Številka:	Up-976/21-17
Datum:	11. 10. 2023

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Tatjane Sitar, Novo mesto, na seji 11. oktobra 2023

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 27/2021 z dne 1. 9. 2021 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 568/2019 z dne 1. 10. 2020 se zavrne.

1. Gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je s sklepom z dne 20. 11. 2018 zavrnil pritožničino zahtevo za priznanje statusa stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje, uvedenem na podlagi pritožničine prijave. Ministrstvo za okolje (v nadaljevanju MOP) je pritožničino pritožbo zavrnilo. S sklepom z dne 30. 11. 2018 je gradbeni inšpektor ustavil inšpekcijski postopek. Pritožničino pritožbo zoper navedeno odločitev je gradbeni inšpektor zavrgel, MOP pa je zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe. Pritožnica je oba sklopa odločitev inšpekcijskega organa, tako glede zavrnitve njene zahteve za priznanje statusa stranske udeleženke kot glede ustavitve inšpekcijskega postopka in zavrženja pritožbe zoper njo, izpodbijala s tožbama pred Upravnim sodiščem. Upravno sodišče je zadevi združilo v skupno obravnavanje in odločanje ter tožbi zavrglo.

2. Upravno sodišče je pojasnilo, da je Ustavno sodišče v odločbi št. Up-2411/06 z dne 22. 5. 2008 (Uradni list RS, št. 59/08, in OdlUS XVII, 37) sicer zavzelo stališče, da tudi izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, vendar pa iz kasnejše ustaljene sodne prakse, ki temelji na odločitvah Vrhovnega sodišča, izhaja drugačno stališče, tj. da sklep o ustavitvi postopka ni upravni akt, ki bi oblikoval ali spreminjal pravni položaj oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Na tej podlagi je Upravno sodišče zavrglo tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja z dne 30. 11. 2018 o ustavitvi inšpekcijskega postopka in zoper sklepa gradbenega inšpektorja in MOP o zavrženju pritožničine pritožbe zoper ta sklep. Odločitev o zavrženju tožbe zoper zavrnitev pritožničine zahteve za priznanje položaja stranske udeleženke pa temelji na stališču, da pritožnica zaradi ustavitve postopka (ki je glede na sprejeta stališča ne more preprečiti oziroma izpodbijati s tožbo) za tožbo nima več pravnega interesa.

3. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep Upravnega sodišča. Pritrdilo je stališču Upravnega sodišča, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni upravni akt oziroma drug akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Ker po stališču Vrhovnega sodišča ob izdaji takega sklepa pravni položaj ostane nespremenjen, tudi pritožnica kot morebitna stranska udeleženka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Pritožničino sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-2411/06 je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, saj je odločitev Ustavnega sodišča vezana na specifično dejansko stanje presojanega primera, ki pa po stališču Vrhovnega sodišča ni primerljivo z obravnavanim, v katerem je inšpekcijski organ ugotavljal in dokončno ugotovil, da pritožnica ne izpolnjuje pogojev za stransko udeležbo. Vrhovno sodišče je pritrdilo tudi stališču Upravnega sodišča, da pritožnica zaradi ustavitve inšpekcijskega postopka ne izkazuje več pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrnitvi njene zahteve za priznanje položaja stranske udeleženke. Vrhovno sodišče je svojo odločitev oprlo na 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) in pojasnilo, da ima na tej podlagi pravico udeleževati se inšpekcijskega postopka tudi oseba, ki izkaže, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njene pravice ali pravne koristi. Zaključilo je, da v obravnavanem primeru do tega (do posega ukrepa inšpekcijskega nadzorstva) zaradi ustavitve postopka sploh ni moglo priti. Pri tem je dodalo, da pritožnica svoje pravice varuje v za to namenjenih sodnih postopkih.

4. Pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23., 25., 33. in 67. člena Ustave, 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola k EKČP. Sodiščema očita, da sta s tem, ko sta odrekli vsebinsko presojo njenih tožb, kršili njene pravice do enakega varstva pravic, do poštenega postopka in do sodnega varstva. Pritožnica trdi, da sta sodišči odstopili od stališča glede pravne narave sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, ki ga je Ustavno sodišče zavzelo v odločbi št. Up-2411/06. Po pritožničinem mnenju je sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – v nadaljevanju ZUS-1), saj gre za vsebinsko odločitev, ki jo lahko inšpektor po 28. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14 – v nadaljevanju ZIN) sprejme le, če v postopku ugotovi, da zavezanec ni kršil predpisov o graditvi. V obravnavanem primeru naj bi sklep o ustavitvi temeljil na materialnopravno zmotni ugotovitvi, da za obravnavane gradbene posege ni potrebno gradbeno dovoljenje. S tem naj bi bilo poseženo v pritožničin pravni interes, ki naj bi se povsem pokrival z javnim interesom, tj. da je za obravnavane posege treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predhodni izvedbi upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Pritožnica trdi, da ji je bila z odločitvama sodišč odvzeta vsakršna možnost varovati pravice, kot ji gredo po predpisih o graditvi. Ker postopek izdaje gradbenega dovoljenja za obravnavane posege ni bil izveden, pritožnica meni, da lahko vse pravice in koristi, ki bi jih lahko varovala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, varuje v inšpekcijskem postopku. Stališči sodišč, da sklep o ustavitvi postopka ne spreminja pritožničinega pravnega položaja in da je presoja, ali je (še) podan javni interes za vodenje inšpekcijskega postopka, v diskreciji inšpektorja, naj bi bili nerazumni, arbitrarni in samovoljni. Pritožnica meni, da bi moralo Upravno sodišče najprej vsebinsko presoditi, ali je sklep glede stranske udeležbe pravilen in zakonit, ter ji nato (ob utemeljenosti tožbe) omogočiti udeležbo v inšpekcijskem postopku. Odločitev sodišč naj bi bila zato v tem delu nelogična in nerazumljiva. Vrhovno sodišče naj bi tudi povsem preslišalo njene trditve o tem, katere vse pravice po predpisih o graditvi lahko varuje le še v inšpekcijskem postopku. V tem delu naj bi bil sklep Vrhovnega sodišča zato neobrazložen.

5. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-976/21 z dne 30. 6. 2023 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča v zvezi s sklepom Upravnega sodišča. O tem je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Vrhovno sodišče, Upravno sodišče in Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor.

6. Po oceni Ustavnega sodišča ustavna pritožba odpira pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve, in sicer, ali mora biti prijavitelju nelegalne gradnje zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev gradbenega inšpektorja o ustavitvi inšpekcijskega postopka. Ustavno sodišče se do zdaj do tega, z vidika ustavnih zahtev pomembnega vprašanja¹ še ni izrecno opredelilo. Upoštevaje preteklo ustavnosodno presojo (glej 10. točko obrazložitve) in tej nasprotujočo kasnejšo sodno prakso rednih sodišč,² ni dvoma, da gre pri tem za vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavno sodišče je preizkus utemeljenosti ustavne pritožbe opravilo le v navedenem obsegu. Z drugimi očitki iz ustavne pritožbe se ni ukvarjalo, ker je ocenilo, da ne odpirajo pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki presegajo pomen konkretne zadeve, v smislu druge alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS.³

7. Pravica do sodnega varstva zagotavlja posamezniku možnost, da spor predloži sodišču in da sodišče v tem sporu v razumnem času tudi meritorno odloči z zavezujočo odločitvijo.⁴ Kadar se pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave uresničuje v upravnem sporu iz prvega odstavka 157. člena Ustave, je njen namen v učinkovitem varstvu pravnega položaja tožnika in ne v splošnem nadzoru nad zakonitostjo delovanja organov.⁵ Pomen ustavne pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena v zvezi s 157. členom Ustave je v učinkovitem varstvu pravno zavarovanega položaja posameznika. Z vidika pravice do sodnega varstva je zato utemeljeno pravno stališče, da v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov ni dopustno izpodbijati posamičnega akta, ki ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.⁶

8. Izpodbijana odločitev Upravnega sodišča, ki jo je potrdilo Vrhovno sodišče, v delu, ki se nanaša na ustavitev inšpekcijskega postopka, temelji na 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po stališču sodišč sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni upravni akt oziroma drug akt, ki ga je dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke, ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb in ne ugotavlja pravnih razmerij ali pravnih dejstev. S sklepom o ustavitvi postopka po stališču sodišč ni bilo odločeno o zahtevku ali interesu pritožnice kot potencialne stranske udeleženke v postopku in zato z njim ne more biti prizadet njen pravni položaj. Oseba, ki zatrjuje, da je stranski udeleženec, po stališču sodišč ustavitve inšpekcijskega postopka, ki se vodi po uradni dolžnosti, ne more preprečiti in take odločitve tudi ne izpodbijati s tožbo. Ustavno sodišče je zato presodilo, ali so ta stališča skladna s pravico do sodnega varstva, kot je varovana v okviru prvega odstavka 23. člena Ustave.

9. Ustavno sodišče lahko v postopku z ustavno pritožbo presoja stališča sodišč le z vidika očitkov, ki jih je pritožnica navedla v ustavni pritožbi.⁷ Pritožnica trdi, da bi ji moralo biti zoper sklep o ustavitvi omogočeno sodno varstvo, ker je sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka meritorna odločitev, ki posega v njen pravni položaj na način, da ji je z njim odvzeta vsakršna možnost varstva pravic, ki ji gredo kot lastnici sosednje nepremičnine po predpisih o graditvi. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-2411/06 in sodiščema očita, da sta odstopili od stališča, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo v tej odločbi, tj. da je tudi sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika.

10. Pri presoji pritožničinega očitka odstopa od stališča Ustavnega sodišča, sprejetega v odločbi št. Up-2411/06, je treba upoštevati dvoje. Prvič, Vrhovno sodišče navedene ustavne odločbe ni prezrlo. Pritožničino sklicevanje na navedeno odločbo Ustavnega sodišča je zavrnilo z utemeljitvijo, da dejansko stanje v zadevi št. Up-2411/06 ni primerljivo z obravnavanim dejanskim stanjem, saj je bil pritožničin predlog pred izdajo sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka dokončno zavrnjen. Upoštevaje, da je zahteva po spoštovanju odločitve Ustavnega sodišča upravičena le, če enako odločitev utemeljujejo tudi bistveno enake dejanske okoliščine konkretnega primera,⁸ pritožnica z golim ponavljanjem očitka, ki ga je že uveljavljala pred Vrhovnim sodiščem, zatrjevane kršitve ne more utemeljiti. In drugič, Ustavno sodišče je z navedeno odločbo ugotovilo kršitev 22. člena Ustave, saj je v konkretnem primeru urbanistični inšpektor prezrl, da je bil inšpekcijski postopek že uveden, in je umanjkala presoja, ali inšpektorjevo ravnanje posega v pravice ali pravne koristi pritožnika. Nosilno stališče (ratio decidendi) odločbe, odprto na ustaljeno ustavnosodno presojo,⁹ je, da mora imeti prijavitelj nedovoljene gradnje možnost, da sodeluje v uvedenem inšpekcijskem postopku. Ustavno sodišče izrecnega stališča o tem, ali mora biti zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, v odločbi št. Up-2411/06 ni sprejelo. Sprejelo pa je stališče, da tudi izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika.¹⁰ Ker mora biti v primeru, ko posamični akt posega v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, zoper takšno odločitev zagotovljeno sodno varstvo, je navedeno stališče neposredno povezano s pravico prijavitelja do sodnega varstva zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, kot se odpira v obravnavani zadevi. Ustavno sodišče je zato ponovno pretehtalo stališče, da izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi prijavitelja, in iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, od njega odstopa.

11. Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – v nadaljevanju GZ), na podlagi katerega je v obravnavani zadevi potekal inšpekcijski postopek, je določal, da se zaščita javnega interesa pri graditvi objektov uresničuje (med drugim) z inšpekcijskim nadzorom.¹¹ Inšpekcijski nadzor je opredeljen kot nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov,¹² uvede pa se po uradni dolžnosti.¹³ Inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter (s tem)¹⁴ interesov pravnih in fizičnih oseb.¹⁵ Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti odredi ukrepe v skladu z ZIN ali zakonom, katerega izvrševanje nadzoruje.¹⁶

12. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-3/97 z dne 15. 7. 1999 (OdlUS VIII, 291) odločilo, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb (zavezancev), inšpektorjeva odločitev pa posredno lahko pomeni tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskih postopkih,¹⁷ kar med drugim pomeni, da imajo pravico sodelovati v postopku, zahtevati odločbo in vložiti pritožbo zoper odločbo inšpektorja ter uporabiti vsa druga pravna sredstva.¹⁸ Če inšpekcijski ukrep posega v pravni položaj posameznika, mora biti temu zoper izrečeni ukrep omogočeno tudi sodno varstvo.¹⁹

13. Ustavitev inšpekcijskega postopka ni inšpekcijski ukrep.²⁰ Sklep o ustavitvi je formalni akt, s katerim se zaključi postopek inšpekcijskega nadzora, katerega nadaljevanje zaradi varstva javnega interesa ni potrebno.²¹ Inšpektor ga izda po uradni dolžnosti,²² na podlagi ugotovitve, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa, v obrazložitvi pa navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka (prvi odstavek 28. člena ZIN). Povedano drugače, sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka inšpektor izda takrat, ko ne ugotovi zavezančeve kršitve²³ in zato ni podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa. Navedena zakonsko določena vsebinska ocena (ne)obstoja javnega interesa zato tudi ne vodi do zaključka, da gre za vsebinsko (meritorno) odločitev inšpekcijskega organa, ki bi z učinkom pravnomočnosti ugotavljala pravno dejstvo, da zavezanec ni kršil zakona. Gre za procesni sklep, ki nadomešča izdajo končne odločbe, s katero bi bila zavezancu naložena obveznost.²⁴

14. Po ustaljeni ustavnosodni presoji prijavitelj kot potencialni stranski udeleženec v uvedenem inšpekcijskem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi, ki bi bile prizadete z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva. S sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka pa se položaj prijavitelja ne spremeni. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče, do inšpekcijskega ukrepa, ki bi morebiti posegal v pravice ali pravne koristi prijavitelja,²⁵ zaradi varovanja katerih bi se ta (lahko) udeleževal inšpekcijskega postopka,²⁶ zaradi ustavitve postopka sploh ne more priti. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka zato v ničemer ne posega v pravice oziroma pravne koristi prijavitelja. Morebitni dejanski interes pritožnice, da inšpektor inšpekcijskemu zavezancu izreče inšpekcijski ukrep, pa kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave ne more utemeljiti.

15. Prav tako ni mogoče slediti trditvam pritožnice, da ji je s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka odvzeta vsakršna možnost varstva pravic, ki ji gredo kot lastnici sosednje nepremičnine po predpisih o graditvi. Ta očitek temelji na zmotnem stališču, da lahko pritožnica kot prijaviteljica v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje uveljavlja iste ugovore, kot bi jih lahko uveljavljala v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za obravnavane posege v prostor, in z njimi doseže izrek inšpekcijskega ukrepa. V GZ in ZIN ni podlage za tak zaključek. Predmet odločanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v inšpekcijskem postopku se razlikuje, prav ta pa opredeljuje tudi pravno varovani interes, v katerega bi bilo lahko v posameznem upravnem oziroma inšpekcijskem postopku poseženo in ki je kot tak varovan v okviru 22. člena Ustave.²⁷ V postopku izdaje gradbenega dovoljenja se odloča o dovoljenosti nameravane gradnje in pogojih zanjo,²⁸ lastniki sosednjih zemljišč pa kot potencialni stranski udeleženci v postopku lahko varujejo svoje pravice in pravne koristi, v katere nameravana gradnja posega.²⁹ V inšpekcijskem postopku, uvedenem na podlagi prijave nelegalne gradnje, pa se z inšpekcijskim nadzorom uresničuje zaščita javnega interesa pri graditvi objektov ter odloča o morebitnih inšpekcijskih ukrepih za odpravo nepravilnosti. V inšpekcijskem postopku zato lahko stranski udeleženci praviloma varujejo le svoje pravice in pravne koristi, v katere bi lahko bilo poseženo z izrečenim inšpekcijskim ukrepom oziroma njegovo izvršitvijo,³⁰ medtem ko razreševanju sporov med inšpekcijskim zavezancem in prijaviteljem inšpekcijski postopek ni namenjen. Če ravnanje inšpekcijskega zavezanca posega v prijaviteljeve pravice, je slednjemu sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, tako na stvarnopravni kot na obligacijskopravni podlagi.³¹

16. Glede na navedeno sodišči s tem, ko sta zavrgli pritožničino tožbo zoper odločitev inšpektorja o ustavitvi inšpekcijskega postopka, nista kršili njene pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrnilo.

17. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-425/13 z dne 14. 1. 2015, 6. točka obrazložitve.

² Vrhovno sodišče in Upravno sodišče se v izpodbijanih sklepih sklicujeta na sklepe Vrhovnega sodišča št. X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016, št. X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016, št. I Up 58/2019 z dne 9. 10. 2019 in št. I Up 17/2020 z dne 30. 9. 2020.

³ Odločbi Ustavnega sodišča št. Up-754/19 z dne 10. 11. 2022, 7. točka obrazložitve, in št. Up-558/19 z dne 12. 1. 2023 (Uradni list RS, št. 17/23), 13. točka obrazložitve.

⁴ Tako na primer odločba Ustavnega sodišča št. Up-425/13, 6. točka obrazložitve.

⁵ Primerjaj z odločbama Ustavnega sodišča št. Up-1850/08 z dne 5. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 47/10), 8. točka obrazložitve, in št. U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011 (Uradni list RS, št. 93/11), 9. točka obrazložitve.

⁶ Primerjaj z odločbama Ustavnega sodišča št. Up-1850/08, 8. točka obrazložitve, in št. U-I-157/17, Up-143/15 z dne 5. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 32/18), 13. točka obrazložitve.

⁷ Tako na primer odločba Ustavnega sodišča št. Up-558/19, 39. točka obrazložitve.

⁸ Odločba Ustavnega sodišča št. Up-545/11, Up-544/11 z dne 7. 6. 2012 (Uradni list RS, št. 50/12), 13. točka obrazložitve.

⁹ Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-2411/06, 7. do 9. točka obrazložitve.

¹⁰ Glej opombo 6 v odločbi št. Up-2411/06.

¹¹ Tretji v zvezi s prvim odstavkom 2. člena GZ.

¹² Prvi odstavek 2. člena ZIN.

¹³ Primerjaj četrti odstavek 24. člena ZIN, po katerem vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke v inšpekcijskem postopku.

¹⁴ Iz predloga zakona (Poročevalec Državnega zbora, št. 54, 2001, Predlog zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), prva obravnava, EPA 242 - III, str. 30) izhaja, da varovanje javnega interesa, izraženega v zakonih in drugih predpisih, ni samo sebi namen, temveč služi tudi varovanju zasebnih interesov, ki bi bili lahko s kršitvijo zakona in drugih predpisov prizadeti.

¹⁵ Člen 5 ZIN.

¹⁶ Prva alineja prvega odstavka 32. člena ZIN.

¹⁷ Glej odločbi Ustavnega sodišča št. Up-3/97, 5. točka obrazložitve, in št. Up-257/03 z dne 2. 10. 2003 (Uradni list RS, št. 100/03), 6. točka obrazložitve, ter sklep Ustavnega sodišča št. U-I-153/01 z dne 12. 2. 2004, 8. točka obrazložitve.

¹⁸ Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-153/01, 8. točka obrazložitve.

¹⁹ Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-425/13, 9. točka obrazložitve.

²⁰ Inšpekcijski ukrepi so opredeljeni v 32. do 36. členu ZIN, na področju graditve pa tudi v 91. do 98. členu Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1) oziroma prej v 80. do 86. členu GZ.

²¹ Tako tudi P. Kovač, Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam, Pravna praksa, št. 7 (2019), str. 13–15.

²² Glej četrti odstavek 135. člena ZUP.

²³ M. Remic v: P. Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 226.

²⁴ Primerjaj N. Hudej v: P. Kovač in E. Kerševan (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 60.

²⁵ Glej 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča.

²⁶ Primerjaj A. Kmecl v: E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 245.

²⁷ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11), 17. točka obrazložitve.

²⁸ Glej 43. in 45. člen GZ. Smiselno enako zdaj določa GZ-1 v 54. in 56. členu.

²⁹ Glej 36. člen GZ. Primerjaj tudi 48. člen zdaj veljavnega GZ-1 in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-165/09, 29. točka obrazložitve.

³⁰ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-425/13.

³¹ Odločba Ustavnega sodišča št. Up-3/97, 6. točka obrazložitve.