Na podlagi prvega odstavka 118. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja
o načrtu za izredne razmere pri oskrbi s plinom
(1) Ta odredba določa načrt za izredne razmere pri oskrbi s plinom, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje učinka krize in vpliva motenj v oskrbi s plini ter postopke, vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in odjemalcev na posamezni stopnji krize pri oskrbi s plinom v Republiki Sloveniji za izvajanje 10., 11. in 13. člena Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU) ter način izvajanja Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L št. 206 z dne 8. 8. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/1369/EU), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) 2023/706 z dne 30. marca 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2022/1369 glede podaljšanja obdobja zmanjšanja povpraševanja pri ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu ter okrepitve poročanja in spremljanja njihovega izvajanja (UL L št. 93 z dne 31. 3. 2023, str.1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/706/EU).
(2) Ta odredba določa tudi vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema plina posameznim vrstam odjemalcev glede na namen, za katerega porabljajo plin v svojih trošilih, in gospodarski pomen, ki ga imajo za gospodarstvo ter oskrbovalne verige v Republiki Sloveniji in tujini. Ta odredba določa tudi način zniževanja porabe, če je to zahtevano na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), in način izvajanja meddržavne solidarnostne pomoči med državami članicami EU v primerih izrednih razmer pri oskrbi s plinom.
(3) Podjetja plinskega gospodarstva, distributerji toplote, proizvajalci električne energije in odjemalci so dolžni izvajati ukrepe in omejitve, ki so jim v skladu s to odredbo naloženi.
(4) Ukrepi v tej odredbi se nanašajo na odjemalce, ki so oskrbovani s plinom iz prenosnega ali distribucijskih sistemov.
(5) Ta odredba določa tudi naloge, ki jih izvaja Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
Izrazi, uporabljeni v tem načrtu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v Zakonu o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22; v nadaljnjem besedilu: ZOP), poleg tega pa posamezni izrazi pomenijo:
– distributer toplote: | je izvajalec dejavnosti daljinskega ogrevanja, ki za proizvodnjo toplote uporablja plin in ne more preiti na nadomestni energent. Distributer toplote za daljinsko ogrevanje se šteje kot zaščiten odjemalec le za obseg dobavljene toplote gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim in javnoupravnim službam; |
– kriza: | je stanje, v katerem se upravičeno pričakuje, da bi se lahko znatno poslabšalo stanje oskrbe oziroma se je znatno poslabšalo stanje oskrbe s plinom; |
– krizna skupina: | je posvetovalna skupina, ki se sklicuje in deluje v času, ko se razpravlja o razglasitvi stopnje krize, oziroma ko se preverja odziv na izredne razmere ali ko je razglašena katera od stopenj krize; |
– meddržavni dogovor o solidarnostnih ukrepih: | je tehnični, pravni in finančni dogovor v skladu z desetim odstavkom 13. člena Uredbe 2017/1938/EU; |
– plin kot surovina: | je plin, ki se v skladu s 4. točko 2. člena Uredbe 2022/1369/EU in Uredbe 2023/706/EU uporablja kot surovina pri proizvodnji izdelkov in ne kot gorivo niti ni pretvorjen v drugo gorivo; |
– podskupina odjemalcev: | je skupina, v katero so uvrščeni odjemalci glede na gospodarski pomen in vpliv, ki ga imajo na družbo; |
– pristojni organ: | je v skladu s 116. členom ZOP ministrstvo, pristojno za energijo; |
– referenčno obdobje: | je obdobje, kot je določeno v 6. točki 2. člena Uredbe 2022/1369/EU in Uredbe 2023/706/EU; |
– skupina odjemalcev: | je skupina, v katero so uvrščeni odjemalci po odjemnih mestih glede na namen, za katerega v svojih trošilih uporabljajo plin. |
(izvajanje ukrepov in dejavnosti za obvladovanje krize)
(1) Pristojni organ z razglasitvijo stopnje krize uvaja ukrepe, ki odjemalce prizadenejo le v najmanjši možni meri, ki je potrebna za obvladovanje krize oziroma za zagotovitev zanesljive oskrbe zaščitenih odjemalcev. Pristojni organ izvaja tudi ukrepe, potrebne za doseganje zmanjšanja porabe plina, če je to zahtevano na ravni EU. Pristojni organ, podjetja plinskega gospodarstva in distributerji toplote izvajajo ukrepe nediskriminativno in pregledno.
(2) Pristojni organ koordinira izvajanje dejavnosti in ukrepov. Na podlagi prejetih poročil in morebitnih pridobljenih informacij pristojni organ ugotavlja spreminjanje razmer in po potrebi prilagaja način izvajanja ukrepov za odpravljanje kriznega stanja. Pri obvladovanju krize se pristojni organ in operater prenosnega sistema usklajujeta z agencijo in s pristojnimi organi in operaterji prenosnih sistemov v koordinacijskih skupinah in mehanizmih, v katerih sodelujeta.
(3) Ukrepi na stopnji zgodnjega opozarjanja in na stopnji pripravljenosti ne preprečujejo delovanja trga s plinom in ne omejujejo uporabnikom sistema dostopa do sistema.
II. KRIZA PRI OSKRBI S PLINOM
1. Splošno
Stopnje krize, ki jih razglasi pristojni organ, so:
– stopnja zgodnjega opozarjanja, kadar so izpolnjeni pogoji iz točke (a) prvega odstavka 11. člena Uredbe 2017/1938/EU;
– stopnja pripravljenosti, kadar so izpolnjeni pogoji iz točke (b) prvega odstavka 11. člena Uredbe 2017/1938/EU;
– stopnja izrednih razmer, kadar so izpolnjeni pogoji iz točke (c) prvega odstavka 11. člena Uredbe 2017/1938/EU.
2. Postopki, vloge in odgovornosti na posameznih stopnjah krize
(stopnja zgodnjega opozarjanja)
(1) Operater prenosnega sistema, agencija ali dobavitelj nemudoma obvesti pristojni organ o nastopu okoliščin, zaradi katerih meni, da je treba razglasiti stopnjo krize iz prve alineje 4. člena te odredbe. Obvestilo mora biti poslano po elektronski pošti na naslov odgovorne osebe za zanesljivo oskrbo pristojnega organa. Navedeni osebi se ob posredovanju elektronskega sporočila pošlje tudi SMS-sporočilo o posredovani elektronski pošti.
(2) Pristojni organ na podlagi prejetega sporočila oziroma drugih informacij oceni, ali je treba razglasiti stopnjo zgodnjega opozarjanja. V ta namen se lahko posvetuje s krizno skupino.
(3) Če pristojni organ meni, da pogoji za razglasitev stopnje zgodnjega opozarjanja niso izpolnjeni, o tem nemudoma obvesti prijavitelja iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pristojni organ razglasi stopnjo zgodnjega opozarjanja z objavo na svoji spletni strani in o tem po elektronski pošti nemudoma obvesti agencijo in člane krizne skupine. Članom krizne skupine pristojni organ ob posredovanju elektronskega sporočila pošlje tudi SMS-sporočilo o posredovani elektronski pošti. Operater prenosnega sistema o razglasitvi stopnje zgodnjega opozarjanja nemudoma obvesti vse uporabnike prenosnega sistema, pristojni organ pa sistemskega operaterja električne energije. Operater distribucijskega sistema uporabnike distribucijskega sistema obvesti o razglasitvi stopnje zgodnjega opozarjanja in o stanju v distribucijskem sistemu vsaj z objavo na svoji spletni strani.
(5) Za spremljanje razvoja dogodkov, ocenjevanje in reševanje nastale situacije so pristojnemu organu in agenciji na voljo informacije v enotnem informacijskem sistemu, ki ga na podlagi 80.a člena ZOP vzpostavi, upravlja in vzdržuje operater prenosnega sistema (v nadaljnjem besedilu: EIS). Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva in odjemalcev lahko zahteva, da mu posredujejo dodatne informacije v predpisani obliki in roku.
(6) V obdobju, ko je razglašena stopnja zgodnjega opozarjanja, se izvajajo ukrepi iz 10. člena te odredbe.
(7) Ko pogoji iz prve alineje 4. člena te odredbe niso več izpolnjeni, pristojni organ razglasi konec stopnje zgodnjega opozarjanja z objavo na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ter o tem obvesti agencijo in krizno skupino. Pri tem uporabi enake načine obveščanja kot pri razglasitvi stopnje zgodnjega opozarjanja.
(8) Če nastopijo okoliščine, zaradi katerih so izpolnjeni pogoji iz druge ali tretje alineje 4. člena te odredbe, pristojni organ razglasi stopnjo pripravljenosti oziroma stopnjo izrednih razmer v skladu s to odredbo.
(stopnja pripravljenosti)
(1) Operater prenosnega sistema, agencija ali dobavitelj nemudoma obvesti pristojni organ o nastopu okoliščin, zaradi katerih meni, da je treba razglasiti stopnjo pripravljenosti iz druge alineje 4. člena te odredbe. Obvestilo mora biti poslano po elektronski pošti na naslov odgovorne osebe za zanesljivo oskrbo pristojnega organa. Navedeni osebi se ob posredovanju elektronskega sporočila pošlje tudi SMS-sporočilo o posredovani elektronski pošti.
(2) Pristojni organ na podlagi prejetega sporočila oziroma drugih informacij oceni, ali je treba razglasiti stopnjo pripravljenosti. V ta namen se lahko posvetuje s krizno skupino.
(3) Če pristojni organ meni, da niso izpolnjeni pogoji za razglasitev stopnje pripravljenosti, o tem nemudoma obvesti prijavitelja iz prvega odstavka tega člena. Če pristojni organ meni, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev drugačne stopnje krize, jo razglasi v skladu s to odredbo.
(4) Pristojni organ razglasi stopnjo pripravljenosti z objavo na svoji spletni strani in o tem po elektronski pošti nemudoma obvesti agencijo in člane krizne skupine. Članom krizne skupine pristojni organ ob posredovanju elektronskega sporočila pošlje tudi SMS-sporočilo o posredovani elektronski pošti. Operater prenosnega sistema o razglasitvi stopnje pripravljenosti nemudoma obvesti vse uporabnike prenosnega sistema, pristojni organ pa obvesti sistemskega operaterja električne energije. Operater distribucijskega sistema uporabnike distribucijskega sistema obvesti o razglasitvi stopnje pripravljenosti in o stanju v distribucijskem sistemu vsaj z objavo na svoji spletni strani.
(5) Za spremljanje razvoja dogodkov, ocenjevanje in reševanje nastale situacije so pristojnemu organu in agenciji na voljo informacije v EIS. Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva in odjemalcev lahko zahteva, da mu posredujejo dodatne informacije v predpisani obliki in v roku.
(6) V obdobju, ko je razglašena stopnja pripravljenosti, se izvajajo ukrepi iz 11. člena te odredbe.
(7) Ko pogoji iz druge alineje 4. člena te odredbe niso več izpolnjeni, pristojni organ razglasi konec stopnje pripravljenosti z objavo na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ter o tem obvesti agencijo in krizno skupino. Pri tem uporabi enake načine obveščanja kot pri razglasitvi stopnje pripravljenosti.
(8) Če motenj v oskrbi s plinom ali izredno velikega povpraševanja po plinu, zaradi katerih je bila razglašena stopnja pripravljenosti, ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 11. člena te odredbe in nastopijo okoliščine, zaradi katerih so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje 4. člena te odredbe, pristojni organ razglasi stopnjo izrednih razmer v skladu s to odredbo.
(stopnja izrednih razmer)
(1) Operater prenosnega sistema, agencija ali dobavitelj nemudoma obvesti pristojni organ o nastopu okoliščin, zaradi katerih meni, da je treba razglasiti stopnjo izrednih razmer iz tretje alineje 4. člena te odredbe. Obvestilo mora biti poslano po elektronski pošti na naslov odgovorne osebe za zanesljivo oskrbo pristojnega organa. Navedeni osebi se ob posredovanju elektronskega sporočila pošlje tudi SMS-sporočilo o posredovani elektronski pošti.
(2) Pristojni organ na podlagi prejetega sporočila oziroma drugih informacij oceni, ali je treba razglasiti stopnjo izrednih razmer. V ta namen se lahko posvetuje s krizno skupino.
(3) Če pristojni organ oceni, da niso izpolnjeni pogoji za razglasitev stopnje izrednih razmer, o tem nemudoma obvesti prijavitelja iz prvega odstavka tega člena. Če pristojni organ oceni, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev nižje stopnje krize, jo razglasi v skladu s to odredbo.
(4) Pristojni organ razglasi stopnjo izrednih razmer z objavo na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja. Pristojni organ o tem po elektronski pošti nemudoma obvesti agencijo in člane krizne skupine. Operater prenosnega sistema o razglasitvi stopnje izrednih razmer nemudoma obvesti vse uporabnike prenosnega sistema, pristojni organ pa obvesti sistemskega operaterja električne energije. Operater distribucijskega sistema uporabnike distribucijskega sistema obvesti o razglasitvi stopnje izrednih razmer in o stanju v distribucijskem sistemu vsaj z objavo na svoji spletni strani.
(5) Za spremljanje razvoja dogodkov, ocenjevanje in reševanje nastale situacije so pristojnemu organu in agenciji na voljo informacije v EIS. Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva in odjemalcev lahko zahteva, da mu posredujejo dodatne informacije v predpisani obliki in roku.
(6) V obdobju, ko je razglašena stopnja izrednih razmer, se izvajajo ukrepi iz 12. in 13. člena te odredbe.
(7) Ko pogoji iz tretje alineje 4. člena te odredbe niso več izpolnjeni, pristojni organ razglasi konec stopnje izrednih razmer z objavo na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ter o tem obvesti agencijo in krizno skupino. Pristojni organ lahko razglasi konec stopnje izrednih razmer ali spremeni izvajanje katerega od ukrepov iz 12. ali 13. člena te odredbe tudi, če to od njega zahteva Evropska komisija na podlagi osmega odstavka 11. člena Uredbe 2017/1938/EU.
(8) Operater prenosnega sistema v obdobju izrednih razmer spremlja morebitno ogroženost kritične infrastrukture, in ocenjuje, ali so potrebni dodatni zaščitni ukrepi za zaščito kritične infrastrukture.
(stopnja pripravljenosti na ravni EU)
(1) Če Svet EU razglasi stopnjo pripravljenosti na ravni EU, pristojni organ o tem po elektronski pošti nemudoma obvesti agencijo in člane krizne skupine in na svoji spletni strani objavi obvestilo. Operater prenosnega sistema o razglasitvi stopnje pripravljenosti na ravni EU nemudoma obvesti vse uporabnike prenosnega sistema, pristojni organ pa obvesti sistemskega operaterja električne energije. Operater distribucijskega sistema uporabnike distribucijskega sistema obvesti o razglasitvi stopnje pripravljenosti na ravni EU vsaj z objavo na svoji spletni strani.
(2) Za spremljanje razvoja dogodkov, ocenjevanje in reševanje nastale situacije so pristojnemu organu in agenciji na voljo informacije v EIS. Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva in odjemalcev lahko zahteva, da mu posredujejo dodatne informacije v predpisani obliki in roku.
(3) V obdobju, ko je razglašena stopnja pripravljenosti na ravni EU, se izvajajo ukrepi iz 14. oziroma 15. člena te odredbe.
(4) Ko Svet EU razglasi prenehanje stopnje pripravljenosti na ravni EU, pristojni organ o tem po elektronski pošti nemudoma obvesti agencijo, člane krizne skupine in na svoji spletni strani objavi obvestilo, operater prenosnega sistema pa o tem obvesti vse uporabnike prenosnega sistema. Operater distribucijskega sistema uporabnike distribucijskega sistema obvesti o razglasitvi prenehanja stopnje pripravljenosti na ravni EU vsaj z objavo na svoji spletni strani.
(5) Če je razglašena stopnja pripravljenosti na ravni EU, se prostovoljni in neprostovoljni ukrepi iz 14. in 15. člena te odredbe izvajajo, dokler ni razglašen konec stopnje pripravljenosti na ravni EU ne glede na to, ali je bila na ravni Republike Slovenije razglašena katera koli stopnja krize. Ukrepi iz 14. in 15. člena te odredbe se izvajajo prednostno pred drugimi ukrepi po tem načrtu, razen če je v Republiki Sloveniji razglašena stopnja izrednih razmer po tem načrtu, ko se izvajajo ukrepi po 12. in 13. členu te odredbe in se z njimi doseže večje zmanjšanje odjema za posamezno skupino odjemalcev.
(stopnja izrednih razmer na regionalni ravni ali na ravni EU)
(1) Če Evropska komisija razglasi stopnjo izrednih razmer na regionalni ravni ali na ravni EU ali konec te stopnje, pristojni organ o tem na svoji spletni strani objavi obvestilo in obvesti agencijo, krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča o razglasitvi stopnje pripravljenosti na ravni EU.
(2) V obdobju, ko je razglašena stopnja izrednih razmer na regionalni ravni ali na ravni EU, pristojni organ sodeluje z agencijo ter s pristojnimi organi drugih držav članic EU in z Evropsko komisijo v skladu z 12. členom Uredbe 2017/1938/EU.
3. Ukrepi na posamezni stopnji krize
(stopnja zgodnjega opozarjanja)
(1) Ko je razglašena stopnja zgodnjega opozarjanja, dobavitelji in operaterji sistemov izvajajo naslednje ukrepe:
– dobavitelji preverijo dejansko razpoložljivost količin plina, potrebnih za oskrbo vseh odjemalcev in posebej za odjemalce, za katere velja izpolnjevanje standarda oskrbe v skladu z aktom, ki ureja načrt preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom. Če ugotovijo, da razpoložljive količine plina ne zadoščajo za oskrbo zaščitenih odjemalcev v obdobju od razglasitve te stopnje krize do konca marca naslednjega leta, o ocenjenih manjkajočih količinah po mesecih obvestijo pristojni organ s sporočilom na skupnem datotečnem odložišču v EIS, kjer so na voljo članom krizne skupine. Pristojni organ lahko določi tudi obrazec za ta sporočila;
– operaterji prenosnega in distribucijskih sistemov obvestijo odjemalce, ki imajo sklenjene pogodbe o prekinljivi dobavi plina, da obstaja verjetnost prekinitve dobave po morebitni razglasitvi višje stopnje krize. Podatke o tem, s katerimi negospodinjskimi odjemalci in za katera odjemna mesta imajo dobavitelji sklenjene pogodbe o prekinljivi dobavi plina in za kakšne količine, dobavitelji sproti vnašajo in posodabljajo v EIS;
– dobavitelji obvestijo odjemalce, da obstaja verjetnost potrebe po preklopu na uporabo nadomestnih energentov po morebitni razglasitvi višje stopnje krize. V obvestilu navedejo, da to velja za tiste odjemalce, ki imajo možnost uporabiti nadomestne energente; in
– dobavitelji pozovejo odjemalce k bolj racionalni rabi plina, odjemalci pa po svojih zmožnostih zmanjšajo porabo in racionalno rabijo plin.
(2) Dobavitelji in operaterji sistemov izvajajo ukrepe iz prejšnjega odstavka od razglasitve stopnje zgodnjega opozarjanja do razglasitve konca te stopnje krize. Dobavitelji lahko obvestila in pozive po prejšnjem odstavku odjemalcem, ki niso fizične osebe, pošiljajo tudi po SMS in elektronski pošti.
(3) Dobavitelji poročajo pristojnemu organu, agenciji in operaterjem sistemov, na katerih sisteme so priključeni odjemalci, katerim dobavljajo plin, o dejansko izvedenih ukrepih z vnosom v EIS ali na drug način, če tako določi pristojni organ in to sporoči krizni skupini. Pogostost obveščanja določi pristojni organ in to sporoči krizni skupini. Če se razmere spremenijo, se o spremembah poroča isti dan.
(stopnja pripravljenosti)
(1) Ko je razglašena stopnja pripravljenosti, dobavitelji, operaterji sistemov in proizvajalci električne energije, ki za njeno proizvodnjo uporabljajo plin, izvajajo poleg ukrepov iz prejšnjega člena tudi naslednje ukrepe:
a) dobavitelji pripravijo vse potrebno, da ob morebitni razglasitvi višje stopnje krize in v skladu s potrebami nastale situacije zagotovijo količine plina za izpolnitev standarda oskrbe v skladu z aktom, ki ureja načrt preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom;
b) operaterji prenosnega in distribucijskih sistemov pozovejo odjemalce, ki imajo sklenjene pogodbe o prekinljivi dobavi plina, da v skladu s potrebami nastale situacije prostovoljno prekinejo odjem plina po teh pogodbah. Podatke o tem, s katerimi negospodinjskimi odjemalci in za katera odjemna mesta imajo dobavitelji sklenjene pogodbe o prekinljivi dobavi plina in za kakšne količine, dobavitelji sproti vnašajo in posodabljajo v EIS;
c) dobavitelji v skladu s potrebami nastale situacije pozovejo odjemalce s porabo, višjo od 800.000 kWh/leto na odjemno mesto, k prostovoljnemu zmanjšanju odjema plina na minimum. Dobavitelji k prostovoljnemu zmanjšanju odjema plina pozovejo tudi vse druge odjemalce, ki po svojih zmožnostih zmanjšajo porabo in racionalno rabijo plin;
d) dobavitelji v skladu s potrebami nastale situacije pozovejo odjemalce, da prostovoljno preklopijo na uporabo nadomestnih energentov, če imajo to možnost;
e) dobavitelji seznanijo distributerje toplote, da se ob morebitni razglasitvi višje stopnje krize lahko zahteva zmanjšanje odjema plina na količine, potrebne za proizvodnjo toplote v obsegu, v katerem so distributerji toplote zaščiteni odjemalci;
f) proizvajalci električne energije, ki za proizvodnjo uporabljajo plin, prostovoljno preklopijo na drug vir energije oziroma prostovoljno zmanjšajo porabo plina za proizvodnjo električne energije.
(2) Ukrep iz točke f) prejšnjega odstavka ne velja za proizvajalce električne energije v soproizvodnji s toploto v obsegu, kolikor dobavljajo toploto za daljinsko ogrevanje gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnih ali javnoupravnih služb.
(3) Dobavitelji, operaterji sistemov in proizvajalci električne energije izvajajo ukrepe iz prvega odstavka tega člena od razglasitve stopnje pripravljenosti do razglasitve konca te stopnje krize. Dobavitelji lahko obvestila in pozive iz prvega odstavka tega člena odjemalcem, ki niso fizične osebe, pošiljajo tudi po SMS in elektronski pošti.
(4) Če podatki iz EIS zaradi kriznih razmer niso na voljo, operaterji sistemov, proizvajalci električne energije in distributerji toplote iz prvega odstavka tega člena dnevno poročajo pristojnemu organu in agenciji o posledicah izvedenih ukrepov. Pristojni organ lahko določi tudi drugačno pogostost poročanja in to sporoči krizni skupini.
(5) Operater prenosnega sistema ugotavlja potrebne dnevne količine plina za oskrbo vseh odjemalcev, ki so priključeni na prenosni sistem, med njimi posebej količine plina za oskrbo zaščitenih odjemalcev. Operaterji distribucijskih sistemov ugotavljajo potrebne dnevne količine plina za oskrbo vseh odjemalcev, ki so priključeni na njihove distribucijske sisteme, med njimi posebej količine plina za oskrbo zaščitenih odjemalcev. Operaterji sistemov dnevno sporočajo te podatke pristojnemu organu in agenciji, operaterji distribucijskih sistemov pa tudi operaterju prenosnega sistema. Poročanje podatkov po tem odstavku se izvaja z izmenjavo podatkov in datotek na skupnem datotečnem odložišču v EIS, kjer so na voljo članom krizne skupine. Pristojni organ lahko določi tudi drugačno pogostost in način poročanja in to sporoči krizni skupini. Podlaga za odločitve na državni ravni in odločitve glede čezmejnih prenosov so podatki in ocene operaterja prenosnega sistema.
(6) Operater prenosnega sistema dnevno poroča pristojnemu organu in operaterjem distribucijskih sistemov o stanju v prenosnem sistemu po izvedenih ukrepih iz prvega in drugega odstavka tega člena. Operaterji distribucijskih sistemov na poziv pristojnega organa poročajo pristojnemu organu in dobaviteljem o stanju v njihovih sistemih po izvedenih ukrepih. Pogostost in način poročanja po tem odstavku lahko pristojni organ prilagodi razmeram in to sporoči krizni skupini. Če se razmere pri oskrbi s plinom spremenijo, se o spremembah poroča isti dan.
(7) Ko operater prenosnega sistema oceni, da so se razmere pri oskrbi s plinom izboljšale in pogoji iz druge alineje prvega odstavka 4. člena te odredbe niso več izpolnjeni, o tem obvesti pristojni organ.
(stopnja izrednih razmer)
(1) Ko je razglašena stopnja izrednih razmer, podjetja plinskega gospodarstva, distributerji toplote in proizvajalci električne energije, ki za njeno proizvodnjo uporabljajo plin, izvajajo poleg ukrepov iz prejšnjega člena tudi naslednje ukrepe:
– dobavitelj, ki uvaža plin v Republiko Slovenijo, ki je namenjen oskrbi zaščitenih odjemalcev, uporabi ukrepe in dogovore za razpršitev virov plina in prenosnih poti v skladu z aktom, ki ureja načrt preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom. Ob razglasitvi stopnje izrednih razmer dobavitelj glede na razmere začne uporabljati te ukrepe in zagotavljati dobave plina iz drugih virov oziroma skladišč in tudi po drugih, še delujočih prenosnih poteh v Republiko Slovenijo;
– operaterji sistemov prekinejo prenos ali distribucijo plina odjemalcem s prekinljivimi pogodbami o dobavi. Dobavitelji operaterjem sistemov sporočijo, katerim odjemalcem se na podlagi prekinljive pogodbe o dobavi prekine prenos ali distribucija plina in pod kakšnimi pogoji. Izvedbo ukrepa operater sistema označi v EIS, razen če pristojni organ določi drugačen način obveščanja;
– odjemalci in distributerji toplote, ki imajo vzpostavljene tehnične možnosti za uporabo nadomestnih energentov, preklopijo na uporabo nadomestnih energentov;
– proizvajalci električne energije, ki za njeno proizvodnjo uporabljajo plin in imajo vzpostavljene ustrezne tehnične možnosti, preklopijo proizvodnjo električne energije na vire, ki niso plinski;
– dobavitelji pozovejo distributerje toplote in odjemalce k racionalni rabi plina in zmanjšanju odjema plina za ogrevanje, odjemalci pa po svojih zmožnostih zmanjšajo porabo in racionalno rabijo plin.
(2) Podjetja plinskega gospodarstva, odjemalci in proizvajalci električne energije izvajajo ukrepe iz prejšnjega odstavka od razglasitve stopnje izrednih razmer do razglasitve konca te stopnje krize.
(3) Če podatki iz EIS zaradi kriznih razmer niso na voljo, proizvajalci električne energije in distributerji toplote iz prvega odstavka tega člena dnevno poročajo pristojnemu organu, agenciji in operaterjem sistemov, na katerih sisteme so priključeni odjemalci, o posledicah izvedenih ukrepov. Pristojni organ lahko določi obliko poročila in tudi drugačno pogostost poročanja in to sporoči krizni skupini.
(4) Operater prenosnega sistema ocenjuje potrebne dnevne količine plina za tri dni vnaprej za oskrbo vseh odjemalcev, pri čemer uporablja podatke, ki so na voljo v EIS. Operater prenosnega sistema s podatki iz prejšnjega stavka seznani pristojni organ, agencijo in krizno skupino. Poročanje podatkov po tem odstavku poteka z izmenjavo podatkov in datotek na skupnem datotečnem odložišču v EIS. Pristojni organ lahko določi tudi drugačno pogostost in način poročanja in to sporoči krizni skupini.
(5) Operater prenosnega sistema dnevno poroča pristojnemu organu in agenciji o stanju v prenosnem sistemu po izvedenih ukrepih iz prvega odstavka tega člena. Poročanje podatkov po tem odstavku poteka z izmenjavo podatkov in datotek na skupnem datotečnem odložišču v EIS. Pristojni organ lahko določi tudi drugačno pogostost in način poročanja in to sporoči krizni skupini. Če se razmere pri oskrbi s plinom spremenijo, se o spremembah poroča isti dan.
(6) Operaterji distribucijskih sistemov poročajo podatke o izvedenih ukrepih zmanjšanja ali prekinitev odjema po odjemnih mestih z vnosom podatkov v EIS.
(7) Ko operater prenosnega sistema oceni, da so se razmere pri oskrbi s plinom izboljšale in pogoji iz tretje alineje prvega odstavka 4. člena te odredbe niso več izpolnjeni, o tem obvesti pristojni organ.
(zmanjšanje ali prekinitev odjema na stopnji izrednih razmer)
(1) Če z ukrepi iz prejšnjega člena ni mogoče zagotoviti zadostne količine plina glede na celoten predviden odjem, operaterji sistemov na podlagi izdane generalne odločbe pristojnega organa za izvedbo ukrepov na stopnji izrednih razmer zmanjšajo ali prekinejo odjem plina na odjemnih mestih odjemalcev po posameznih skupinah in podskupinah, določenih v tem členu. Odjemno mesto odjemalca je uvrščeno v eno ali več skupin in podskupin glede na to, za kakšen namen se porabi večina plina na tem odjemnem mestu in glede na gospodarski pomen, ki ga določa dejavnost odjemalca. Če je odjemno mesto uvrščeno v več kot eno skupino, velja zanj uvrstitev v vsako skupino le toliko, kolikor je delež letne porabe v tej skupini v primerjavi z vso porabo na tem odjemnem mestu v preteklem letu. Zmanjševanje oziroma prekinjanje odjema plina poteka po odjemnih mestih po naslednjem vrstnem redu:
a) odjemna mesta odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev, ki uporabljajo plin kot energetski vir za proizvodnjo toplote za ogrevanje, kjer je na voljo nadomestno gorivo;
b) odjemna mesta odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev, ki uporabljajo plin za proizvodnjo električne energije, kjer je na voljo nadomestno gorivo;
c) odjemna mesta odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev, ki uporabljajo plin za proizvodnjo tehnološke pare za dejavnosti, ki niso uvrščene v podskupini iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena;
d) odjemna mesta odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev, pri katerih uporaba plina v tehnoloških postopkih omogoča večji energijski izkoristek, ne vpliva pa bistveno na kakovost proizvoda;
e) odjemna mesta odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev, pri katerih uporaba plina v tehnoloških postopkih neposredno vpliva na kakovost proizvoda (neposreden prenos toplote plamena na predmet proizvodnje, redukcija in prehod na nadomestno gorivo pa povzročijo spremembo kakovosti proizvoda ali proizvodnje);
f) odjemna mesta odjemalcev, ki niso zaščiteni odjemalci in tudi niso uvrščeni v podskupine iz 1., 2., 3., 4., 5. ali 6. točke drugega odstavka tega člena ter uporabljajo plin kot surovino ali kot gorivo in pri njih izpad dobave plina povzroči zmanjšanje ali ustavitev proizvodnje;
g) odjemna mesta odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev, ki uporabljajo plin za proizvodnjo električne energije in pri katerih izpad dobave plina povzroči ustavitev proizvodnje električne energije, razen če nastopi razlog iz tretjega odstavka tega člena;
h) odjemna mesta odjemalcev, ki niso zaščiteni odjemalci in tudi niso uvrščeni v podskupine iz 1., 2., 3., 4., 5. ali 6. točke drugega odstavka tega člena, pri katerih iz tehnoloških razlogov ni mogoče uporabljati nadomestnega goriva in bi ustavitev dobave povzročila večjo škodo odjemalcu na odjemalčevih tehnoloških napravah in opremi;
i) odjemna mesta malih poslovnih odjemalcev in odjemalcev, ki opravljajo storitvene dejavnosti v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) G45, G46, G47, I55, I56, J58, J59, K64, K65, K66, L68, M69.200, M71, M72, M73, M74, N77, N78, N79, N80, N81, N82, P85.5, R90, R91, R92, R93, S94, S95, S96, razen v delu, ki je potreben za delovanje kritične infrastrukture in niso zaščiteni odjemalci, niso uvrščeni v skupine a) do h) iz tega odstavka niti niso uvrščeni v podskupine iz 1., 2., 3. ali 4. točke drugega odstavka tega člena;
j) odjemna mesta preostalih odjemalcev, razvrščenih v podskupini iz 5. ali 6. točke drugega odstavka tega člena, razen zaščitenih odjemalcev;
k) odjemna mesta preostalih odjemalcev, razvrščenih v podskupini iz 3. ali 4. točke drugega odstavka tega člena, razen zaščitenih odjemalcev;
l) odjemna mesta preostalih odjemalcev, razvrščenih v podskupino iz 2. točke drugega odstavka tega člena, razen zaščitenih odjemalcev;
m) odjemna mesta preostalih odjemalcev, razvrščenih v podskupino iz 1. točke drugega odstavka tega člena, razen zaščitenih odjemalcev;
n) odjemna mesta preostalih odjemalcev, razen zaščitenih odjemalcev plina in odjemalcev, ki porabljajo plin kot energetski vir za proizvodnjo toplote za ogrevanje, kadar ne morejo preiti na uporabo nadomestnega goriva. Distributerji toplote znižajo porabo plina na raven, potrebno za proizvodnjo toplote v obsegu, v katerem so distributerji toplote zaščiteni odjemalci. V to skupino so uvrščena tudi odjemna mesta odjemalcev, ki v soproizvodnji proizvajajo električno energijo in toploto za daljinsko ogrevanje, v delu, v katerem distributer toplote ni zaščiteni odjemalec.
(2) Odjemna mesta odjemalcev, ki niso zaščiteni odjemalci, so razvrščena v naslednje podskupine odjemalcev, ki poleg namena, za katerega se uporablja plin, upoštevajo še gospodarski pomen teh odjemalcev za delovanje družbe:
1. odjemalci, katerih izdelki ali storitve so potrebne za oskrbo s hrano, vodo ali električno energijo in je njihova dejavnost registrirana po standardni klasifikaciji dejavnosti: področje A01, razen skupine A01.7, področje B05, B06, B09, C10, C20, C23.130, D35, E36. V to skupino sodijo tudi odjemalci z dejavnostjo trgovina pretežno s hrano in osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter skladiščenje v delu, ki vključuje pretežno hrano in osnovne življenjske potrebščine;
2. odjemalci, katerih izdelki ali storitve so potrebne za zdravstvo in socialno varstvo, veterinarstvo, proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, farmacevtske storitve ter pogrebne storitve in je njihova dejavnost registrirana po standardni klasifikaciji dejavnosti: C21, Q86, Q87, Q88, C26.6, C32.5, G46.46, G47.73, G47.74, S96.030. V to skupino spadajo tudi odjemalci, ki porabljajo plin za potrebe proizvodnje, vzdrževanja, razkuževanja in popravil medicinskih pripomočkov in za to potrebnega materiala;
3. odjemalci, katerih izdelki ali storitve so nujni za zagotavljanje varnosti države ali preprečevanje neposrednih hujših onesnaženj okolja, npr. tisti, katerih glavna dejavnost je registrirana po standardni klasifikaciji dejavnosti za področja E37, E38 in E39;
4. odjemalci, katerih izdelki ali storitve so nujni za obrambo in zaščito države;
5. odjemalci, katerih izdelki bistveno vplivajo na delovanje dobavnih verig v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah EU in so ključnega pomena za družbo in
6. odjemalci, katerih izdelki bistveno prispevajo k možnosti za zmanjšanje porabe energije in nadomestne proizvode v EU.
(3) Uvrstitev v skupino in podskupino iz prvega in prejšnjega odstavka odjemalec izkazuje s tem, da so njegova odjemna mesta in njihove uvrstitve zavedene v EIS iz 80.a člena ZOP.
(4) Če je zaradi neobičajnih vremenskih, hidroloških ali temperaturnih razmer proizvodnja v elektrarnah, ki ne uporabljajo plina, omejena in sistemski operater električne energije oceni, da je za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema nujno potrebno obratovanje elektrarn, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo plin in ne morejo preiti na drug vir energije ali je nadomestnega goriva premalo, sistemski operater električne energije po elektronski pošti to sporoči pristojnemu organu in operaterju prenosnega sistema in predlaga, kateri objekti bi morali obratovati in s kolikšno močjo. Operater prenosnega sistema oceni, kolikšna je potrebna količina plina za obratovanje teh elektrarn in svojo oceno sporoči pristojnemu organu. Pristojni organ na podlagi predloga in ocene operaterjev te elektrarne izvzame iz omejitev za obdobje, dokler veljajo razmere iz prvega stavka. Pri svoji odločitvi pristojni organ zagotovi, da se s tem ne zmanjšajo razpoložljive količine plina pod mejo, ki je potrebna za oskrbo zaščitenih odjemalcev.
(5) Operater prenosnega sistema oceni potrebni obseg zmanjšanja odjema za dan vnaprej na podlagi stanja v sistemu, trenutne in predvidene porabe, predvidenih dobav plina, izvedljivosti ukrepov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na stanje v sistemu. Operater prenosnega sistema z oceno iz prejšnjega stavka seznani pristojni organ, agencijo in krizno skupino.
(6) Operater sistema prične z ukrepom zmanjšanja ali prekinitvijo odjema plina odjemalcev iz točke a) prvega odstavka tega člena. Če ta ukrep ne zadostuje, operater sistema nadaljuje postopek prekinitve odjema plina po vrstnem redu iz točk od b) do n) prvega odstavka tega člena.
(7) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ne zadoščajo za nadaljnjo oskrbo zaščitenih odjemalcev, se uporabita 22. in 23. člen te odredbe. Če tudi s solidarnostnim plinom ni mogoče oskrbovati zaščitenih odjemalcev, se izvedejo ukrepi po tem odstavku. Operaterji sistema zmanjšajo ali prekinejo odjem plina na odjemnih mestih naslednjih odjemalcev:
– odjemna mesta distributerjev toplote, ki uporabljajo plin kot energetski vir za proizvodnjo toplote;
– odjemna mesta zaščitenih odjemalcev razen gospodinjskih odjemalcev in
– odjemna mesta gospodinjskih odjemalcev.
(8) O izvajanju ukrepov iz tega člena operater sistema sproti v elektronski obliki obvešča pristojni organ in agencijo. O zmanjšanju ali prekinitvi odjema v skladu s tem členom operaterji sistemov obveščajo tudi dobavitelje zadevnim odjemalcem z vnosom podatkov v EIS. Na poziv operaterja sistema odjemalec sporoči operaterju sistema, kdaj je prenehal odjemati plin. Na poziv pristojnega organa operater distribucijskega sistema poroča o stanju v sistemu pristojnemu organu. Poročanje podatkov po tem odstavku poteka z izmenjavo podatkov in datotek na skupnem datotečnem odložišču v EIS.
(9) Operater sistema izvaja ukrepe iz tega člena tako dolgo, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih je operater sistema moral začeti izvajati ukrepe. Ko se razmere izboljšajo, operater sistema o tem obvesti pristojni organ in agencijo. Pristojni organ izda novo generalno odločbo, s katero prilagodi ali prekliče ukrepe. Operater sistema postopoma, glede na razmere in v skladu z generalno odločbo, preneha z izvajanjem posameznega ukrepa v obratnem vrstnem redu, kot jih je sprejemal, in o tem sproti obvešča pristojni organ in agencijo. Obveščanje iz prejšnjega stavka poteka z izmenjavo podatkov in datotek, prilagojenih trenutnim potrebam, na skupnem datotečnem odložišču v EIS.
(10) Operater prenosnega sistema omogoči prenos plina čez prenosni sistem in predajo na mejni povezovalni točki za količine plina, ki jih prenaša v skladu s sklenjenimi pogodbami o prenosu ob upoštevanju potrebnih zmogljivosti za oskrbo zaščitenih odjemalcev v obsegu standarda oskrbe.
(11) Operaterji prenosnega in distribucijskih sistemov v EIS zagotavljajo in sproti posodabljajo evidenco o tem, v katero skupino in podskupino po prvem in drugem odstavku tega člena je uvrščeno posamezno odjemno mesto odjemalcev plina.
(prostovoljno zmanjšanje odjema na ravni EU)
(1) Če je na ravni EU uveljavljen poziv k prostovoljnemu zmanjšanju odjema, pristojni organ na predlog agencije oceni potrebno zmanjšanje porabe plina glede na porabo plina v referenčnem obdobju in po potrebi uvede ukrepe po tem členu.
(2) Pristojni organ na svoji spletni strani objavi poziv odjemalcem k racionalni rabi plina in prostovoljnemu zmanjšanju porabe plina. O pozivu obvesti krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča o razglasitvi stopnje krize.
(3) Agencija mesečno spremlja in ocenjuje, ali prostovoljno zmanjšanje porabe plina zadošča glede na zastavljeno zmanjšanje porabe plina. Ocenjeno mesečno zmanjšanje porabe plina agencija vsak mesec objavi na svoji spletni strani in obvešča pristojni organ. Če zmanjšanje porabe plina ne dosega zastavljenega zmanjšanja porabe, pristojni organ pozove vse končne odjemalce k dodatnemu prostovoljnemu zmanjšanju porabe plina in po potrebi k prostovoljni zamenjavi energenta.
(4) Ukrepi iz tega člena veljajo v obdobju, v katerem velja poziv k prostovoljnemu zmanjšanju odjema plina na ravni EU. Ko ta preneha veljati, pristojni organ na svoji spletni strani objavi obvestilo o koncu poziva k prostovoljnemu zmanjšanju odjema in o tem obvesti krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča o razglasitvi konca stopnje krize.
(5) Ukrepi iz tega člena ne izkrivljajo konkurence in ne motijo delovanja trga neupravičeno niti nesorazmerno niti ne ogrožajo zanesljive oskrbe s plinom v drugih državah članicah EU.
(6) Pristojni organ sodeluje z agencijo, pristojnimi organi drugih držav članic in organi EU pri izvajanju in usklajevanju prostovoljnih ukrepov za zmanjšanje odjema plina.
(7) Agencija spremlja izvajanje prostovoljnih ukrepov za zmanjšanje odjema plina v Republiki Sloveniji in o tem obvešča pristojni organ, ki vsak mesec najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi, Evropski komisiji poroča o doseženem prostovoljnemu zmanjšanju odjema plina.
(obvezno zmanjšanje odjema na stopnji pripravljenosti na ravni EU)
(1) Po razglasitvi stopnje pripravljenosti na ravni EU pristojni organ na predlog agencije oceni potrebno zmanjšanje porabe plina glede na porabo plina v referenčnem obdobju in po potrebi uvede ukrepe po tem členu.
(2) Pristojni organ od odjemalcev zahteva racionalno rabo plina. Od vseh odjemalcev, razen odjemalcev, uvrščenih v podskupini iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 13. člena te odredbe, zahteva tudi zmanjšanje porabe plina. O zahtevi obvesti krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča o razglasitvi stopnje krize.
(3) Agencija mesečno spremlja in ocenjuje, ali doseženo zmanjšanje porabe plina zadošča glede na zastavljeno zmanjšanje porabe plina. Ocenjeno mesečno zmanjšanje porabe plina objavi na svoji spletni strani in obvešča pristojni organ.
(4) Če pristojni organ ugotovi, da je ocenjeno doseženo zmanjšanje porabe plina manjše od zahtevanega, zahteva od vseh končnih odjemalcev dodatno zmanjšanje porabe plina. Po potrebi zahteva od odjemalcev, ki imajo to možnost, tudi prehod na drug energent. O zahtevi ali zahtevah obvesti krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča o razglasitvi stopnje krize.
(5) Agencija spremlja izvajanje obveznih ukrepov za obvezno zmanjšanje odjema plina v Republiki Sloveniji in o tem obvešča pristojni organ. Takoj, ko oceni, da za dosego obveznega zmanjšanja odjema plina obvezni ukrepi niso več potrebni in je obvezno zmanjšanje odjema plina mogoče doseči s prostovoljnimi ukrepi, o tem obvesti pristojni organ. Pristojni organ na podlagi obvestila agencije ali lastne ocene prekliče zahtevo o obveznem zmanjšanju odjema in o tem nemudoma obvesti odjemalce. O tem obvesti tudi krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča v okviru razglasitve stopnje pripravljenosti na ravni EU.
(6) Ukrepi iz tega člena veljajo in se izvajajo v obdobju, v katerem je razglašena stopnja pripravljenosti na ravni EU. Ko je na ravni EU razglašen konec stopnje pripravljenosti, ukrepi iz tega člena prenehajo veljati. Pristojni organ na svoji spletni strani objavi obvestilo o koncu veljavnosti ukrepov iz tega člena in o tem obvesti krizno skupino in deležnike, ki jih obvešča o razglasitvi konca stopnje krize.
(7) Ukrepi iz tega člena ne izkrivljajo konkurence in ne motijo delovanja trga neupravičeno niti nesorazmerno niti ne ogrožajo zanesljive oskrbe s plinom v drugih državah članicah EU.
(8) Pristojni organ vsak mesec in najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi, Evropski komisiji poroča o doseženem obveznemu zmanjšanju odjema plina.
(9) Pristojni organ sodeluje z drugimi pristojnimi organi in organi EU pri izvajanju in usklajevanju ukrepov, izmenjavi informacij in nadzoru nad izvajanjem ukrepov, zahtevanih na ravni EU. Ti ukrepi se izvajajo, dokler velja zahteva za obvezno zmanjšanje porabe oziroma je razglašena stopnja pripravljenosti na ravni EU.
4. Izvedba in nadzor nad izvajanjem ukrepov
(izvedba in nadzor nad zmanjšanjem ali prekinitvijo odjema plina)
(1) V obdobju, ko veljajo ukrepi iz 12. in 13. člena te odredbe, operater sistema obvešča odjemalce, priključene na njegov sistem, o zmanjšanju ali prekinitvi odjema. Operater sistema pri tem upošteva vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema v skladu s to odredbo, pri čemer upošteva rok, določen v generalni odločbi iz prvega odstavka 13. člena te odredbe. Operater obvešča odjemalca z obvestilom, v katerem sta določena potrebno zmanjšanje odjema plina ter rok, in je lahko posamično ali skupinsko. Skupinsko obvestilo iz prejšnjega stavka je lahko javno, npr. z objavo v medijih, vsako tako obvestilo pa šteje tudi za obvestilo o prekinitvi odjema. Če obvestilo iz prejšnjega stavka ni javno, operater sistema informacijo o tem sproti vpiše v EIS, da seznani tudi dobavitelje tem odjemalcem.
(2) Operater sistema po obvestilu iz prejšnjega odstavka začne pregledovati dejansko stanje pri odjemalcih, predvsem s pogostim odčitavanjem števcev. Končni odjemalec mora na poziv operaterja sistema takoj posredovati števčno stanje v obliki, ki jo določi operater sistema. Če operater sistema ugotovi, da je odjemalec porabljal plin v nasprotju z ukrepi, ki jih določa ta odredba, in ni upošteval poziva k zmanjšanju ali prekinitvi odjema, operater sistema fizično omeji ali prekine odjem plina takim odjemalcem (odklop brez predhodnega obvestila). Operater sistema podatek o odklopu vnese v EIS.
(3) Plin, ki ga odjemalci, ki niso zaščiteni odjemalci, porabijo v nasprotju z ukrepi, uvedenimi v skladu z 12. in 13. členom te odredbe, velja za neupravičen odjem plina.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje in nadzor nad ukrepi iz 14. in 15. člena te odredbe.
5. Obvladovanje krize
(1) Ko pristojni organ razglasi posamezno stopnjo krize iz 4. člena te odredbe, se začnejo izvajati ukrepi v skladu s to odredbo. Ko pristojni organ razglasi konec posamezne stopnje krize, se ukrepi na tej stopnji krize prenehajo izvajati. Pristojni organ pri obvladovanju krize ravna v skladu s to odredbo ter se redno usklajuje in sodeluje z agencijo. Pred razglasitvijo posamezne stopnje krize ali konca posamezne stopnje krize se pristojni organ lahko posvetuje s krizno skupino.
(2) V obdobju, ko je razglašena katera od stopenj krize, pristojni organ po potrebi z navodilom prilagodi način izvajanja katerega od ukrepov, določenega s to odredbo. V takem primeru navodilo posreduje podjetju plinskega gospodarstva, ki izvaja zadevni ukrep, in o tem seznani agencijo in krizno skupino.
(3) V obdobju, ko je razglašena katera od stopenj krize, pristojni organ z agencijo in s krizno skupino izmenjuje potrebne podatke na skupnem datotečnem odložišču v EIS, zlasti o stanju v sistemu in stanju oskrbe. Na enak način člani krizne skupine poročajo in si izmenjujejo podatke in datoteke, prilagojene trenutnim potrebam. Pristojni organ si z agencijo, s krizno skupino in drugimi državnimi organi lahko izmenjuje tudi informacije, potrebne za krizno komuniciranje.
(4) Pristojni organ in agencija sodelujeta z državnimi organi, ki imajo pristojnosti na podlagi predpisov, ki urejajo kritično infrastrukturo in delovanje vlade v kriznih razmerah, zlasti v delih, ki urejajo odziv na krize ali izredne razmere. Pristojni organ tem organom zlasti posreduje informacije o stanju oskrbe, morebitnih uvedenih ukrepih in druge povezane informacije.
(5) Pristojni organ v obdobju, ko je razglašena katera koli stopnja krize, sproti obvešča javnost o stanju oskrbe in morebitnih ukrepih. Pri komunikaciji z javnostjo izmenjuje informacije tudi z agencijo v skladu z dogovorjenim načrtom, ki ureja komuniciranje v primerih krize pri oskrbi s plinom.
(delovanje krizne skupine)
(1) Pristojni organ skliče krizno skupino z namenom, da se z njo posvetuje o možnostih za odpravo ali zmanjšanje učinkov motenj v oskrbi s plinom, ugotavlja vzroke za nastop posamezne stopnje krize in išče rešitve za odpravo njenih vzrokov. Pristojni organ se s krizno skupino posvetuje pred odločitvami o nudenju ali zaprosilu za solidarnostno pomoč. Krizna skupina je namenjena tudi hitri in učinkoviti komunikaciji med deležniki, vključenimi v reševanje krize.
(2) Krizno skupino sestavljajo predstavniki pristojnega organa, agencije, operaterja prenosnega sistema in vseh dobaviteljev. Člani krizne skupine so predstavniki iz prejšnjega stavka, pri čemer vsak od deležnikov imenuje predstavnika – odgovorno osebo in enega ali več namestnikov odgovorne osebe. Sestanke krizne skupine vodi predstavnik pristojnega organa oziroma njegov namestnik ali po navodilu pristojnega organa predstavnik agencije ali njegov namestnik, v njihovi odsotnosti pa predstavnik operaterja prenosnega sistema ali njegov namestnik. Deležniki iz prvega stavka pristojnemu organu in agenciji sporočijo imena, elektronske naslove in mobilne telefonske številke odgovornih oseb in njihovih namestnikov z vnosom v EIS. Na enak način sporočijo tudi vsako spremembo imen in kontaktnih podatkov.
(3) Krizno skupino v razširjeni sestavi tvorijo poleg članov iz prejšnjega odstavka še predstavniki operaterjev distribucijskih sistemov in zaprtih distribucijskih sistemov. Pristojni organ glede na razmere odloči, kdaj krizna skupina zaseda v razširjeni sestavi, in to navede v vabilu.
(4) Sestanek krizne skupine skliče pristojni organ ali agencija, če tako odloči pristojni organ. Sklicatelj skliče sestanek z elektronskim sporočilom in SMS-sporočilom članom krizne skupine oziroma s telefonskim klicem, če se člani na sporočilo niso odzvali. Člani krizne skupine so se dolžni odzvati v roku dveh ur od poslanega SMS-sporočila. Če se člani krizne skupine v navedenem roku ne odzovejo, krizna skupina deluje s člani, ki so se odzvali.
(5) Komunikacija med člani krizne skupine praviloma poteka prek elektronske pošte in z uporabo telekomunikacijskih sredstev, vključno s spletnimi sestanki in videokonferencami, pristojni organ pa lahko skliče tudi sestanek v fizični ali hibridni obliki.
(6) Pristojni organ s člani krizne skupine oblikuje pravila o delovanju krizne skupine, v kateri se določi tudi, kdaj skupina zaseda v razširjeni sestavi. Vsak nov član krizne skupine se je dolžan seznaniti s pravili delovanja krizne skupine.
(7) Člani krizne skupine zagotavljajo zaupnost informacij, s katerimi se seznanijo pri delovanju krizne skupine.
6. Načrti nujnih ukrepov
(1) Operater prenosnega sistema in operaterji distribucijskih sistemov sprejmejo načrt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati:
– navedbo okoliščin, v katerih je potrebna uporaba nujnih ukrepov, med katerimi je poziv pristojnega organa v skladu s tem načrtom;
– opis, način izvedbe in obseg izvedbe nujnih ukrepov, ki odpravljajo ali blažijo posledice krize ali lokalne motnje v oskrbi s plinom. Med nujnimi ukrepi morajo biti tisti, ki jih po tem načrtu lahko uvede pristojni organ in jih izvajajo operaterji sistemov, lahko pa vsebuje tudi dodatne ukrepe;
– čas, potreben za uvedbo nujnih ukrepov, in
– morebitne dodatne navedbe, potrebne za izvedbo nujnih ukrepov.
(2) Operaterji sistemov objavijo načrte nujnih ukrepov na svoji spletnih straneh in jih posredujejo pristojnemu organu.
(3) Operaterji sistemov morajo o vsakem primeru izvedbe nujnih ukrepov iz tega člena nemudoma pisno obvestiti pristojni organ, razen če so o izvedbi nujnih ukrepov poročali po drugih določbah te odredbe.
7. Poročanje in objave
(poročanje pristojnemu organu)
(1) V obdobju, ko je razglašena katera koli stopnja krize, operater prenosnega sistema dnevno poroča pristojnemu organu v elektronski obliki zlasti naslednje informacije:
– dnevne napovedi povpraševanja in ponudbe plina za naslednje tri dni;
– dnevni pretok plina na vseh mejnih vstopnih in izstopnih točkah in
– obdobje, izraženo v dnevih, ko se predvideva, da je oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem mogoče zagotoviti.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka, kadar je to potrebno, operater prenosnega sistema pridobi od dobaviteljev. Ob morebitni spremembi dnevnih že sporočenih podatkov po prejšnjem odstavku dobavitelj sproti sporoča te spremembe operaterju prenosnega sistema, agenciji in pristojnemu organu. Proizvajalci električne energije v napravah z nazivno močjo nad 20 MW, ki za proizvodnjo uporabljajo plin in ne morejo preklopiti na drug energent, sporočajo podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka operaterju prenosnega sistema, agenciji in pristojnemu organu. Pristojni organ lahko za potrebe poročanja po tem in prejšnjem odstavku objavi ustrezne obrazce. Poročanje po prejšnjem in tem odstavku poteka s pomočjo vnosov podatkov v EIS ali z izmenjavo datotek na skupnem datotečnem odložišču v EIS.
(3) Če zaradi oteženih razmer nastopijo težave pri delovanju EIS ali na telekomunikacijskih poteh med uporabniki EIS, zaradi katerih poročanje pristojnemu organu z vnosom v EIS ali izmenjava podatkov ali datotek s pomočjo sistema EIS med člani krizne skupine ne deluje zanesljivo ali pri tem nastopajo motnje, lahko pristojni organ določi drugačen način poročanja ali izmenjave podatkov ali datotek in to sporoči krizni skupini po še delujočih komunikacijskih poteh. To velja za vse zahteve po poročanju, vnosih v EIS in izmenjave podatkov in datotek s pomočjo EIS, določene v tej odredbi.
(4) Kjer je med razglašeno stopnjo krize določen rok ali pogostost poročanja, lahko pristojni organ rok in pogostost poročanja prilagodi razmeram, zlasti če te dopuščajo manjšo pogostost poročanja. Prilagojen rok ali pogostost poročanja pristojni organ sporoči krizni skupini.
(5) Zadevna podjetja plinskega gospodarstva v roku treh tednov po razglasitvi konca stopnje izrednih razmer ali stopnje pripravljenosti na ravni EU pristojnemu organu posredujejo vsaj naslednje podatke:
– oceno zmanjšanja prihodka;
– oceno zmanjšanja prenesenih oziroma dobavljenih količin plina;
– oceno povečanja stroškov zaradi izvajanja ukrepov v skladu s tem načrtom;
– oceno števila prizadetih odjemalcev in njihovo razdelitev glede na vrsto odjema;
– geografsko lego prizadetega območja.
(6) Prizadeti odjemalci z letno porabo višjo od 800.000 kWh/leto v roku dveh tednov po razglasitvi konca stopnje izrednih razmer ali stopnje pripravljenosti na ravni EU pristojnemu organu posredujejo vsaj naslednje podatke:
– oceno zmanjšanja oziroma izpada proizvodnje kot posledice izrednih razmer;
– oceno povečanja stroškov proizvodnje zaradi uporabe nadomestnega energenta.
(poročanje pristojnega organa in objave)
(1) Pristojni organ o razglasitvi katere koli stopnje krize ali konca te stopnje krize nemudoma po elektronski pošti obvesti Evropsko komisijo, agencijo, Nacionalni center za krizno upravljanje in po potrebi tudi druge organe. Pristojni organ o razglasitvi stopnje krize ali konca stopnje krize obvesti javnost vsaj z objavo na svoji spletni strani. Pristojni organ sproti obvešča Evropsko komisijo in agencijo tudi o morebitni zaprošeni in pridobljeni ter nudeni solidarnostni pomoči.
(2) Ko je razglašena stopnja krize, agencija redno obvešča Evropsko komisijo o stanju v sistemu in ukrepih, ki so izvedeni ali se izvajajo. Če Evropska komisija ne določi drugače, agencija na stopnji zgodnjega opozarjanja in pripravljenosti ter pripravljenosti na ravni EU sporoči, kateri ukrepi so izvedeni, nato pa tedensko obvešča Evropsko komisijo o stanju, npr. o predvideni porabi plina v naslednjih treh dneh. Na stopnji izrednih razmer agencija tedensko poroča Evropski komisiji o ukrepih, ki se izvajajo, agencija ali pristojni organ pa lahko poročata tudi pogosteje, npr. ob uvedbi prisilnih ukrepov.
(3) Pristojni organ o razglasitvi katere koli stopnje krize ali konca posamezne stopnje krize nemudoma v elektronski obliki obvesti tudi pristojne organe držav članic EU, s katerimi ima plinski prenosni sistem Republike Slovenije neposredno čezmejno povezavo.
(4) Če pristojni organ v komunikaciji s pristojnimi organi sosednjih držav članic EU ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev krize regionalnih razsežnosti, skupaj s temi organi predlaga Evropski komisiji razglasitev krize regionalnih razsežnosti. Ko ti pogoji niso več izpolnjeni, skupaj z istimi pristojnimi organi predlaga Evropski komisiji razglasitev konca krize regionalnih razsežnosti.
(5) Pristojni organ na svoji spletni strani objavi, s katerimi pristojnimi organi sosednjih držav članic EU sodeluje na področju zanesljive oskrbe s plinom in pri izvajanju Uredbe 2017/1938/EU. Pristojni organ na svoji spletni strani objavi tudi ime in kontaktne podatke odgovorne osebe za zanesljivo oskrbo s plinom iz drugega odstavka 18. člena te odredbe, ki je predstavnik pristojnega organa, in njegovega namestnika.
(6) Agencija na svoji spletni strani letno do konca julija objavi definicijo zaščitenih odjemalcev in ocenjeno količino plina, ki so jo v preteklem letu porabili zaščiteni odjemalci, ločeno za gospodinjske odjemalce in osnovne socialne službe. Ob spremembi definicije zaščitenih odjemalcev agencija objavi novo definicijo najpozneje mesec dni po uveljavitvi. Sheme odločitev, izmenjave podatkov in poteka poročanja so v Prilogi 1, ki je sestavni del te odredbe.
(1) Solidarnostna pomoč se izvaja na podlagi meddržavnega dogovora o solidarnostnih ukrepih iz 13. člena Uredbe 2017/1938/EU. Za meje, za katere tak meddržavni dogovor ni sklenjen, se solidarnostna pomoč izvaja na podlagi 28. člena Uredbe Sveta (EU) 2022/2576 z dne 19. decembra 2022 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina (UL L št. 335 z dne 29. 12. 2022, str. 30).
(2) Solidarnostna pomoč se nanaša na oskrbo za naslednji plinski dan. Če razmere tako zahtevajo, se lahko nanaša tudi na obdobje znotraj dneva.
(3) Regionalna razsežnost, vključno s podatki o sporazumih o solidarnostni pomoči, so opisani v Prilogi 2, ki je sestavni del te odredbe.
(prejemanje solidarnostne pomoči)
(1) Pristojni organ po razglašeni stopnji izrednih razmer, ko so ukrepi za obvladovanje krize v skladu s prvim odstavkom 13. člena te odredbe že uvedeni, oceni, ali navedeni ukrepi zadoščajo za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev.
(2) V razmerah iz prejšnjega odstavka vsak dobavitelj zaščitenim odjemalcem dnevno sporoči pristojnemu organu in agenciji količine plina, ki jih potrebuje za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev za naslednji plinski dan. Operater prenosnega sistema oceni izvedljivost prenosa ocenjenih količin in v sodelovanju s pristojnim organom tudi oceni, ali količine, ki so jih navedli dobavitelji, ustrezajo za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev. Operater prenosnega sistema po potrebi tudi predlaga krizni skupini določitev drugačnih količin posameznih odjemalcev, vključno s količinami plina za tiste odjemalce, za katere njihovi dobavitelji količin plina niso sporočili. Svoje predloge sporoči agenciji in krizni skupini.
(3) Krizna skupina oceni, ali obstaja potreba po zagotovitvi količin plina za namen oskrbe zaščitenih odjemalcev, ki jih z ukrepi na državni ravni ni mogoče zagotoviti. Pri tem upošteva tudi še razpoložljive količine plina, ki jih dobavitelji lahko zagotovijo v skladu z aktom, ki ureja načrt preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom. Na podlagi tega pristojni organ odloči, kolikšna je manjkajoča količina plina, potrebna za nemoteno oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev, in o tem obvesti agencijo in krizno skupino.
(4) Pristojni organ po prejemu ponudb zaprošenih držav članic EU oziroma njihovih pristojnih organov na podlagi mnenja krizne skupine in v skladu z meddržavnim dogovorom o solidarnostnih ukrepih odloči o sprejemu najugodnejše ponudbe oziroma ponudb glede na ceno in druge pogoje ter določi, na kakšen način se te količine solidarnostnega plina razdelijo med dobavitelje iz drugega odstavka tega člena. Pristojni organ lahko na podlagi mnenja krizne skupine tudi odloči, da zavrne ponudbo oziroma ponudbe zaradi ponujene cene. Pristojni organ odločitev iz tega odstavka nemudoma pisno sporoči dobaviteljem iz drugega odstavka tega člena, operaterju prenosnega sistema in agenciji.
(prevzem in plačevanje plina iz solidarnostne pomoči)
(1) Operater prenosnega sistema zagotovi prenos plina od mejnih povezovalnih točk do izstopnih točk iz prenosnega sistema pod pogoji iz veljavnih pogodb o prenosu. Operater prenosnega sistema lahko uporabi neizkoriščene zmogljivosti za prenos solidarnostnega plina in jih obračuna v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine.
(2) Vsak dobavitelj prevzame tolikšne količine plina, kot izhaja iz odločitve pristojnega organa iz četrtega odstavka 23. člena te odredbe. Če so dejansko dobavljene količine solidarnostnega plina manjše od tistih, ki izhajajo iz sprejetih ponudb, dobavitelj prevzame sorazmerno zmanjšane količine solidarnostnega plina glede na količine iz odločitve pristojnega organa o razdelitvi solidarnostnega plina. Operater prenosnega sistema obvesti dobavitelje o količinah iz prejšnjega stavka.
(3) Dobavitelj je dolžan plačati sorazmerni del nadomestila za solidarnostni plin, povečan za ostale sestavine nadomestila iz osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, ki ustreza dobavljeni količini plina. Pri tem se upošteva tudi obseg financiranja solidarnostne pomoči s strani vlade na podlagi prvega odstavka 122. člena ZOP.
(nudenje solidarnostne pomoči na tržni način)
(1) Po prejemu zaprosila za solidarnostno pomoč države članice EU, s katero je sklenjen meddržavni dogovor o solidarnostnih ukrepih, pristojni organ oceni, ali prošnja izpolnjuje pogoj za izvedbo solidarnostnega ukrepa iz točke b) tretjega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU v delu, ki se nanaša na uporabo tržnih ukrepov na slovenskem trgu, in pogoje iz meddržavnih dogovorov o solidarnostnih ukrepih s to državo članico EU. Pri tej oceni se pristojni organ posvetuje z agencijo.
(2) Če pristojni organ oceni, da zaprosilo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, pošlje povpraševanje dobaviteljem v Republiki Sloveniji na virtualno točko in določi rok, v katerem mu morajo dobavitelji poslati ponudbe za plin, ki ga lahko zagotovijo za solidarnostno pomoč na tržni način. Te ponudbe vsebujejo tudi količine, ki jih ponudijo odjemalci v dogovoru z dobavitelji. Ponudbe dobaviteljev morajo vsebovati podatke, ki jih določajo meddržavni dogovori o solidarnostnih ukrepih z državo članico EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč.
(3) Pristojni organ oceni razmere in se posvetuje s krizno skupino ter razglasi stopnjo zgodnjega opozarjanja ali stopnjo pripravljenosti, če ta ni že razglašena. Pristojni organ prejete ponudbe nemudoma posreduje operaterju prenosnega sistema, da ugotovi izvedljivost prenosa do slovenske meje z državo članico EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč. Operater prenosnega sistema ugotovi tudi razpoložljivost izstopnih zmogljivosti na mejnih točkah s to državo članico EU in o obojem nemudoma obvesti pristojni organ in agencijo.
(4) Če meddržavni dogovori o solidarnostnih ukrepih ne določajo, da se pri nudenju solidarnostne pomoči s tržnimi ukrepi pošljejo ločene ponudbe posameznih dobaviteljev, pripravi pristojni organ eno ponudbo z upoštevanjem ponudb posameznih dobaviteljev, povečanih za ostale sestavine nadomestila iz osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, kot je določeno z meddržavnimi dogovori o solidarnostnih ukrepih. Stroški prenosa plina in stroški izstopne zmogljivosti so sestavni del nadomestila.
(5) Če meddržavni dogovori o solidarnostnih ukrepih določajo, da se pri nudenju solidarnostne pomoči s tržnimi ukrepi državi članici EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, pošljejo ločene ponudbe posameznih dobaviteljev, pristojni organ ponudbe dobaviteljev poveča za ustrezen delež drugih sestavin nadomestila iz osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, kot je določeno z meddržavnimi dogovori. Stroški prenosa plina in stroški izstopne zmogljivosti so sestavni del nadomestila.
(6) Pristojni organ v skladu s sedmim odstavkom 121. člena ZOP obvesti agencijo o prejetem zaprosilu za solidarnostno pomoč in o pripravljeni ponudbi po četrtem odstavku oziroma ponudbah po petem odstavku tega člena. Pristojni organ o ponudbi obvesti tudi sekretariat Sveta za nacionalno varnost.
(7) Če država članica EU sprejme ponudbe oziroma ponudbo, operater prenosnega sistema v obsegu, kolikor so bile ponudbe oziroma ponudba sprejete in kot so ga zagotovili dobavitelji, izvede prenos plina in njegovo predajo na mejni točki.
(8) Dobavitelj je upravičen do plačila za zagotavljanje plina za solidarnostno pomoč na tržni način v višini njegove ponudbe, ki je bila sprejeta. Plačila izvaja operater prenosnega sistema v okviru skrbniškega računa na dnevni ravni za pretekli dan, razen če meddržavni sporazumi o solidarnostni pomoči s plinom ne določajo drugače.
(9) Kadar država članica EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, ponudbe ne sprejme, pristojni organ oceni, ali so še izpolnjeni pogoji za razglašeno stopnjo krize, o čemer se posvetuje z agencijo. Če ti pogoji niso več izpolnjeni, pristojni organ razglasi konec razglašene stopnje krize.
(nudenje solidarnostne pomoči na netržni način)
(1) Če država članica EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, v skladu z meddržavnimi dogovori o solidarnostnih ukrepih obvesti pristojni organ, da ponujene količine plina na podlagi tržnih ukrepov ne zadoščajo za oskrbo s plinom solidarnostno zaščitenih odjemalcev v tej državi članici EU, in zaprosi za dodatno solidarnostno pomoč, pristojni organ uvede netržne ukrepe.
(2) Če pristojni organ sprejme odločitev, da se izvedejo netržni ukrepi za zagotavljanje solidarnostne pomoči drugi državi, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, razglasi stopnjo izrednih razmer, če ta ni že razglašena. O tem obvesti krizno skupino in pozove dobavitelje, da se pripravijo na izvedbo ukrepov, ki veljajo na stopnji izrednih razmer v skladu s tem načrtom.
(3) Pristojni organ po razglasitvi krize pozove dobavitelje, da mu nemudoma pošljejo ponudbe za plin, ki ga lahko zagotovijo za solidarnostno pomoč z ukrepi iz 12. člena te odredbe.
(4) Pristojni organ prejete ponudbe nemudoma posreduje operaterju prenosnega sistema, da ugotovi:
– ali so najavljene količine plina v sistemu v resnici na voljo, ne da bi bila ogrožena oskrba solidarnostno zaščitenih odjemalcev, in
– izvedljivost prenosa zadevnih količin plina do slovenske meje z državo članico EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in razpoložljivost izstopnih zmogljivosti na mejnih točkah s to državo članico EU.
Operater prenosnega sistema o ugotovljenem nemudoma obvesti pristojni organ in agencijo.
(5) Na podlagi prejetih ponudb dobaviteljev pristojni organ pripravi ponudbo za dobavo solidarnostnega plina na podlagi izvajanja netržnih ukrepov iz 12. člena te odredbe. Pristojni organ v ponudbi navede tudi ustrezen delež drugih sestavin nadomestila iz osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, kot je določeno z meddržavnimi dogovori. Stroški prenosa plina in stroški izstopne zmogljivosti so sestavni del nadomestila.
(6) Pristojni organ v skladu s sedmim odstavkom 121. člena ZOP obvesti agencijo o prejetem zaprosilu za solidarnostno pomoč in o pripravljeni ponudbi. Pristojni organ o ponudbi obvesti sekretariat Sveta za nacionalno varnost.
(7) Če država članica EU sprejme ponudbo iz prejšnjega odstavka, operater prenosnega sistema v obsegu, kolikor so bile ponudbe oziroma ponudba sprejeta in kot so ga zagotovili dobavitelji, izvede prenos plina in njegovo predajo na mejni točki.
(8) Dobavitelj je upravičen do plačila za zagotavljanje plina za solidarnostno pomoč v višini njegove ponudbe, pripravljene na podlagi tretjega odstavka tega člena, ki je bila sprejeta. Finančne transakcije, vključno s plačili, za solidarnostni plin izvaja operater prenosnega sistema prek skrbniškega računa. Plačila za solidarnostni plin se izvajajo na dnevni ravni za pretekli dan, razen če meddržavni sporazumi o solidarnostni pomoči s plinom ne določajo drugače.
(9) Če količine iz ponudbe iz petega odstavka tega člena še vedno ne zadostujejo za zagotavljanje solidarnostne pomoči za oskrbo solidarnostno zaščitenih odjemalcev v državi članici EU, ki je zaprosila za pomoč, pristojni organ izda generalno odločbo za izvedbo ukrepov po 13. členu te odredbe.
(10) Pristojni organ pozove dobavitelje, da ga nemudoma obvestijo o količinah kriznega plina, ki jih bodo imeli na voljo zaradi izvedbe ukrepov iz 13. člena te odredbe in zatem izvede postopek po četrtem, petem in šestem odstavku tega člena. Pri oblikovanju ponudb pristojni organ upošteva dotedanje in takratne cene kriznega plina v skladu z metodologijo za izračun nadomestila in cene plina ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema plina. Pristojni organ v ponudbi navede tudi ustrezen delež drugih sestavin nadomestila iz osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, kot je določeno z meddržavnimi dogovori. Stroški prenosa plina in stroški izstopne zmogljivosti so sestavni del nadomestila.
(11) Če država članica EU sprejme ponudbo iz prejšnjega odstavka, operater prenosnega sistema v obsegu, kolikor so bile ponudbe oziroma ponudba sprejete in kot so ga zagotovili dobavitelji, izvede prenos plina in njegovo predajo na mejni točki.
(12) Dobavitelj, katerega plin je bil v okviru ukrepov po 13. členu te odredbe prodan sosednji državi članici kot solidarnostni plin, je upravičen do plačila za krizni plin. Do nadomestila je v skladu z osmim odstavkom 120. člena ZOP upravičen tudi končni odjemalec. Plačila izvaja upravljavec skrbniškega računa, čim prejme plačilo za krizni plin.
(13) Pristojni organ oceni, ali so še izpolnjeni pogoji za razglašeno stopnjo izrednih razmer. Če ti niso izpolnjeni, pristojni organ razglasi konec stopnje izrednih razmer, potem ko ga država članica EU, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč v okviru netržnih ukrepov, v skladu s šestim odstavkom 13. člena Uredbe 2017/1938/EU obvesti, da je oskrba solidarnostno zaščitenih odjemalcev na njenem ozemlju zagotovljena brez solidarnostne pomoči, oziroma da iz drugih razlogov ne prosi več za solidarnostno pomoč. Po prenehanju izvajanja netržnih ukrepov za zagotavljanje plina za izvedbo sprejete solidarnostne pomoči pristojni organ razglasi konec stopnje izrednih razmer.
(preverjanje odziva na izredne razmere)
(1) Pristojni organ preveri odziv na izredne razmere v obliki vaje, v kateri simulira izredne razmere pri različnih scenarijih, in odziv nanje v realnem času. Pristojni organ preizkuša scenarije z visokim in srednjim učinkom. Vsebino, scenarij in druge okoliščine vaje predlaga agencija in predlog posreduje pristojnemu organu vsaj dva tedna pred predlaganim začetkom vaje.
(2) V vaji sodelujejo pristojni organ, agencija, operater prenosnega sistema in vsaj trije reprezentativni dobavitelji. Če je to potrebno, pristojni organ vključi v sodelovanje na vaji tudi druga ministrstva ali državne organe s pristojnostmi na področju obrambe, operaterje distribucijskih sistemov in distributerje toplote. Vajo vodi pristojni organ ali po navodilu pristojnega organa agencija, razen v primeru iz prve alineje četrtega odstavka tega člena.
(3) Vaja se izvede v štiriletnem obdobju po uveljavitvi tega načrta in se ponavlja vsakič najpozneje v roku štirih let po izvedbi.
(4) Zaradi racionalnosti lahko pristojni organ izvede vajo:
– v okviru vsebinsko združljive vaje, ki jo izvaja drug državni organ ali Evropska komisija, ali
– v sodelovanju s pristojnim organom vsaj ene od sosednjih držav, če se preizkuša tudi solidarnostna pomoč ali ocenjuje čezmejne učinke.
(5) Po končani vaji pristojni organ izdela poročilo, v katerem ugotovi morebitne pomanjkljivosti v postopkih, določenih v tem načrtu, in drugih, vsebinsko povezanih aktih, kot so zakoni s področij energetike, kritične infrastrukture, obrambe, meddržavni sporazumi, ki urejajo solidarnostno pomoč med sosednjimi državami, in akt, ki ureja načrt preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom. Pri pripravi poročila sodeluje agencija. Pristojni organ morebitne ugotovljene pomanjkljivosti upošteva pri posodobitvi tega načrta. Pristojni organ rezultate preverjanj, ki se nanašajo na ta načrt, predloži tudi Koordinacijski skupini za plin iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 2017/1938/EU.
Agencija sodeluje s pristojnim organom pri izvajanju nalog v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom. Agencija skladno z drugim odstavkom 116. člena ZOP in drugim odstavkom 3. člena Uredbe 2017/1938/EU izvaja naslednje posebne naloge:
– sodeluje pri pripravi skupne ocene tveganj v skladu z Uredbo 2017/1938/EU;
– usklajuje pripravo vsebine in pripravi nacionalno oceno tveganj;
– pripravi predlog načrta za izredne razmere in načrta preventivnih ukrepov ter izvede posvetovanje s sosednjimi državami v skladu z Uredbo 2017/1938/EU;
– sodeluje v krizni skupini in predlaga odločitve pristojnemu organu;
– pripravi osnutek generalne odločbe v primeru potrebe po zmanjšanju ali prekinitvi odjema plina na stopnji izrednih razmer;
– ko je razglašena katera od stopenj krize, pripravlja poročila o stanju in ukrepih glede zanesljive oskrbe s plinom in poroča Evropski komisiji in pristojnemu organu, kadar je to zahtevano;
– zbira podatke dobaviteljev plina, določi potrebne količine plina za izpolnitev standarda oskrbe in letno objavi poročilo o izpolnjevanju standarda oskrbe za vse tri primere iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 2017/1938/EU;
– zbira podatke in objavi podatke o porabi zaščitenih odjemalcev v preteklem letu in ob vsaki spremembi definicije zaščitenih odjemalcev;
– v zvezi z zagotavljanjem dvosmerne zmogljivosti izvaja vse predvidene postopke v skladu z Uredbo 2017/1938/EU;
– spremlja in analizira posledice izvajanja čezmejnih pogodb v skladu s 14. členom Uredbe 2017/1938/EU;
– spremlja porabo plina in izvajanje ukrepov za zmanjšano porabo plina ter poroča pristojnemu organu. V primeru potrebe pripravi predlog načrta za zmanjšano porabo v skladu z 8. členom Uredbe EU 2022/1369.
V. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(1) Operaterji sistemov vsako leto do 30. septembra pozovejo odjemalce, razen gospodinjskih odjemalcev, da za vsako odjemno mesto operaterju sistema, na katerega so priključena ta odjemna mesta, v roku 30 dni po prejemu zahteve sporočijo morebitno spremembo uvrstitve v skupino ali skupine in podskupino ali podskupine iz prvega in drugega odstavka 13. člena te odredbe glede na namen, za katerega se porablja plin na tem odjemnem mestu. Če odjemalec predlaga uvrstitev v več skupin ali podskupin, sporoči poleg predlagane uvrstitve tudi delež letne porabe plina, ki pripada posamezni uvrstitvi glede na namen oziroma dejavnost. Če odjemalec ne sporoči uvrstitve, jo določi operater sistema na podlagi sedmega odstavka 117. člena ZOP v roku 15 dni od poteka roka za sporočanje uvrstitve operaterju sistema in z njo seznani odjemalca.
(2) Operaterji sistemov prilagodijo načrte nujnih ukrepov in jih uskladijo s to odredbo v roku 30 dni od uveljavitve te odredbe.
(3) Če je pri obvladovanju krize potrebna dodatna funkcionalnost v sistemu EIS, do vzpostavitve in začetka delovanja te funkcionalnosti v EIS izmenjava podatkov med podjetji plinskega gospodarstva, agencijo in pristojnim organom poteka po elektronski pošti.
(4) Pristojni organ objavi to odredbo na svoji spletni strani.
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 136/22).
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-185/2023
Ljubljana, dne 20. oktobra 2023
EVA 2023-2570-0069
za okolje, podnebje in energijo
