Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB)
Razglašam Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. oktobra 2023.
Št. 003-02-3/2022-242
Ljubljana, dne 26. oktobra 2023
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ V ZVEZI Z DOLOČENIMI PREKRŠKI, STORJENIMI V ČASU VELJAVNOSTI UKREPOV ZARADI PREPREČEVANJA ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 (ZUVPNB)
Ta zakon v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ureja ustavitev postopkov o prekršku in drugih postopkov, določenih s tem zakonom, izplačilo zneska globe, stroškov postopka o prekršku in drugih stroškov ter izplačilo oziroma vračilo odvzete premoženjske koristi.
(prekrški, za katere se uporablja ta zakon)
(1) Ta zakon se uporablja za prekrške, storjene v obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022:
1. iz 10. točke prvega odstavka 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21 in 178/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZNB),
2. iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB,
3. iz tretjega odstavka 57. člena ZNB,
4. iz 48. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 – ZZUOOP),
5. iz 18. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ, 167/21 – odl. US, 206/21 – ZDUPŠOP in 18/23 – ZDU-1O).
(2) Ta zakon se uporablja tudi za prekrške, storjene v obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 kot posledica kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19:
1. iz 3. točke prvega odstavka 37. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJZ),
2. iz 4. točke prvega odstavka 38. člena ZJZ,
3. iz 1. točke prvega odstavka 39. člena ZJZ.
(1) O ustavitvi postopkov o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča v skladu z določbami tega zakona.
(2) O ustavitvi postopkov obročnega odplačevanja glob, prisilne izterjave glob, stroškov postopka in odvzema premoženjske koristi odloča davčni organ, pristojen po določbah zakona, ki ureja finančno upravo (v nadaljnjem besedilu: pristojni davčni organ).
(3) O ustavitvi postopkov dela v splošno korist, nadomestnega zapora in izvrševanja vzgojnih ukrepov odloča sodišče, ki je odločalo v teh postopkih.
(4) V postopkih za izplačilo zneska glob in stroškov postopka o prekršku ter drugih stroškov ter izplačila oziroma vračila odvzete premoženjske koristi odloča prekrškovni organ, ki je vodil postopek o prekršku oziroma je pri pristojnem sodišču vložil obdolžilni predlog za prekršek iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pristojni prekrškovni organ).
(ustavitev postopkov o prekrških)
Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki obravnava prekršek iz 2. člena tega zakona, v enem mesecu od uveljavitve tega zakona po postopku iz Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZP-1) ustavi postopek o prekršku, če odločba o prekršku do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana ali še ni postala pravnomočna. Če postopek o prekršku še ni bil uveden, postopka ne uvede.
(ustavitev prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in odvzete premoženjske koristi)
(1) Pristojni davčni organ v enem mesecu po prejemu podatkov iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona za prekrške iz 2. člena tega zakona po postopku iz zakona, ki ureja davčni postopek, ustavi postopke obročnega odplačevanja glob in stroškov postopka o prekršku ter postopke prisilne izterjave glob, stroškov postopka o prekršku, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka prisilne izterjave. Če postopek o prisilni izterjavi še ni bil uveden, postopka ne uvede.
(2) Pristojni davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.
(3) Sklep o ustavitvi davčne izvršbe vsebuje tudi pouk storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilcu) prekrška iz 2. člena tega zakona, da bo o vračilu plačanih zneskov odločeno po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.
(1) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ustavi postopek nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist iz 19.a člena ZP-1 za prekrške iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni pritožbe. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno korist. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(2) Če storilec prekrška opravlja delo v splošno korist zaradi več prekrškov na podlagi iste odločbe o prekršku, med katerimi je tudi prekršek iz 2. člena tega zakona, pristojno sodišče v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona s sklepom ponovno odloči o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist brez upoštevanja tega prekrška. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona. Če je storilec prekrška delno že opravil delo v splošno korist, se šteje, da je delo najprej opravil za prekrške, ki niso prekrški iz 2. člena tega zakona. Zoper poseben sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(3) Sklepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se vročijo storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, pristojni probacijski enoti, ki izvršuje delo v splošno korist, in pristojnemu prekrškovnemu organu za namen priprave informativnega izračuna.
(delo v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora)
(1) Pristojni davčni organ v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona ugotovi storilce prekrškov iz 2. člena tega zakona, glede katerih je bil na pristojno sodišče podan predlog za odreditev nadomestnega zapora.
(2) Pristojni davčni organ za storilce prekrškov iz prejšnjega odstavka, če postopek odreditve nadomestnega zapora še ni bil končan, v treh delovnih dneh po ugotovitvi storilcev iz prejšnjega odstavka pristojnemu sodišču pošlje naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. naslov prebivališča,
3. EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva,
4. o prekrškovnem organu, ki je izdal odločbo o prekršku,
5. številko in datum izdaje odločbe o prekršku, s katero je bila izrečena globa,
6. pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena tega zakona,
7. znesek izrečene globe za prekršek iz 2. člena tega zakona.
(3) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz prejšnjega odstavka s sklepom ustavi postopek nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist, odobrenim v postopku odreditve nadomestnega zapora, in postopek odreditve nadomestnega zapora za prekrške iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni pritožbe. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno korist. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(4) Kadar storilec prekrška opravlja delo v splošno korist zaradi več prekrškov na podlagi istega pisnega obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora, med katerimi je tudi prekršek iz 2. člena tega zakona, pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz drugega odstavka tega člena s sklepom ponovno odloči o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist brez upoštevanja tega prekrška. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela v splošno korist za prekršek iz 2. člena tega zakona. Če je storilec prekrška delno že opravil delo v splošno korist, se šteje, da je delo najprej opravil za prekrške, ki niso prekrški iz 2. člena tega zakona. Zoper poseben sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(5) Sklepi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se vročijo storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, pristojni probacijski enoti, ki izvršuje delo v splošno korist, pristojnemu davčnemu organu in pristojnemu prekrškovnemu organu za namen priprave informativnega izračuna.
(1) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena s sklepom ustavi postopek odreditve nadomestnega zapora za prekrške iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni pritožbe. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu prestanih dni nadomestnega zapora za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število dni prestanega nadomestnega zapora. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(2) Kadar je bil nadomestni zapor storilcu odrejen tudi zaradi prekrška iz 2. člena tega zakona, pristojno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz drugega odstavka prejšnjega člena s sklepom ponovno odloči o odreditvi nadomestnega zapora brez upoštevanja tega prekrška. Pristojno sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu prestanih dni nadomestnega zapora za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število dni prestanega nadomestnega zapora za prekršek iz 2. člena tega zakona. Če je storilec prekrška delno že prestal nadomestni zapor, se šteje, da je najprej prestal nadomestni zapor za prekrške, ki niso prekrški iz 2. člena tega zakona. Zoper poseben sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(3) Sklepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se vročijo storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, zavodu za prestajanje kazni zapora, v katerem storilec prekrška prestaja nadomestni zapor, pristojnemu davčnemu organu in pristojnemu prekrškovnemu organu za namen priprave informativnega izračuna.
(1) Pristojno sodišče v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ustavi postopek izvrševanja vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi ter nadzorstva organa socialnega varstva, izrečenega mladoletnemu storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni pritožbe.
(2) Če je sodišče mladoletnemu storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona v okviru izrečenega vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi ali nadzorstva organa socialnega varstva določilo tudi opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti, sodišče v desetih delovnih dneh po prejemu podatkov o številu opravljenih ur dela v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti za prekršek iz 2. člena tega zakona za namen priprave informativnega izračuna izda poseben sklep, v katerem navede število opravljenih ur dela. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od njegove vročitve. Za pritožbo se smiselno uporabljajo določbe ZP-1, ki urejajo pritožbeni postopek.
(3) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči mladoletnemu storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona in pristojnemu organu socialnega varstva, ki izvršuje izrečeni vzgojni ukrep. Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči mladoletnemu storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona in pristojnemu prekrškovnemu organu za namen priprave informativnega izračuna.
III. IZPLAČILO ZNESKA GLOBE, STROŠKOV POSTOPKA IN DRUGIH STROŠKOV, VRAČILO ODVZETE PREMOŽENJSKE KORISTI IN IZPLAČILO NADOMESTILA ZA OPRAVLJENO DELO V OKVIRU VZGOJNEGA UKREPA TER IZBRIS IZ EVIDENC
(izplačilo zneska globe, stroškov postopka o prekršku, postopka prisilne izterjave ter vračilo odvzete premoženjske koristi in izplačilo nadomestila za opravljeno delo v okviru vzgojnega ukrepa)
(1) Storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona se v skladu s postopkom iz tega zakona vrnejo plačani ali izterjani znesek globe, stroški postopka o prekršku, odvzeta premoženjska korist in stroški postopka prisilne izterjave.
(2) Stroški postopka o prekršku v skladu s tem zakonom so stroški, določeni z odločbo o prekršku, sodbo ali sklepom prekrškovnega organa oziroma sodišča.
(3) Stroški postopka prisilne izterjave v skladu s tem zakonom so stroški izdaje sklepa o izvršbi in drugi stroški, odmerjeni s sklepom pristojnega davčnega organa v postopku prisilne izterjave v skladu z zakonom, ki ureja davčno izvršbo.
(4) Storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, ki je namesto plačila globe in stroškov postopka o prekršku v celoti ali deloma opravil delo v splošno korist, se izplača znesek globe in stroškov postopka tako, da se za vsako začeto opravljeno uro dela izplača 10 eurov.
(5) Storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, ki je v celoti ali deloma prestal nadomestni zapor, se izplača znesek globe tako, da se za vsak začet dan prestanega nadomestnega zapora izplača 100 eurov.
(6) Storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, ki je v okviru vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi ali nadzorstva organa socialnega varstva v celoti ali delno opravil delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti, se za vsako začeto opravljeno uro dela izplača 10 eurov.
(vračilo bančnih stroškov)
Storilec prekrška iz 2. člena tega zakona, ki so mu zaradi prisilne izterjave globe, stroškov postopka o prekršku, postopka prisilne izterjave ali odvzema premoženjske koristi nastali bančni stroški v zvezi s prisilno izterjavo, lahko te stroške uveljavlja v postopku v skladu s tem zakonom.
(pridobitev podatkov za namen priprave informativnega izračuna)
(1) Pristojni prekrškovni organ, če je bil vložen obdolžilni predlog, pa pristojno sodišče, v enem mesecu od uveljavitve tega zakona ugotovi storilce prekrškov iz 2. člena tega zakona in status plačila globe, stroškov postopka o prekršku in odvzete premoženjske koristi.
(2) Pristojno sodišče v petih delovnih dneh od ugotovitve podatkov iz prejšnjega odstavka pristojnemu prekrškovnemu organu pošlje naslednje podatke:
1. opravilno številko zadeve ter številko in datum obdolžilnega predloga,
2. EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično številko pravne osebe,
3. datum pravnomočnosti odločbe o prekršku,
4. datum izvršljivosti odločbe o prekršku,
5. podatek o plačilu globe,
6. podatek o plačilu stroškov postopka,
7. opravljene naloge v splošno korist,
8. podatek o odvzeti premoženjski koristi in
9. podatek o pošiljanju v prisilno izterjavo.
(3) Če je bila odločba o prekršku poslana v prisilno izterjavo, pristojni prekrškovni organ, če je bil vložen obdolžilni predlog, pa sodišče, v petih delovnih dneh od ugotovitve podatkov iz prvega odstavka tega člena pošlje naslednje podatke o storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona pristojnemu davčnemu organu:
1. osebno ime oziroma firmo pravne osebe,
2. EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično številko pravne osebe,
3. številko in datum izdaje odločbe o prekršku, s katero je bila izrečena globa in so bili določeni stroški postopka o prekršku ali odvzem premoženjske koristi,
4. številko in datum izdaje sodbe ali sklepa, s katerim so bili določeni stroški postopka o prekršku;
5. pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena tega zakona,
6. višino globe in podatek, ali so bili v prisilno izterjavo poslani le globa, stroški postopka o prekršku ali odvzem premoženjske korist za prekršek iz 2. člena tega zakona, ali pa je bila izrečena enotna globa za prekršek iz 2. člena tega zakona z drugimi prekrški.
(4) Sodišče poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pristojnemu davčnemu organu pošlje tudi podatek o prekrškovnem organu, ki je zoper storilca prekrška iz 2. člena tega zakona vložil obdolžilni predlog.
(5) Pristojni davčni organ v dveh mesecih po prejemu podatkov iz tretjega odstavka tega člena pošlje pristojnemu prekrškovnemu organu podatke o zneskih izterjanih glob, izterjanih stroških postopka o prekršku, podatke o odvzeti premoženjski koristi in izterjanih stroških prisilne izterjave za posameznega storilca prekrška iz 2. člena tega zakona, ne glede na to, ali je postopek prisilne izterjave predlagal pristojni prekrškovni organ ali sodišče.
(1) Pristojni prekrškovni organ na podlagi podatkov iz lastne evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških ter vpisnikov in pomožnih knjig, ki jih vodi v skladu z ZP-1, ter podatkov iz prejšnjega člena za vsakega storilca prekrška iz 2. člena tega zakona izdela informativni izračun o znesku globe, stroškov postopka o prekršku, stroškov postopka prisilne izterjave in odvzeti premoženjski koristi, ki se izplača oziroma vrne storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).
(2) Informativni izračun vsebuje:
1. osebno ime oziroma firmo pravne osebe,
2. naslov prebivališča oziroma sedež pravne osebe,
3. EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično številko pravne osebe,
4. naziv organa, ki je izdal odločbo o prekršku, ter številko in datum odločbe o prekršku,
5. pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena tega zakona,
6. znesek, ki se izplača storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, in sicer:
a) znesek plačanih ali izterjanih glob,
b) znesek plačanih ali izterjanih stroškov postopka o prekršku,
c) znesek plačane ali izterjane odvzete premoženjske koristi,
č) znesek plačanih ali izterjanih stroškov postopka prisilne izterjave,
d) odmerjeni znesek za opravljeno delo v splošno korist,
e) odmerjeni znesek za prestan nadomestni zapor,
f) odmerjeni znesek za opravljeno delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti v okviru izrečenega vzgojnega ukrepa,
7. podatek o vračilu odvzete premoženjske koristi,
8. navedbo glede bančnih stroškov, in sicer, da ti niso nastali,
9. številko plačilnega računa, na katerega se nakaže znesek iz 6. točke tega odstavka, ter
10. pravni pouk z vsebino iz prvega odstavka 15. člena tega zakona ter 16. člena tega zakona, v primeru tujega storilca prekrška pa tudi pravni pouk z vsebino iz drugega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona.
(3) Pristojni prekrškovni organ izdela informativni izračun v šestih mesecih od ugotovitve oziroma prejema podatkov iz prejšnjega člena.
(4) Postopek v zvezi z informativnim izračunom lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v prekrškovnem ali upravnem postopku.
(vročitev informativnega izračuna)
(1) Pristojni prekrškovni organ pošlje informativni izračun storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona na naslov za vročanje.
(2) Informativni izračun se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se označi na informativnem izračunu.
(1) Če storilec prekrška iz 2. člena tega zakona ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu napačni ali nepopolni, lahko zoper informativni izračun vloži ugovor v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna. V ugovoru lahko ugovarja tudi temu, da bančni stroški iz 11. člena tega zakona niso nastali, pri čemer mora ugovoru priložiti tudi dokazila o višini nastalih bančnih stroškov iz 11. člena tega zakona.
(2) Če storilec prekrška iz 2. člena tega zakona informativnemu izračunu ugovarja, pristojni prekrškovni organ preveri navedbe storilca tega prekrška in na podlagi svojih podatkov in podatkov storilca prekrška iz 2. člena tega zakona izda odločbo o izplačilu, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka 13. člena tega zakona. Postopek v zvezi z izdajo odločbe o izplačilu lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v prekrškovnem ali upravnem postopku.
(3) Če storilec prekrška iz 2. člena tega zakona informativnemu izračunu ne ugovarja, informativni izračun s potekom roka za ugovor velja za pravnomočno odločbo o izplačilu.
(izjava o plačilnem računu)
(1) Storilec prekrška iz 2. člena tega zakona, ki ne vloži ugovora iz prejšnjega člena, ugotovi pa, da so v informativnem izračunu podatki o plačilnem računu netočni, nepopolni oziroma je naveden napačen plačilni račun, da izjavo, v kateri navede pravilne podatke o svojem plačilnem računu.
(2) Izjava se da do poteka roka za ugovor zoper informativni izračun.
(3) Če so podatki, navedeni v izjavi, netočni, nepopolni oziroma storilec prekrška iz 2. člena tega zakona ni imetnik navedenega plačilnega računa, se ti podatki ne upoštevajo, izplačilo pa se opravi na njegov veljavni plačilni račun, ki je bil nazadnje odprt.
(tuji storilci prekrškov)
(1) Storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona, ki je tujec in v Republiki Sloveniji nima naslova za vročanje, se informativni izračun brez navedbe plačilnega računa pošlje s priporočeno poštno pošiljko s povratnico na naslov iz odločbe o prekršku, razen če iz podatkov izhaja, da je treba informativni izračun vročiti na drug naslov. Informativnemu izračunu se priloži pojasnilo o vsebini pošiljke v jeziku države, katere državljan je.
(2) Storilec prekrška iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od vročitve informativnega izračuna pristojnemu prekrškovnemu organu pošlje številko svojega plačilnega računa in naziv banke, pri kateri je ta odprt, ali druge svoje podatke, ki omogočajo nakazilo v skladu s tem zakonom, ali vloži ugovor. Če vloži ugovor, lahko številko svojega plačilnega računa in naziv banke, pri kateri je ta odprt, ali druge svoje podatke, ki omogočajo nakazilo v skladu s tem zakonom, navaja v ugovoru.
(3) Če storilec prekrška iz prvega odstavka tega člena v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje številke svojega plačilnega računa in naziva banke, pri kateri je ta odprt, oziroma drugih svojih podatkov, ki omogočajo nakazilo po tem zakonu, se šteje, da se je odpovedal izplačilu v skladu s tem zakonom.
(4) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, če storilec prekrška iz prvega odstavka tega člena vloži samo ugovor, pa v njem ne navede številke svojega plačilnega računa in naziva banke, pri kateri je ta odprt, oziroma drugih svojih podatkov, ki omogočajo nakazilo po tem zakonu. V tem primeru pristojni prekrškovni organ ugovor zavrže, če v roku iz drugega odstavka tega člena storilec prekrška iz 2. člena tega zakona ne pošlje tudi številke svojega plačilnega računa in naziva banke, pri kateri je ta odprt, ali drugih svojih podatkov, ki omogočajo nakazilo.
(1) Zoper odločbo o izplačilu je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(2) Če se storilec prekrška iz 2. člena tega zakona po vročitvi odločbe pristojnega ministrstva pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem ministrstvu odpove pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu, odločba postane pravnomočna z dnem, ko se storilec prekrška odpove tej pravici.
(1) Pristojni prekrškovni organ za izvršitev izplačila storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona v petih delovnih dneh od pravnomočnosti odločbe o izplačilu pristojnemu davčnemu organu na posebnem obrazcu na portalu eDavki pošlje naslednje podatke:
1. osebno ime oziroma firmo pravne osebe,
2. naslov prebivališča oziroma sedež pravne osebe,
3. EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, oziroma matično številko pravne osebe,
4. številko in datum odločbe o izplačilu,
5. znesek, ki ga je treba izplačati v skladu z informativnim izračunom oziroma odločbo o izplačilu,
6. številko plačilnega računa, za tuje storilce prekrškov pa lahko tudi drug podatek, ki omogoča nakazilo tujemu storilcu prekrška v skladu s tem zakonom,
7. naziv in davčno številko prekrškovnega organa.
(2) Izplačilo v skladu s pravnomočno odločbo o izplačilu izvede pristojni davčni organ s podračuna, odprtega pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.
(roki za izvršitev izplačila)
(1) Pristojni davčni organ izvrši izplačilo iz drugega odstavka prejšnjega člena v naslednjih rokih:
1. za odločbe o izplačilu, za katere se popolni podatki pošljejo od 1. do 15. dne v mesecu, se izplačilo izvrši do zadnjega dne v mesecu,
2. za odločbe o izplačilu, za katere se popolni podatki pošljejo od 16. do zadnjega dne v mesecu, se izplačilo izvrši do 15. dne v naslednjem mesecu.
(2) Rok za izvršitev izplačila ne teče v času, ko izplačila ni mogoče izvršiti zaradi razlogov na strani storilca prekrška.
(izključitev iz dohodkov)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od izplačil po tem zakonu dohodnina ne plača.
Sredstva za izplačila v skladu s tem zakonom se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v finančnem načrtu Finančne uprave Republike Slovenije.
(1) Pristojni prekrškovni organ v 30 dneh od uveljavitve tega zakona pri storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona izbriše prekrške iz 2. člena tega zakona iz evidence prekrškovnega organa.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona pri storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona izbriše prekrške iz 2. člena tega zakona iz evidence pravnomočnih odločb sodišč.
(3) Do izbrisa podatkov v skladu s tem členom pristojni prekrškovni organ oziroma ministrstvo, pristojno za pravosodje, v potrdilo iz evidence prekrškovnega organa oziroma evidence pravnomočnih odločb sodišč ne vključi podatkov o prekrških iz 2. člena tega zakona.
IV. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV IN VZPOSTAVITEV EVIDENC
(obdelava osebnih podatkov)
(1) Pristojni prekrškovni organ obdeluje podatke iz 1. do 7. točke drugega odstavka 13. člena tega zakona iz lastne evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških ter vpisnikov in pomožnih knjig, ki jih prekrškovni organ vodi v skladu z ZP-1, o storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona, ki jih potrebuje za namen odločanja v postopkih v skladu s tem zakonom.
(2) Za preverjanje podatkov iz prejšnjega odstavka lahko pristojni prekrškovni organ obdeluje tudi podatke iz evidence pravnomočnih odločb sodišč o storilcih prekrškov iz 2. člena tega zakona, podatke, ki jih pristojnemu prekrškovnemu organu pošljejo organi, ki sodelujejo v postopku v skladu s tem zakonom, in podatke, ki jih pošlje storilec prekrška iz 2. člena tega zakona.
(3) Pristojni prekrškovni organ za namen priprave informativnega izračuna in odločbe o izplačilu v skladu s tem zakonom obdeluje podatke o plačilnih računih iz davčnega registra iz zakona, ki ureja finančno upravo. Finančna uprava Republike Slovenije na predlog pristojnega prekrškovnega organa omogoči ustrezen tehnični način pridobivanja podatkov o plačilnih računih.
(4) Pristojni prekrškovni organ odločbo o izplačilu in povezano dokumentarno gradivo hrani eno leto od pravnomočnosti odločbe o izplačilu, nato pa ju arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo ter arhive.
(evidenca pristojnega prekrškovnega organa)
(1) Zaradi odločanja v postopkih na podlagi tega zakona pristojni prekrškovni organ upravlja evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
1. podatke o storilcu prekrška iz 2. člena tega zakona (osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa osebno ime, naslov prebivališča in datum rojstva, če gre za pravno osebo, firmo pravne osebe, sedež pravne osebe in matično številko pravne osebe),
2. naziv organa, ki je izdal odločbo o prekršku, ter številko in datum odločbe o prekršku,
3. pravno kvalifikacijo prekrška iz 2. člena tega zakona,
4. številko in datum odločbe o izplačilu,
5. datum dokončnosti odločbe o izplačilu,
6. datum pravnomočnosti odločbe o izplačilu,
7. datum pošiljanja odločbe o izplačilu pristojnemu davčnemu organu,
8. znesek, ki ga je treba izplačati v skladu z odločbo o izplačilu.
(2) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo še tri leta po tem, ko so pravnomočno končani vsi postopki v skladu s tem zakonom pri posameznem pristojnem prekrškovnem organu, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo ter arhive.
(1) Zaradi izvrševanja izplačil pristojni davčni organ upravlja evidenco izplačil v skladu s tem zakonom, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo še tri leta po tem, ko so izvršena vsa izplačila v skladu s tem zakonom, nato pa se brišejo.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(rok za vzpostavitev evidenc)
Pristojni prekrškovni organi vzpostavijo evidenco iz 25. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, pristojni davčni organ pa vzpostavi evidenco iz prejšnjega člena v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 716-01/23-2/21
Ljubljana, dne 18. oktobra 2023
EPA 786-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
