na višini nad temenom kanalizacijske cevi. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitve, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko cevnega zadrževalnika priključi na obstoječ javni mešan kanal preko enega od obstoječih jaškov. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno kanalizacijo.
(3) Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala oziroma je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3 m stran od predvidenih objektov. Za prestavitev javne kanalizacije je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od stene javnega kanala, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m in pri križanju najmanj 0,5 metra.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe oskrbe z električno energijo je za načrtovane ureditve izdelan načrt Ureditev električnih vodov in naprav na območju OPPN Otok 1 (Elektro Celje, d. d., št. 142/21-E), ki ga je potrebno upoštevati v nadaljnjih fazah projektiranja.
(2) V območju OPPN se nahaja TP Čopova, TP Prežihova in TP Jurčičeva s priključnimi SN in NN elektro energetskimi vodi. Načrtuje se ukinitev TP Čopova in TP Prežihova ter umestitev nove transformatorske postaje. Nova TP se umesti južno od obstoječe trgovine v OT-7. V območju ureditve javnega prostora in urbanih vrtov v OT-4 poteka obstoječi NN nadzemni elektroenergetski vod, ki se preuredi v podzemno izvedbo.
(3) Obstoječi objekti in objekti zgrajeni v okviru OPPN, se bodo napajali preko obstoječih in novih NN kablov iz nove predvidene TP in obstoječe TP Jurčičeva 20/0,4 kV. V območju predvidenih objektov potekajo obstoječi NN, SN podzemni in nadzemni elektroenergetski vodi z NN priključki do posameznih obstoječih objektov, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,5 m od osi NN nadzemnega elektroenergetskega voda in 1 m od NN podzemnega elektroenergetskega voda v obeh smereh. Obstoječi NN podzemni elektroenergetski vod je potrebno v območju predvidenih pešpoti in morebitnih uvozov mehansko zaščititi in oceviti.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke skladno z izbrano mestno opremo.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Na območju OPPN je obstoječe TK omrežje ter kabelska kanalizacija. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase obstoječih TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe omrežje.
(2) Na območju predvidenih stavb, kjer bo izveden TK priključek, se predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do stavbe.
(3) Na območju OPPN je obstoječe KKS omrežje ter kabelska kanalizacija. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega KKS omrežja. Trase obstoječih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo KKS omrežje in možnost priključitve na obstoječe omrežje.
(4) Na območju predvidenih stavb, kjer bo izveden KKS priključek, se predvidi vgradnjo dovodne KKS omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do stavbe.
(1) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom občine in programom plinifikacije mesta Celja je na obravnavanem območju energetska oskrba zagotovljena iz obstoječega plinovodnega omrežja zemeljskega plina. Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ima na obravnavanem območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje in priključne plinovode zemeljskega plina.
(2) Pri ureditvi pešpoti ob Savinji se upošteva posebne pogoje za gradnjo v varovalnem pasu obstoječega plinovoda (2,00 m levo/desno od osi plinovoda).
(3) Za oskrbo obstoječih in predvidenih objektov z zemeljskim plinom je predvidena priključitev na obstoječe distribucijsko omrežje.
(4) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, tehnične predpise in smernice operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Dopustna je uporaba zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja ali obnovljivih virov (geotermalna energija, toplotne črpalke, sonce). V primeru ogrevanja s toplotno črpalko se pri umestitvi zunanjih enot toplotnih črpalk zagotovi vse ukrepe in ustrezno oddaljenost od parcelne meje, da z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju predpisane mejne vrednosti kazalcev hrupa ne bodo presežene.
(2) Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del ne sme presegati višine slemena strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(3) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
(4) Ogrevanje z lesno biomaso ni dovoljeno.
(obveznost priključevanja)
Predvidene stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Za vse posege v varovanem območju nepremične kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje oziroma mnenje pristojne območne enote ZVKDS. Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
EŠD | Ime | Režim | Podrežim |
55 | Celje – Staro mestno jedro | spomenik | naselbinska dediščina |
55 | Celje – Staro mestno jedro | vplivno območje | |
56 | Celje – Arheološko najdišče Celje | spomenik | arheološka dediščina |
27442 | Celje – Savinjsko nabrežje | dediščina | vrtno arhitekturna dediščina |
27189 | Celje – Vila Trubarjeva 5 | dediščina | stavbna dediščina |
26855 | Celje – Vila Kajuhova 6 | dediščina | stavbna dediščina |
27190 | Celje – Vila Trubarjeva 11 | dediščina | Stavbna dediščina |
11903 | Celje – Vila Trubarjeva 13 | dediščina | stavbna dediščina |
(2) Varstveni režimi:
– Naselbinski spomenik: varujejo se morfološka zasnova in parcelacija naselja, javni prostori in njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhuete naselja.
– Varstveni režim za arheološko najdišče Celje zahteva pred vsemi posegi v zemeljske plasti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.
– Posamezni spomenik: Za posamezne spomenike velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje vseh zunanjih značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo vplivno območje.
– Stavbna dediščina: V območjih stavbne dediščine velja režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(3) Načrtovane ureditve v okviru OPPN prostorsko neposredno ne tangirajo varovane stavbne dediščine – štirih vil z vrtovi iz preloma 19. in 20. stoletja vzdolž Kajuhove in Trubarjeve ulice. Prav tako se ne načrtuje neposrednih vplivov na platanov drevored, ki se varuje v okviru Savinjskega nabrežja kot del vrtno-arhitekturne dediščine (drevored se ohranja).
(4) Del območja OPPN se nahaja v vplivnem območju starega mestnega jedra Celja, kar pomeni, da so posegi načrtovani na vedutno občutljivem delu mesta. Novogradnje se oblikujejo enotno in nevtralno ter se podredijo historičnemu ambientu in prevladujočemu stavbnemu fondu s tlorisnimi in višinskimi gabariti (etažnostjo) ter fasadami. Priporočljiv je sodoben oblikovalsko arhitekturni pristop s pravilnimi pravokotnimi tlorisi in ravnimi strehami, uporabijo se sodobni materiali (kovina, les, steklo), fasade se izvedejo v klasičnem zaglajenem ometu in svetlih, nevtralnih barvnih tonih.
(5) Posebno pozornost se nameni odprtemu prostoru, tudi zasebnim vrtovom: ograje se načrtujejo transparentno z betonskim zidcem, večje asfaltirane površine niso dovoljene, zasaditve se načrtujejo s parkovno drevnino in grmovnicami ter trajnicami (sajenje tujerodnih vrst rastlin npr. klekov, pacipres idr. ni sprejemljivo). Novo ustvarjeni zeleni javni prostori sledijo prvotnemu konceptu zasaditve stanovanjske soseske na Otoku iz 50-ih in 60-ih let 20. stoletja (večje zelene površine s skupinami dreves med manjšimi, prostostoječimi bloki in individualnimi ter vrstnimi hišami, s pešpotmi in igrišči ter obrobnimi parkirišči – garažami).
(6) V območje platanovega drevoreda ob Savinji se ne posega.
(7) Varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine, usmeritve:
– Na območju načrtovanega objekta oskrbovanih stanovanj etažnosti P+4 so bile v letu 2003 izvedene geofizikalne raziskave in v letu 2004 tudi arheološke sondažne raziskave. Vpogled v izkopane sedimente je pokazal, da na tem mestu arheološki zapis ni ohranjen. Stratigrafska situacija kaže različne naplavinske sedimente Savinje do globine 233,67 metra, kjer pa se je ob izkopu že pojavljala podtalnica. Med omenjenimi sedimenti je bila kot interfacija antropogenega karakterja odložena leča z novodobnim gradbenim materialom in posameznimi najdbami steklenih in lončenih posod.
– Na območju načrtovane garažne hiše, etažnosti K+P in na območju ureditve parkirišč se na razpoložljivih površinah izvedejo predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki se izvedejo v fazi priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
– Izvede se arheološki testni izkop – strojno izkopani jarki širine ca. 2,00–2,50 metra v skupni dolžini ca. 50 metrov do pojava arheoloških depozitov. Natančna lokacija testnih jarkov se določi na osnovi predložene karte infrastrukturnih vodov v dogovoru z odgovornim konservatorjem arheologom ZVKDS. Obseg preboja arheoloških depozitov, ki omogoča opredelitev nadaljnjih arheoloških raziskav, tekom raziskav opredeli ZVKDS OE Celje.
– Na osnovi rezultatov arheološke raziskave se podajo nadaljnji ukrepi varstva spomenika oziroma usmeritve.
(8) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(9) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja zemeljski plin oziroma obnovljivi viri energije, razen lesne biomase,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Območje OPPN se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na jugu meji območje OPPN na levi breg vodotoka Savinja.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(3) Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo preko zadrževalnikov v meteorno kanalizacijo. Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili predpisov iz prvega odstavka.
(4) Vse obstoječe in načrtovane stavbe se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.
Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(1) Območje OPPN je opredeljeno s III, stopnjo varstva pred hrupom, razen na območju stanovanjskih površin za posebne namene kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno-odjemno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob dovoznih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Ta mesta se umestijo neposredno ob servisno-dovozne ceste. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zbirno-odjemno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam: funkcionalnim, estetskim, higiensko tehničnim in požarno varstvenim pogojem; ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah; vzdolžni nagib dostopne poti je lahko maksimalno 4 % v klančini; širina dostopa mora biti za 0,5 metra širša, kot je širina najširšega nameščenega zabojnika; tla morajo biti utrjena in odporna na udarce in obrabo. Zagotovi se transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti je 3 m.
(3) Zbirna odjemna mesta se lahko izvedejo v potopni obliki. Natančne lokacije potopnih zbirno-odjemnih mest za odpadke in za ločene frakcije komunalnih odpadkov se definirajo v projektni dokumentaciji.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotokih Savinja in Ložnica v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 157/22), določa zožano mejo priobalnega zemljišča na delu priobalnega zemljišča na parcelah ob vodotokih Savinja in Ložnica v Mestni občini Celje in je prikazana v grafičnih prilogah. V priobalnem pasu je dovoljena izvedba posegov, ki so kot izjeme navedeni v 37. členu Zakona o vodah (javna infrastruktura in podobno) na podlagi pridobljenega vodnega soglasja oziroma mnenja DRSV.
(2) Območje OPPN leži v območju razreda preostale poplavne nevarnosti, zato je treba pred izdajo vodnega mnenja h gradnji podzemnih delov objektov (garaž) in h gradnji oskrbovanih stanovanj:
a) določiti kote dosega Q 500 na podlagi ažurnih hidroloških izhodišč in ostalih sprememb v prostoru, skladno s tretjo alineja naslednjega odstavka,
b) predvideti fiksne/stalne gradbene ukrepe na vstopih, uvozih (vstopno/izstopno dvigalo) in odprtinah v objekte oziroma predvideti dvig vseh odprtin nad koto poplavne vode Q 500. Izvedba ukrepov z montažnimi elementi ni dopustna,
c) prepovedati zadrževanje ljudi v podzemnih delih objektov v času nastopa visokih voda Q 500,
d) prepovedati skladiščenje vodnemu okolju nevarnih snovi v območju dosega visokih vod Q 500.
(3) Študije:
– Izdelana je hidrološko-hidravlična študija ''Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti obstoječega stanja za vodotoke na območju Mestne občine Celje za potrebe izdelave OPN Mestne občine Celje – sklop 1a, 1b, 2a in 2b'' (Izvor, d.o.o. in Hidrosvet d.o.o., št. pr. K32-1-OU/18; Ljubljana, marec 2021, dopolnitev maj 2022). Skladno z zaključki študije se nahaja območje OPPN v območju razreda preostale poplavne nevarnosti, kjer globine pri pretoku Q 500 presegajo 1,7 m.
– Izdelana je dodatna hidrološko-hidravlična študija, izdelovalec Ekologika d.o.o., številka projekta PRQ H 23003, junij 2023, ki določa razrede poplavne nevarnosti ter omilitvene ukrepe za območje OPPN. Študija opredeli, da je vpliv predvidenih posegov minimalen, vsekakor pa ne bistven, zato so s strokovnega vidika izdelovalca študije predvideni posegi na območju OPPN ob upoštevanju omilitvenih ukrepov sprejemljivi. Izravnalni ukrepi niso potrebni.
– Pri umeščanju objektov in dejavnosti v prostor je treba upoštevati upoštevati nova hidrološka izhodišča, skladno s Celovito hidrološko-hidravlično študijo na porečju Savinje: izdelek 10: Hidrološka analiza porečja, št. projekta: M93/20, april 2023, izdelovalec HEK, Doroteja Starec s.p., Ljubljana. Izhodišča niso trajna. Spremenijo se ob spremembi hidroloških izhodišč, spremembi geometrije struge Savinje in vplivnega območja ter izvedbi eventualnih ukrepov na porečju Savinje, ki vplivajo na potek visokih vod in posledično na poplavno varnost.
(4) Objekt s celotno konstrukcijo skupaj s temelji in drenažo morajo biti umeščeni izven priobalnega pasu.
(5) Nadvišanje terena in manipulacijskih površin ob objektih nad koto sosednjih zemljišč ni dopustno razen manjših gričev kot elementa krajinske ureditve na zelenicah.
(6) Območje OPPN ni erozijsko in plazljivo ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite ter zaščite pred vdorom podtalnice v fazi gradnje in v fazi uporabe.
(7) Garažne hiše je, do zagotovitve pogojev iz točke b) drugega odstavka tega člena, za varstvo pred visokimi vodami s povratno dobo Q 500, dopustno graditi brez podzemnih delov.
(8) Oskrbovana stanovanja je dopustno graditi na podlagi podatka o koti dosega Q 500, izdelanega na osnovi ažurnih hidroloških izhodišč, ob izvedbi fiksnih/stalnih gradbenih ukrepov na odprtinah na objektu.
(9) Podzemne garaže je dopustno graditi v primeru izvedbe novih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, ter ko se s hidravlično hidrološko študijo dokaže, da kota poplave pri pretoku Q 500 na obravnavanem območju omogoča izvedbo fiksnega/stalnega gradbenega omilitvenega ukrepa.
Območje OPPN spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal 0.150 g. Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebno ojačiti prvo ploščo. Na območju OPPN je obstoječe zaklonišče.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN ni erozivno in plazljivo ogroženo. Pri načrtovanju objektov je potrebno pridobiti geološko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Odlaganje viškov izkopane zemljine ni dovoljeno na kmetijska, gozdna, vodna in priobalna zemljišča, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.
(razlitje nevarnih snovi)
Na območju OPPN ni pričakovati razlitja olj na povoznih površinah.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih objektih. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje stavbe prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo stavb preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Posameznim objektov so opredeljene gradbene parcele namenjene gradnji in so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– dovoljeno je zmanjšanje tlorisnih in višinskih gabaritov načrtovanih stavb,
– dopusti se umestitev polnilnih postaj za električna vozila v okviru javnih parkirnih mest,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture,
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah,
– objekt z oznako 4 se lahko izgradi kot večstanovanski objekt s klasifikacijo 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, etažnosti K+P+4, vendar le za potrebe dejavnosti v območju OT-3 (oskrba starejših, bivanjske skupnosti),
– izvedba podzemnih garaž je dopustna, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega, sedmega in devetega odstavka 31. člena tega odloka,
– meje gradbenih parcel se lahko v projektni dokumentaciji spremenijo zaradi prilagoditve zunanjim in prometnim ureditvam in faznosti izgradnje območja,
– dopustna so odstopanja zunanje ureditve, vključno s trasami poti, lokacijami igrišč in dreves in se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Dopusti se nadvišanje terena za oblikovanje razgibanega parterja ali oblikovanje hribin za drevesa izven priobalnega pasu.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Mestna občina Celje. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Otok I (Uradni vestnik Celja št. 28/63, 5/70, Uradni list SRS, št. 42/72, 10/74, 15/74, 24/75, 13/76, 22/77, 24/77, 16/79, 31/81, 42/86, Uradni list RS, št. 1/91, 16/91, 23/91, 34/00, 105/00, 45/02, 138/04, 90/07, 69/09), v obsegu meje tega OPPN.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2016
Celje, dne 4. oktobra 2023
